700
Slovenski glasnik.
deliti šolarjem.   Vodstvo  bratovščine  jih daje zastonj v pospeh  pobožnosti in krščanske vzgoje.
—  Pastirski list avstrijskih škofov, govoreč o „znamenjih časa". Vel. 4, 4 liste. Katoliška Tiskarna.
—  Glasi katoliške družbe. Na svetlo dala in založila katoliška družba za Kranjsko. XIX V Ljubljani 1885, 8. 188 str. Tisk »Katoliške Tiskarne." Cena 40 kr. — Ta lična knjižica ima dobro izbrano gradivo v gladki besedi. Večina se suče o letošnji tisočnici sv. Metoda. Dve ideji, ki bodita zvezdi-voditeljici' nam Slovenom, krščanstvo in narodnost, se blagodejno spajata v spisih te knjižice, ki jo vsem čitateljem toplo priporočamo.
—  Cerkveni Orglavec. Izdal Kari Tribnik. O tem delu je govoril „Slov. Gospodar" v prilogi št. 118 de 1885. in dalje „Cerkveni Glasbenik" VIII. št. 6. Borba menda še ni končana Uredil ga je Gregor Tribnik, na svetlo dal pa njegov stričnik K. Tribnik, kaplan na Teharjih. ^Glasbenik" zbirko jako graja in ostro obsoja. Iz tega pa, da je napovedan že II. zvezek, sme se sklepati, da ugaja preprostim organistom. Želeti bi bilo, da ga presodi tudi kak strokovnjak nececi-lijanec.                                                                                                             —n.
Pisateljsko podporno društvo. Odbor se je pod predsedništvom g. dr. Jos. Vošnjaka konstituiral dne 18. oktobra ter si izvolil za podpredsednika prof. Fr. Levca, za blagajnika V. Petričiča in za tajnika prof. Antona Raiča. ¦— Odbor je sklenil ob sobotah zvečer prirejati v salonu ljubljanske čitalnice literarno-zabavne shode, pri katerih bi se društveniki razgovarjali o književnih stvareh, brali ali predavali raznovrstne spise svoje ter se razveseljevali s petjem. Glede na to, da v Ljubljani zaradi žalostnih političnih prepirov in osebnih razprtij silno peša vse soci-jalno življenje v narodnih krogih, bilo bi jako želeti obile udeležbe pri teh shodih, kjer je izključen vsak razgovor o političnih stvareh. Teh shodov — imenujejo se ,,klub pisateljskega društva" — udeleževali se bodo sicer samo društveni člani, a s tem nobenemu omikanemu Slovencu ni zabranjen pristop; kajti kdor ni pisatelj, pristopi lehko k pisateljskemu društvu kot podpornik, in taki plačujejo na leto samo po 2 gld. v društveno blagajnico. Literarno-zabavni shodi so pretekla leta rodili mnogo lepega sadu v književnosti naši in delovali so tudi na korist narodnega šolstva. Pustimo tedaj prazne politične in grde osebne prepire in podajmo si roke v pospešilo domoljubnega in literarnega delovanja, katerega nas polno čaka na vseh krajih in konceh. — Častni član pisateljskega društva č. g. Davorin Trstenjak je prepustil društvu ves dohodek svoje knjige „Weriand de Graz".
Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji je letos izdalo poročilo o svojem delovanji 1. 1884|5. Poročilo obseza najprej društveno zgodovino ter pripoveduje, kako so 1. 1848. dr. Miklošič, dr. M. Dolenec, dr. Hladnik in A. Globočnik osnovali na Dunaji politično društvo „Slovenija", katero je pa še tisto leto preminilo. — Leta 1869. dne 5. maja sta tedanja modroslovca Fr. Leveč in Fr. Suklje s pomočjo rojakov in tovarišev svojih znova osnovala „Slovenijo", katera je zdaj prebila že 16. leto obstanka svojega. Namen ji je združevati na Dunaji učeče si slovenske velikošolce, bodriti jih v književnem delovanji, seznanjati jih s slovanskimi na Dunaji živečimi brati ter jih v prijateljskih shodih izobraževati in pripravljati na prihodnje njih zvanje. V ta namen ima društvo književni svoj odsek in skupno s hrvaškim „Zvonimirom" svojo čitalnico, kamor dohaja nad 60 raznovrstnih časopisov. Društvo ima premoženja 283 gld. Društvena knjižnica šteje 839 knjig v 1075. zvezkih,   173 muzikalij,   22 zemljevidov in 1 sliko.   Pravih članov šteje 33,