INE OBČINE Leto5 IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE MAJ št. 6 V SOLIDARNOSTI JE MOC Rezultati referenduma, ki je bil 15. aprila so pokazali, da smo pripravljeni, kot že tolikokrat doslej, reševati in rešiti skupne probleme. To pot smo se odločili, da od svojega dohodka damo skromen delež zato, da omogočimo našim otrokom boljše pogoje šolanja, s tem pa seveda lepši jutrišnji dan. Ugotovimo lahko, da smo se kot posamezniki in vsi skupaj zavedali odgovornosti, ki jo je trenutek postavil pred nas. Čeprav smo se na sestankih, na katerih je tekla beseda o samoprispevku, pogovarjali o marsičem, kar nas v vsakodnevnem življenju tare, smo vendar vsi čutili, da moramo problem šolanja postaviti v ospredje. Energična odločitev na referendumu postavlja nas, posebej pa še odgovorne dejavnike pred veliko odgovornost, da nerešenim problemom prisluhnemo z večjo občutljivostjo in jih rešujemo kolikor mogoče hitro in uspešno. Napredek na vseh področjih v preteklosti je rezultat velikih naporov gomjesavinjčanov. Ugotoviti moramo, da smo vse, kar imamo, ustvarili sami, nihče nam ni nič podaril. Odločitev, sprejeta 15. aprila, pa vliva novega poguma, da bomo tudi v bodoče na osnovi relativno visoke gospodarske moči v stanju hitro napredovati, seveda pod pogojem, da bomo o vseh odločitvah enotni in odločni. Sicer pa je vsaka naša odločitev namenjena edinemu smotru, ustvariti boljše pogoje življenja in sožitja. Ko smo to nalogo uspešno opravili (sadovi se bodo pokazali jutri), stojimo že pred novimi. Le-teh bo zmeraj več, saj se z gospodarskim razvojem problemi množijo. Vsi ne zahtevajo referenduma in samoprispevka, zahtevajo pa našo soudeležbo, prizadetost in ustvarjalnost. Zato je silno pomembno, da bomo vsa ključna vozlišča našega nadaljnjega razvoja razreševali skupno, vsak po svoji moči. Nič ni takega, kar bi se razreševalo za zaprtimi vrati. Naša skupna last so napori in plodovi. Zadnja akcija pa nam dokazuje, da smo sposobni in pripravljeni rešiti še ta- Solčava, eden izmed najlepših krajev v Gomjesavinjski dolini. Gostinsko podjetje »Turist« Mozirje je odkupilo gostinski objekt »RINKO«, ki jo bo v prihodnjih letih moderniziralo ko težke probleme. Jože DEBERŠEK VELIKA VEČINA »ZA« REFERENDUMA SE JE UDELEŽILO 92,9 ODSTOTKA VSEH VPISANIH GLASOVALCEV, »ZA« PA JE GLASOVALO 79,1 ODSTOTEK, Prebivalci Gornje Savinjske doline so na referendumu o samoprispevku za sofinanciranje izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo v nedeljo, 15. aprila, ponovno dokazali veliko pripravljenost in solidarnost za reševanje skupnih problemov v občini. To potrjuje tudi zelo visok odstotek udeležbe, saj se je referenduma udeležilo 92,9 odstotka vseh vpisanih glasovalcev. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 79,1 odstotka vpisanih glasovalcev, med 9.742 oddanimi glasovnicami, pa je bilo le 64 neveljavnih. K temu izrednemu uspehu izida referenduma je precej pripomogla več kot mesec dni trajajoča izredno široka politična dejavnost na območju občine. Zanesljivo lahko trdimo, da ni bilo občana mozirske občine, ki ne bi bil seznanjen s pomenom referenduma. K izrednemu uspehu so precej pripomogle tudi šole, ki so vložile v samo akcijo precej truda. Dobrovljah nad Mozirjem. Do 15. ure pa je bilo glasovanje zaključeno 100-odstotno na glasovalnih mestih: Žla-bor, Savina pri Ljubnem, Ter in Rastke. Glasovanje je potekalo na 38. glasovalnih mestih. Za večino glasovalnih mest velja omeniti, da je bil odstotek udeležbe visok že v jutranjih urah. Najbolje so se odrezali prebivalci Šmihela nad Mozirjem, ki so do 9. ure glasovali že 80 odstotno. Najprej so zaključili glasovanje na Udeležba na posameznih glasovalnih mestih je bila naslednja: Glasovalo glasovalcev o Glasovalno mesto «5 li C? a M ž? S P* PROTI a § e Logarska dolina 59 56 94,9 33 55,9 23 _ Solčava 306 253 82,7 195 63,7 54 4 Robanov kot 68 65 95,6 46 67,6 17 2 Luče 667 646 95,4 591 87,3 55 __ Raduha 327 277 84,7 243 74,3 34 Podveža 171 169 98,8 138 80,7 29 2 Primož pri Ljubnem 242 222 91,7 199 82,2 23 Savina — NAREKS A. 127 127 100,0 118 92,9 9 Savina — KLEMENŠEK M. 147 147 100,0 140 95,2 7 Ter 139 139 100,0 136 97,8 3 Rastke 166 166 100,0 156 94,0 10 Ljubno ob Savinji 488 461 94,5 440 90,2 17 4 Radmirje 411 401 97,6 382 92,9 19 Okonina 