Za poduk in kratek eas. StaHko Vraz in Urban Jaruik ter siovenski Eorošci pred 40 leti. (Sestavil po drugih spisih J. L.) II. Stanko Vraz in Urban Jarnik sta si bila ne samo sovrstnika, ampak bila sta si kot dva prava slovenska domoljuba velika prijatelja, kar se razvidi iz pisem, katera sta si drug drugemu pigala. Ta pinma so jako zanimiva za slovenske domoljnbe in u6enjake. Vidi se \% njih, kako sta oba gorko brepenela po zjedinjenji jugoslovanakih nare8ij 7 en ilirski knjiže^ni jezik. V njih mnenjih 8e 7e da je bil razloček; Stanko Vraz je botel ilirščino srbščini, a Jarnik pa slo7enš6ini približati. Pisma Jarniko^a Vrazu ao priob8ena 7 nletopisu SI07. Matice" (I. 1877) a eno Vrazo^o pismo Jarniku nahaja ao 7 5. knjigi Stanko Vrazovih del. Kako zel6 je bil Jarnik pripra^ljen, delo^ati za Vrazo^o ilirsko rec in podpirati jo, s^edoči to, da je 8am spisal nekoje članke 7 slo^enskem narečji za Vrazo^o ilirsko nEoloJ. Te apise je Vraz silno razve8eljen priobčil a primemim dosta^kom in željo, naj bi tudi dru^,* pisatelji slovanskih na- rečij poslali mu enakib spiso7, da 8« iz natan6nega pozna^anja 78eh jugo-slo^anskih nare8ij seRta^i toliko boljši 7seob8ni slo^anski knjiže^ni jezik. — Eakor smo že omenjali, Stanko Vraz je poto^al po 7sem Slo^enskem, nabiiajoS duše^no narodno blago 87ojih rojako7, t. j. pesmi, po^esti, basni itd. Pozna^ati se je u8il po s^ojib poto^anjih razna podnare8ja sloTeuska, razne noie in šege, kar 7se ga je jako zanitnalo. Poto^al je tudi po Eoroškem, kjer je obiakal Jarnika 7 Blatnem gradu (Mooisbarg). Svoje poto^anje je 7 pismih do 87oje prijateljice tako lepo opisal, da ]e 7redno ta pisnia Sio7encem priobčiti. Pa je tudi celo zanimi^o brati, kako je razmere alo^enekih Eorošce? pred 40 leti ta domoljub slovauski opisoval. Pisma ta 80 natisnjena 7 5. knjigi Stanko Vrazo^ih del ia so 7 ilirš6ini. Iz njih naj izberem nekatere mika^nejšc to&ke in 7 sedanji naii knjiži^ni materiuščini objavim. V po6etku pisma iz Blatnoga grada (Mooaburga) 25. junija 1841 pra^i: nJaz ti danes piiem iz pokrajine izne^erjencev". Tukaj sc je namre8 (temu ni še mnogo let) go^orilo čisto slo^enuki, no zdaj že malo kdo razumi, a kam le da govori slovenski. Ako tudi ktera baba razumi in govori, pa neče te nramote razploditi še na 87ojo deco. Deca toraj ne razumi nič sloTenakega, go^or je doma ii 7 soli nemški. To je plod in blagoslo^ nemike civiiizacijo 7 naaih krajinab. ln ta blagoslnv je po baeedah g. Jarnika (pri njem je Vr. bil) tako silon in mogo8en, da deca svoie roditelje za lasi prek praga vla8ijo. Potem popisnje dalj« S7oji poseitrimi poto7anje od Ljubljane po Gorenjakeni 6ez Ljubelj do Celo^ca ia do Moosburga. Na koroški strani Ljabelja 7 Eošenta^ru (Eirchentbeuer), kjer ao prepregli utrujene poštne konje, po8ne pogo^or s koroško SloTeuko. da se apozna z njenim koroškim zgo^orom. Pri tej priliki opisuje noao Eorosic tako-lc: ,,Poleg mojega okusa je Eorotanka alabše oble6ena, nego Eranjica. Nosi naj^eč 786 8rno ali temno. Eapa 6ma, jopič črn, predpasnik 6rn, janjka temna, robec ob nedrih iolt (rumen), 78e bolj po nemškern načinu. A najmanj 86 mi dopada klobuk. Misli si klobnk hrvatskega moža pa imaš klobuk svojo aeatre Eorotanke. Ta klobuk 8e nosi samo na potu, kedar s« gre 7 cerkev ali 7 mesto, doma ae nosi samo omenjena 8rna kapa. Ta klobuk jim glavno etran njih lepote kvari — namre8 laai, ki dolgi in močni pod njim zraati ne morejo. A ae 7e6jo akodo dela klobuk nemškej ženski te pokrajine. Pri nemškej Eorošici klobuk uamreč vedno ua glavi sedi, ona pere, prede, kuba, 7odo nosi morebiti tudi spi 7 klobuku. Radi tega se lasi nosijo od nedelje dc nedclje, ne da se počes6, ter ženska izgleda kakor koštun. No, pa dosta 0 teh nkrofastib (guaastih) duaah". — Poto^aje proti Celo^cu je Vraza, kakor ui dalje pripo7eduje, to jako razreselilo, ko je slišal blizu predmeatja celo^škega pope^ati dela^ce od dela ae 7ra8ajoSe slo^enske pesmi. Nadalje7anje 87oje poti od Celo7ca proti Blatnemu gradu in prihod ondi tako-le opisuje: rPot okinčan je s slo^enskimi 7asmi, a 7asi s slo^enskimi lipami. Eedar sem katerega sre8al, 7osčll setn mu rbožjo pomoč" (dobro sre8o). S kako radostjo so ljndje sprejemali raoj pozdra7! Postali so na potu, po8eli me izpraševati: nEdo sem ? Odkod scm? Eateiega rodu in jezika? Pra7il sem jim, da setn iz HiTatukega blizu Turške meje. Tetuu se niso mogli na8uditi, da ae ondi toliko razlo8no slo7enski go7ori. Taki so ti tukaj pravi Slo^enci. A ko sem srečal Nemca ali ponemčenega Slo^enca in mu po našsm dobro sie8o voSčil, zainrmljal mi je : .Fršteh ni bindisch" in je brez obzira dalje šel. V obce sem se tn prepričal, da je tnkaj skoro 7sak proati Neraec neobtesan. In Slo^enec bitro zgrabi, kedar ae ponem6i, za pmilegij (predpra7ico) rDeutscher Geradtheit", ki se 7 Hr^atskem Z076 ngrobijanstvo". SmešniSar 52. Nekdo ni botel dati 12 kraj carje7 za ^Pratiko", temuč satno 11. Trgo^ec mii 7 aali 7 pričo 7e8 ljudi re8e, da on da za vsako stare koleudre 20 kr. Drugi dan prinese ženska 6 nBauernkalender" od prejšnjih let in je ho8e prodati, 6e ne po 20 kr. pa tudi ceiieje; a trgovec ji pokaže, da na 7sakib stoji nNovi koledar". Smebu ni bilo ni konca ne kraja. F. Š.