187 179 95,7 170 90,9 9 Gornji grad 788 762 96,7 621 78,8 129 12 Šmiklavž 322 286 88,8 188 58,4 96 2 Tirosek 207 195 94,2 156 75,4 38 1 Bočna 482 420 87,1 342 71,0 77 1 Šmartno bo Dreti 387 376 97,2 263 68,0 105 8 Spodnje Kraše 118 112 94,9 81 68,6 31 Lačja vas 243 217 89,3 166 68,3 51 Kokarje 139 138 99,3 111 79,9 25 2 Nazarje 495 465 93,9 405 81,8 60 Žlabor 122 122 100,0 103 84,4 16 3 Spodnje Pobrežje 251 231 92,0 197 78,5 34 — Šentjanž 254 218 85,8 193 76,0 25 Nizka 200 184 92,0 148 74,0 35 1 Spodnja Rečica 332 320 96,4 275 82,8 45 — Rečica ob Savinji 549 460 83,8 395 71,9 58 7 Mozirje 817 777 95,1 671 82,1 97 9 Brezje — KOLENC M. 212 187 88,2 152 71,7 35 Brezje — KOS A. 63 57 90,5 49 77,8 8 — Šmihel nad Mozirjem 158 155 98,1 132 83,5 21 2 Loke pri Mozirju 192 144 75,0 129 67,2 15 — Dobrovlje nad Mozirjem 47 47 100,0 33 70,2 14 — Ljubija 287 267 93,0 229 79,8 34 Lepa njiva — šola 187 184 98,4 175 93,6 9 — Lepa njiva — HUŠ D. 119 110 92,4 102 85,7 8 — SKUPAJ : 10.486 9 .742 92,9 8.303 79,1 1.375 64 Na osnovi izida ferenduma je Skupščina občine Mozirje na seji dne 20. aprila 1973 sprejela odlok o na območju občine. Krajevni samo- prispevek je uveden za dobo 5 let, uvedbi krajevnega samoprispevka od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978. V petih letih naj bi se zbralo iz sa- moprispevka 9,595.000 dinarjev, razliko do 20,855.000 dinarjev pa bodo prispevale delovne organizacije, skupščina občine, sklad otroškega varstva in šole iz sredstev amortizacije. Vsi ti so tudi že podpisali samoupravni sporazum o prevzemu obveznosti sofinanciranja programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo. Posebej je treba poudariti, da bodo zbrana sredstva strogo namenska in se bodo uporabljala izključno za izgradnjo osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo na območju mozirske občine. Za zbiranje in uporabo sredstev bo skrbel poseben 15-članski odbor, ki ga bo imenovala občinska skupščina. Ta bo tudi potom občinskega glasila vsako leto seznanil občane mozirske občine o višini zbranih sredstev in o njihovi uporabi. Rudi ZAGER OBISK SEKCIJE ZA KMETIJSTVO ZVEZNE KONFERENCE SZDL JUGOSLAVIJE Pod vodstvom predsednika Zvezne konference SZDL Jugoslavije tovariša Veljka MIJATOVIČA je sekcija za kmetijstvo zvezne konference obiskala nekaj moderniziranih in programiranih kmetij v naši občini. Zvezno sekcijo za kmetijstvo sestavljajo predstavniki družbenega sektorja kmetijstva ter zasebni kmetje iz vse države. Ogleda kmetij so se udeležili tudi sekretarji za kmetijstvo iz vseh republik ter pokrajine Vojvodine. Kmetijski strokovnjaki gornjesavinjske zadruge so udeležence tega oibiiska seznanili z napori zadruge, kmetov ter drugih činite-ljev občinske skupščine iz GLIN pri razvoju kmetijske proizvodnje v ob- • čini. Udeleženci ogleda so bili zelo zadovoljni z rezultati teh prizadevanj, ki so vzpodbudni za celo državo v naporih za čim večjo kmetijsko proizvodnjo, iki bi nas rešila uvoza številnih kmetijskih pridelkov, ki jih v naši državi primanjkuje. Ob koncu je tov. Franjo KAJZER iz Mozirja prikazal krajši film posnet v naši dolini, ki prikazuje razlike kmetovanja na star in sodoben način ob uvajanju mehanizacije pri obdelavi zemlje. Udeleženci obiska so zatrjevali, da bodo takšno usmeritev ter prakso programiranega kmetovanja prenesli v vse predele države, zato pa mislimo, da je obisk dosegel svoj namen. Da je dosežen razvoj kmetijstva v občini interesanten, je dokaz, da so delavci Zavoda za plan SR Slovenije obiskali nekaj kmetij, ki so usmerjene v proizvodnjo mleka, brojlerjev in kokoši nesnic. Delavci Zavoda za plan so bili obširneje seznanjeni z gospodarstvom občine, še zlasti pa so se zanimali za probleme planiranja, o katerih so spregovorili predstavniki Društva ekonomistov občine Mozirje. OB PRAZNIKU OF Vsako leto 27. aprila praznujemo praznik ustanovitve OF, to je tiste politične organizacije, ki je združila vse napredne sile takratnega časa in jih popeljala v skupen boj proti okupatorju. 27. aprila 1941 je CK KPS sklical sestanek vseh tistih naprednih sil, ki jim je bilo do tega, da se ustanovi OF kot edina predstavnica slovenskega naroda. OF je izdelala svoj program dela v pogojih okupirane domovine, katere osnovni cilj je bila svoboda, borba proti domačim izdajalcem, boj za pravične družbene razmere, ki bodo temeljile na socialističnih osnovah, enakopravnosti narodov in narodnosti. QF ije s svojim programom mobilizirala slovensko ljudstvo v neizprosen in neenakopraven boj z dostikrat močnejšim okupatorjem. Povsod, kjer so nastajala osvobojena ozemlja so se organizirali odbori OF, ki so bili prvi zametki ljudske oblasti. Okupator je poskušal vse, da bi zatrl moč ÖF in NOV, ven: dar mu to ni uspelo. Mučeniška je bila pot do svobode, še težja pa je bila obnova domovine, vendar z vero in cilji OF so se tudi te težave premostile. Cilji OF so, živo prisotni še zmeraj v njeni naslednici, v SZDL, ki kroji program svojega političnega poslanstva na osnovi dokumenta »SZDL danes«. Će bomo ta dokument in njegovo vsebino spoštovali in njegova hotenja izvrševali, potem bomo dosegli resnično vrednotenje samoupravnih odnosov, ki dobivajo svoje mesto v naši družbi. Člani občinske konference SZDL Mozirje so o tem pomembnem in visokem jubileju razpravljali na svoji seji, ki je bila v torek, 24. aprila. Uvodne misli, v katerih je orisal razvojno pot OF vse do danes, je podal predsednik občinske konference SZDL Mozirje Hinko ČOP. Na tej seji so bila izročena tudi letošnja srebrna priznanja OF. PRIZNANJA IN SREBRNI ZNAK OF SO BILA PODELJENA • GASILSKEMU DRUŠTVU GORNJI GRAD Gasilsko društvo Gornji grad proslavlja letos 90. obletnico svojega obstoja in je drugo najstarejše društvo v občini. Med narodnoosvobodilno borbo je društvo zgubilo 12 svojih članov in jim leta 1960 odkrilo spominsko ploščo na Gasilskem domu. Društvo je vseskozi stremelo za izboljšanje tehnične opreme, kar mu je omogočilo uspešno delovanje pri gašenju številnih večjih in manjših požarov ter reševalnih akcijah. Društvo si je vseskozi prizadevalo, da se njegovo članstvo strokovno izpopolnjuje in z uspehom vključuje mladino v svoje vrste. Formirani ima dve pionirski desetini, od katerih je ena pri tekmovanju dosegla največ točk in postala conski pionirski prvak za leto 1972. Društvo oziroma njegovi člani se aktivno vključujejo v življenje kraja, podpirajo prizadevanja naše družbe in vestno izpolnjujejo sprejete obveze. • Roku KLEMENŠKU iz Ljubnega ob Savinji ROK KLEMENŠEK je bil od svojega vstopa v NOV politični aktivist, organizator in pomočnik pri ustanavljanju odborov OF, mladinskih aktivov in SKOJ organizacij. Po osvoboditvi je vseskozi delal v raznih organih oblasti, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Njegovo ime še danes zasledimo v raznih odborih in komisijah, v OK ZKS je odbornik SO, predvsem pa prihaja njegova aktivnost do izraza v organizaciji ZB NOV na področju krepitve vezi in navezovanja stikov s soborci in slovenskim življem va zamejstvu. • Jožetu KOZARJU iz MOZIRJA Jože KOZAR je vseskozi aktiven družbenopolitični delavec. Od vstopa v NOV do danes je kot član ZK opravljal številne odgovorne dolžnosti v JLA in pozneje v družbenopolitičnih organizacijah v občini. Med sodelavci je spoštovan in cenjen zaradi tovariškega odnosa, kritičnega odnosa do deia in osebne skromnosti. • luž. Desi KOZIC iz Nazarja Od leta 1950, ko se je zaposlila pri gozdarskem podjetju v Nazarjah, je na gospodarskem in družbenopolitičnem področju dosegla izrazite uspehe. S svojim strokovnim delom pri projektiranju in izgradnji gozdnih cest, žičnic ter ostalih gozdnih komunikacij je uspela združiti interese delovne organizacije in občanov. Vseskozi je aktivna družbenopolitična delavka v političnih in strokovnih organizacijah. • Dr. Romanu LESNIKU Nad 40 let, odkar opravlja zdravniški poklic, vse do dandanes nesebično in požrtvovalno skrbi za človekovo zdravje in zdravstveno pro-svetljenost prebivalstva. Kot človek in zdravnik vseh človeških vrednot je, če je bilo treba, dneve in noči nudil zdravstveno pomoč in reševal življenja ljudi. Ljudje so mu zaupali, sam pa se je kot izobraženec popolnoma vživel v okolje in navade ljudi teh krajev in postal pravi »ljudski zdravnik«. Povsod je izkazoval svojo narodno zavest in tudi sam kot zdravnik aktivno sodeloval v NOV. Po vojni se je vključeval v družbeno življenje kraja in bil aktivist Rdečega križa. • Jožetu PLANOVŠKU iz Nazurja Jože PLANOVŠEK ije od leta 1941 do osvoboditve aktivno organiziral odbore OF in ljudsko oblast v Gornji Savinjski dolini. Bil tje tudi aktiven borec enot NOV. Vseskozi do danes je bi član raznih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, od podjetja, krajevne skupnosti do občine. Brez prekinitve se uveljavlja v organizaciji ZZB NOV in njenih komisijah. Je nosilec »Partizanske spomenice 1941«. • Jožetu TRATNIKU iz Gornjega građa Jožetu TRATNIKU se podeljuje Priznanje OF za njegovo dolgoletno kultumoprosvetno in družbenopolitično dejavnost. Že med vojno je bil vključen v napredne tokove gibanja, deloval je v naprednih organizacijah in društvih. Kot napredno usmerjen in velik antifašist je bil za okupatorja nevaren in med prvimi izseljen. Po vojni je bil aktiven družbenopolitični delavec v organizaciji OF in organih oblasti. Neprekinjeno je bil aktiven v prosvetnem, telesnovzgojnem, planinskem in turističnem društvu. • PLANINSKEMU DRUŠTVU MOZIRJE PLANINSKO DRUŠTVO Mozirje je v zadnjih letih svojega delovanja napravilo ogromno na področju organiziranja mladine, pri vzgoji mlade generacije v duhu dobrih tovariških odnosov, ljubezni do planin in naše širše domovine. Preko široke aktivnosti neguje tradicije NOB in ideje, ki jih je že utemeljila OF ob svoji ustanovitvi. MEDOBČINSKO SODELOVANJE Na seji občinske konference SZDL Mozirje je bil sprejet sklep o ustanovitvi, organizaciji in delu medobčinske konference SZDL celjske regije. Medobčinska konferenca bo imela predvsem koordinacijsko funkcijo. Povezovala in usklajevala bo delovanje občinskih organizacij SZDL v vseh tistih vprašanjih, ki imajo medobčinski pomen. Občinsko konferenco SZDL bo v medobčinski konferenci zastopala šestčlanska delegacija, ki je sestavljena iz stalnih članov in tistih članov, ki so za posamezna vprašanja, ki jih bo obravnavala konferenca usposobljeni in z njihovimi problemi najbolje seznanjeni. Program fluorografiranja FLUOROGRAFIRANJE PREBIVALSTVA OBČINE MOZIRJE V ČASU OD 14. DO 21. MAJA 1973 V prejšnji številki Savinjskih novic smo obvestili občane, da bo v naši občini v letu 1973 obvezno rentgensko slikanje pljuč (fluorografira-nje) prebivalcev, ki so rojeni leta 1949 in prej, odnosno starih 24 let in starejši. Sedaj, ko se bliža čas fluo- rografske akcije pa objavljamo plan fluorografiranja za območje cele občine z namenom, da občane čimbolj seznanimo s časom in krajem fluorografiranja po bazah in pripadajočimi naselji, in sicer: Fiuorografiranje bosta izvajali dve ekipi inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik v dneh od 14. maja do 21. maja. Obvezniki za fiuorografiranje (stari 24 let in starejši) se morajo javiti na fluorografsko bazo, ki bo označena v osebnem vabilu za fiuorografiranje. Iz objavljenega razporeda fluorografiranja je razvidno, katera naselja spadajo v določeno bazo (kraj filuorografira-nja), na kateri bo fluorografska ekipa. Obvezniki se morajo javiti na slikanje v času, ki bo določen na osebnem vabilu. V primeru, da se obveznik iz objektivnih in upravičenih razlogov ne more javiti na slikanje v bazi, v katero spada po stalnem bivališču, se mora obvezno javiti zadnji dan akcije tj. 21. maja 1973 od 14. do 16. ure v Zdravstvenem domu Mozirje. Obveznike za filuorografira-nje iz naselij Podvolovljek in Šmihel nad Mozirjem pa posebej obveščamo, da se morajo javiti na bazi v Lučah iz naselja Podvolovljek in na bazi Mozirje — Zdravstveni dom iz naselja Šmihel nad Mozirjem. Zaradi slabe električne napetosti v teh dveh naseljih se namreč flluorografi-ramje ne more izvajati v kraju samem, ker potrebujejo naprave za rentgensko slikanje močnejši električni tok. Glede na to, da bodo fluo-rografske baze v Lučah in v Mozirju, bo za prihod na baze organiziran avtobusni prevoz. Obvezniki bodo lahko prihajali na fiuorografiranje z avtobusom in sicer bo za naselje Šmihel vozil avtobus izpred gostilne v Šmihelu dne 21. 5. 1973 od 14. ure do 17.30, za naselje Podvolovljek pa izpred avtobusne garaže v Podvolovljeku dne 17. 5. 1973 od 9. do 13. ure. Prevoz do fluorografske baze in nazaj je za obveznike brezplačen. Jože PODRIŽNIK Nove pobude v Radmirju Nobena skrivnost ni, da je v Radmirju že pred nekaj leti zamrlo delo v vseh družbeno-političnih organizacijah. Edina izjema je gasilska organizacija, ki vseskozi dobro dela. Krajevna organizacija SZDL je bila zaradi neaktivnosti leta 1967 priključena k organizaciji na Ljubnem ob Savinji. Ista usoda je doletela tudi krajevno skupnost. Vse to je imelo za posledico, da je v Radmirju in okoliških vaseh popolnoma zamrlo družbeno-politično in kulturno življenje. Za takšen razvoj dogodkov je prav gotovo vrsta vzrokov. Eden glavnih je v tem, da so mladi ljudje odhajali iz območja Radmirja. V zadnjih letih se razmere precej spreminjajo. Mladi se vračajo nazaj, obenem pa se preseljujejo v Radmirje ljudje iz drugih krajev in okolice. Tu si gradijo hiše in urejajo svoje življenje. Vsi ti ljudje so naši občani in le-ti čutijo čedalje večjo potrebo po združevanju v organizacijah. Edino v tem vidijo perspektive za svoj raz-(Nadaljevanje na 5. strani) Datum fluorogra- Kraj fluorog. baze Območje baze f ir an j a 14. 5. 1973 15. 5. 1973 15. 5. 1973 16. 5. 1973 16. 5. 1973 17. 5. 1973 17. 5. 1973 18. 5. 1973 21. 5. 1973 14. 5. 1973 14. 5. 1973 14. 5. 1973 15. 5. 1973 15. 5. 1973 16. 5. 1973 16. 5. 1973 17. 5. 1973 18. 5. 1973 18. 5. 1973 21. 5. 1973 21. 5. 1973 OPOZORILO ŽIVINOREJCEM V nekaterih sosednjih državah imajo zadnje mesece velike težave z zatiranjem slinavke in parkljevke. Ker obstoja možnost prenosa te nevarne kužne bolezni tudi k nam, svetujemo vsem živinorejcem in tudi drugim občanom nekatere zaščitne ukrepe: 1. omejite dostop tujim osebam v vaš hlev; 2. pri prometu z živino si preskrbite pri krajevnem uradu zdravstveno spričevalo za živino, ker bodo organi milice poostrili kontrolo nad tem prometom; 3. meso in mesne izdelke kupujte samo v rednih mesnicah in trgovinah; 4. tudi domači zakoli (zlasti goveje živine) brez veterinarskih pregledov so lahko povzročitelji izbruha bolezni. Sicer pa take za-kole prepoveduje tudi zakon; 5. kupovanje živinske krme, predvsem koruze, naj gre preko redne trgovine, ne pa preko prekupčevalcev. Prosimo, da vzamete te nasvete resno na znanje. Prepričani pa smo, da boste tudi sami mislili na to, kako boste obvarovali svojo živino pred škodo. Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščina občine Mozirje Mozirje — Zdravstveni dom Nazarje — Prosvetni dom Lačja vas — Podrižnik Rečica/S — transformator Šmantno/D — Zadružni dom Bočna — Zadružni dom Nova Štifta — Zadružni dom Gornji grad — Zadružni dom Mozirje — Zdravstveni dom Zg. Pobrežje — transformator Okonina — Gasilski dom Radmirje — »PRI POŠTI« Rastke — šola Ljubno — Prosvetni dom ■■ Ljubno — Prosvetni dom Konjski vrh — pri Čeršeku Luče — Gasilski dom Šentjanž — transformator Majerhold Solčava — Zadružni dom Lepa nijva — Atelšek Mozirje — Zdravstveni dom Mozirje Nazarje, Prihova, Dobleti-na, Zavodice Kokarje, Creta, Lačja vas, Potok in Pusto polje Rečica/S, Sp. Rečica, Poljane, Dol, Suha Šmartno, Volog, Rovt pod Menino, Sp. Kraše Bočna Šmiklavž, Tirosek, del Dola Gornji grad, Florjan, Lenart, del Dola Sp. Radegunda, Loke, Dobrovlje, Brezje in Ljubija Sp. Pobrežje, Zg. Pobrežje, Trnovec, del Homec, Brdo Okonina, Mališe Radmirje, Juvanje, del Tera Planina, del Tera, del Primoža Ljubno, Savina, del Tera, del Primoža Ljubno, Savina, del Tera, del Primoža Konjski vrh, Strmec, del Raduhe, dal Krnice Luče, Podvolovljek, Podve-ža, del Krnice, del Raduhe Šentjanž, Nizka, Varpolje, Grušovlje, Homec, Brdo del Solčava, Logarska dolina, Podolševa, Robanov kot Lepa njiva Šmihel nad Mozirjem, Zg. Radegunda, del Lepe njive in ZAMUDNIKI Iz stabilizacijskega programa CIIN Nazarje Centralni delavski svet GLIN Nazarje je sprejel osnutek stabilizacijskega programa. O tem programu bo tekla te dni beseda v kolektivu GLIN Nazarje. Iz kolektiva pričakujemo dopolnitve programa in nove ideje. Ena izmed bistvenih skrbi kolektiva v tem programu je: kaj in koliko proizvajati, da bomo ustvarili čim več novoustvarjene vrednosti. V tem sklopu vprašanj igra odločilno vlogo pravilna izbira proizvodnega asortimana glede na trenutne in dolgoročne tržne razmere. Na trgu se namreč vršijo stalne in hitre spremembe, ki se jim mora podjetje prilagajati. Nadalje zavzema pomembno mesto izkoriščanje delovnega časa. Ugotovljeno je, da imamo na tem področju še velike rezerve, ki jih je nujno potrebno aktivirati. Saj je velik nesmisel, da že primanjkuje delovne sile na vseh področjih, omenjene rezerve pa še vedno niso aktivirane. Poudarjen je pomen zbiranja hranilnih vlog. Na tem področju smo z razumevanjem kolektiva in kooperantov dosegli pomembne uspehe. Za leto 1973 smo si zadali še višji cilj, zbrati čim več prostih denarnih sredstev. Nadalje zavzema pomembno mesto povečanje obratnih sredstev. Povečati jih moramo za 10 milijonov din. Povečanje predvidevamo na tri načine, in sicer: — z relativnim zmanjševanjem investicij v osnovna sredstva, — s povečanjem kratkoročnih kreditov, — s povečanjem lastnih obratnih sredstev. Odločili srno se, da zmanjšamo stroške reklame in reprezentance na minimum. Tudi ostalim stroškom proizvodnje smo napovedali borbo. Napovedanim ukrepom bomo dodali še stimulativnejše nagrajevanje. Stimulativnoj še nagrajevanje bomo vpeljali vzporedno z izvedbo stabilizacijskega programa. Izvedba stabilizacijskega programa nam bo omogočila: — stimulativnejše nagrajevanje, — povečanje hranilnih vlog, — povečanje obratnih sredstev in stopnje likvidnosti, — zvišanje akumulativnosti. Z realizacijo predlaganega programa bomo ustvarili dovolj sredstev, da se bomo lahko lotili dveh izredno rentabilnih investicij. V letu 1973 bomo zopet investirali v tovarno iver-nih plošč, tako da bomo kasneje lahko uporabili kot surovino za iverne plošče tudi žagovino. Druga visoko rentabilna investicija bo v postrojenju za oplemenitenje ivernih plošč. Na ta način se bomo zopet za korak približali proizvodnji pohištva. Poudariti moramo tudi to, da omenjeni program ni stvar ozkega kroga ljudi, pač pa tudi stvar vseh delavcev in kmetov-kooperantov GLIN Nazarje. Vsi smo živo zainteresirani, da ga kar najbolj dosledno izvedemo in si tako ustvarimo sredstva za dvig življenjskega standarda delavcev in za naš hitrejši gospodarski napredek. dipl. oec. Ivan Kramer »TEDEN GOZDOV« V SLOVENIJI OD 7. DO 14. MAJA 1973 Pri mnogih narodih in deželah je v navadi, da se vsako leto na primeren način najširša javnost spomni na odločilen pomen gozdov za ohranjevanje naravnih ravnotežij v prostoru. Naloge gozdov niso le v pridobivanju lesa, ampak so ti osnoven pogoj za nemoten gospodarski, posredno pa seveda tudi kulturen razvoj posameznih narodov. Primerov o tem je dovolj v zgodovini, pomembnost gozdov pa narašča posebno ob naglem razvoju industrije in gosto naseljenih predelov. Nove pobude v Radmirju (Nadaljevanje z 4. strani) voj in napredek. Teženje za tem, da bi imeli svojo krajevno organizacijo SZDL, so prisotne že precej časa. Na zboru volivcev, ki smo ga sklicali v Radmirju v zvezi z uvedbo krajevnega samoprispevka za šolstvo, zbora se je udeležilo 70 volivcev, smo ustanovili krajevno organizacijo SZDL za vasi: Radmirje, Juvanje, dal Tera, Okonine in Meliše. Izvoljen je bil 9-članski odbor in 3-članski nadzorni odbor. Prav gotovo ima ta odbor veliko težkih in zahtevnih nalog glede na potrebe in današnji razvoj. Ta odbor bo lahko svoje naloge dobro opravil samo ob široki in enotni podpori vseh prebivalcev teh vasi. Ko bo spremenjen statut občine Mozirje, pa upamo, da bomo lahko ustanovili tudi krajevno skupnost. Takrat bomo še lažje reševali tudi komunalne probleme na našem območju Teh problemov pa je veliko. Želel bi še omeniti referendum za samoprispevek za gradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov. Na našem področju z zadovoljstvom ugotavljamo, da je referendum izredno dobro uspel. Iz podatkov občinske komisije vidimo, da je prišlo na vo- lišče v Radmirje 97,6% volivcev, na volišče v Okamni pa 95,7 % volivcev. To so izredno razveseljivi podatki in dejstva, ki kažejo, da smo za sodelovanje, da smo za razvoj in napredek in da bomo še marsikaj naredili in ustvarili. Da je referendum tako dobro in masovno uspel, imajo veliko zaslug podštabi za izvedbo referenduma v Radmirju in Okonini, predvsem pa učenci osnovne šole Radmirje in pa učitelja tov. Jože TERNIK in Elka KRALJ. Učenci so pod vodstvom teh dveh napisali na platno, izobesili na javnih mestih preko 30 lepakov ter preko 200 komadov drugega propagandnega materiala. Zdi se mi primerno, da se v imenu krajevne organizacije socialistične zveze Radmirje najlepše zahvalim vsem za vse opravljeno delo in trud. Posebno se javno zahvaljujem tov. Jožetu TERNIKU im'Elki KRALJ, in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi referenduma, kot tudi vsem prebivalcem, ki so se zavestno odpovedali delu svojega dohodka za naše otroke, za enake pogoje izobraževanja in tako posredno pripomogli za lepši jutrišnji dan vseh nas. Franc TRBOVŠEK Slovenija je bogata na gozdovih, še prav posebej pa naše nazarsko območje, ti pa so naraven okvir in osnova mnogim dejavnostim. Pobudo za javno manifestacijo »Teden gozdov«, ki naj bi postala vsakoletna, je dala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, podprle pa tso jo vse zainteresirane družbenopolitične organizacije in samoupravne skupnosti. Gozdovi z vsemi svojimi širokimi in pomembnimi nalogami ne morejo biti v Skrbi samo gozdarstva, ampak mora o njihovem obstoju in smotrnem nadaljnjem razvoju misliti vsa naša skupnost. Gozdovi naj bi ipostali del obče narodne zavesti, saj je z njihovo obstojnostjo neposredno in posredno povezan naš narodni, kulturni in gospodarski razvoj ter napredek. Gozdarstvo potrebuje pri svojem delu podporo najširše javnosti, obratno pa mora v strokovnem pogledu tako gospodariti z gozdovi, da se ohranjajo in izboljšujejo vse njihove naloge. V okviru 1. »Tedna gozdov« bo DIT gozdarstva in lesne industrije Nazarje organiziral vrsto predavanj o gozdovih, več poučnih izletov za mladino in mladinske pogozdovalne akcije. Večina akcij pa bo usmerjena v preventivno službo varstva gozdov pred požari, v urejanje okolja v gozdovih, predvsem pa v prikazovanju splošno družbenega pomena gozdov in problemov, ki nastajajo v zvezi z vedno večjimi posegi v gozdni prostor.. V prihodnjih letih bomo to javno manifestacijo še razširili in se aktivno vključili tudi v mednarodnem merilu, še zlasti v letu 1974, ki ga je OZN proglasila za »Svetovno leto gozdov«. Dipl. ing. Jože URANK NOVE ODKUPNE CENE LESA PRI GLIN NAZARJE Centralni svet kmetov lastnikov gozdov je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o predlogu novih cen za gozdne sörtimente, ki ga je pripravil poslovni odbor. Problem odkupnih cen se kot rdeča nit vleče skozi razpravo samoupravnih organov kmetov lastnikov gozdov, talko pri nas, kot na ostalih območjih, odkar ti organi obstojajo. Da bi se to stanje enotno rešilo, je Gozdarsko združenje SRS. izdelalo osnutek samoupravnega sporazuma, ki določa odkupne cene lesa za vso Slovenijo. Sporazum so podpisala vsa gozdna gospodarstva, vsi rudniki in papirna industrija naše republike. Sporazum pa ni stopil v veljavo, ker ga niso podpisala lesnopredelovalna podjetja. Ta odklanja- jo podpis sporazuma zaradi zamrznjenih cen svojim izdelkom na nivoju cen leta 1970; Ker je v našem primeru združeno gozdarstvo in lesna industrija pod isto streho, smo lahko pristopili k uveljavljanju novih cen, ne glede na to, da sporazum še ni v veljavi. Odobrene cene so enake cenam po predlogu sporazuma. Zaradi boljšega pregleda prikazujemo za nekatere, najvažnejše Sortimente, stare in nove cene. Te cene veljajo od 1. 1. 1973 dalje. Sortiment Cena din/m3 stara Razlika din Hlodovina iglavci Hlodovina iglavci Hlodovina iglavci Drogovi za vode (napeljav do 7,5 m 8—10 m 11 m Gradbeni les 5m 6, 7 in več m Celulozni les (nerazrezan) Jamski les Kot je iz gornje tabele razvidno, vsebuje novi cenik tudi nove Sortimente, ki jih GLIN — NAZARJE doslej ni prevzemal: a) Drogovi PTT, DES itd. v skladu z JUS. b) Drobni gradbeni les se smatra tisti celulozni les, ki je polnolesen, zdrav, raven in sorazmerno' gladek, daljši od 4 m. Seveda so v nakazani tabeli vsebovane cene, ki jih podjetje plača, torej tako imenovane bruto cene. Od gornje cene je treba odbiti biološko amortizacijo, upravno režijo in stroške prevoza ter nakladanja. Ko smo odbili te stroške, dobimo čisto ali neto ceno. Nekaj besed za lažje razumevanje odbitnih postavk: Biološka amortizacija za leto 1973 znaša 40,00 din/m3 in se sestoji iz 2 delov: a) obvezni del, ki predstavlja 7,5 odstotkov vrednosti povprečne prodajne cene lesa za prejšnje leto. Uporabiti se sme izključno v reprodukcijske namene, to je za gojenje, urejanje in varstvo gozdov. Letos predstavlja obvezni del biološke amortizacije 20,90 din/m3; b) neobvezni del biološke amortizacije predstavlja razliko od obveznega dela do 40,00 din, kar predstavlja v našem primeru 19,10 din/m3. Obvezni del biološke amortizacije je torej določen s predpisom republike, medtem ko neobvezni del določi centralni svet KLG. Trošenje obveznega dela je določeno z zakonom, medtem ko o sredstvih neobveznega dela odloča CS I. k. 380 450 70 II. k. 310 410 10 III. k. a) 240 350 11 — 380 ..—t — 430 — 480 — . 340 — — 360 — 240 290 50 240 261 21 KLG z investicijskim planom gradnje gozdnih komunikacij za vsako leto posebej. Za tekoče leto znaša predračun obveznega dela biološke amortizacije 1,588.400,00 din, neobvezni pa 1,432.500,00 din. Pripominjamo, da je po obstoječih predpisih in po sklepu CS KLG treba plačati biološko amortizacijo tudi od lesa, ki je bil lastniku gozda dodeljen za lastno porabo. Po samem zakonu je oproščen plačila biološke amortizacije samo tisti les, ki je bil neposredno uporabljen za sanacijo elementarnih nezgod. Upravna režija v višini 53,00 din/m* predstavlja strošek javne gozdarske službe, strošek, ki nastaja v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi v zasebnem sektorju, strošek kmečke samouprave in strošek vzdrževanja cest v zasebnem sektorju gozdarstva. Strošek režije je že 4 leta enak in nas postavlja v slovenskem merilu v spodnji del lestvice. Na osnovi sklepa CS KLG upravne režije ne plačajo tisti gozdni posestniki, ki imajo status ‘kmeta, od tiste količine lesa, ki jim je bila odobrena za lastno porabo. Ostale kategorije gozdnih posestnikov plačajo od lesa, odobrenega za lastno porabo 25,00 din/m3 upravne režije. Stroški nakladanja se za leto 1973 v povprečju dvignejo za 2,O0din/m3, prevoza pa za 5,00 din/m*. Ti stroški nastopajo, kot odbitna postavka pri obračunu v primerih, ko se goszdni - posestniki posktžijo za dostavo lesa na žago transportnih uslug podjetja. Tudi s stroški prevoza in naklada-danja smo nekje v sredini slovenske lestvice. Nove cene veljajo tudi za macesen in plemenite listavce (bukev, javor, jesen), vendar jih zaradi omejenega prostora nismo navedli. Omeniti moramo še ito, da bodo vsi gozdni posestniki, ki bodo oddali vso blagovno proizvodjo lesa podjetju kot stimulans, pri obračunu prejeli še po 10,00 din/m3 za vso hlodovino (ne pa tudi za drogove in ostale Sortimente). Vzporedno s cenami gozdnih sor-timentov so se dvignile tudi cene lesu sadnega drevja (oreh, češnja, hruška) ter ostalih listavcev (lipa, jelša, topola itd.). Podjetje po ugodnih cenah kupuje tudi surovino za tovarno ivernih plošč. V tem primeru gre za metrske cepanice ali oblice listavcev in iglavcev. Cena za trde listavce je 160,00 din, za mehke listavce 150,00 din in za iglavce 180,00 din za pro-storninski meter franco skladišče Nazarje. Matevž POŽARNIK Volišče v šolskih prostorih Šmartnega ob Dreti je bilo zelo lepo urejeno SKUPŠČINA BORCEV OBČINE MOZIRJE V poročilu predsednika občinskega odbora ZZB in razpravi je bilo poudarjeno, da se borci dobro zavedajo svoje družbeno-politične vloge, da morajo biti poglavitni soustvarjalci občinske politike in da njihova organizacija ni le stanovska. Zato se bodo še bolj povezali z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini. S svojimi dragocenimi izkušnjami bodo sodelovali zlasti v vseljudskem odporu. Skrbno bodo gojili tradicije NOV in nasloh ostali v prvih vrstah našega nadaljnjega revolucionarnega boja, zlasti v sedanjosti za stabilizacijo gospodarstva in utrjevanje samoupravne družbe. V razpravi je bilo občutiti duha pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Bilo je očitno, da so borci v pismu dobili tisto moč, ki je v prejšnjih letih niso imeli. Odločno so podprli vsa prizadevanja političnega vodstva in tovariša Tita, da bi odpravili prav vse, kar je še doslej oviralo enotnost naših narodov med razvojem socialistične Jugoslavije. Organizacija je posvečala precej pozornosti razvijanju tradicij NOB, spomeniškemu varstvu in zgodovinski dejavnosti. Tako je organizacija sodelovala pri vseh pomembnejših političnih akcijah v občini. Organizirala je številna tovariška srečanja z borci iz raznih krajev, ki so se med vojno borili v Zgornji Savinjski dolini. Posebno pristni so bili stiki borcev iz krajevne skupnosti POSAVJE — Ljubljana z borci iz Bočne in Solčave. Medsebojna srečanja so postala že tradicionalna. V letih po osvoboditvi je bilo v občini postavljenih več kot 50 spomenikov, spominskih plošč in obeležij na krajih, kjer so se med NOB odigrali pomembnejši dogodki: večje borbe, zborovanja, sedeži raznih organizacij in podobno. Za postavitev spomenikov in spominskih plošč so člani ZB prispevali znatna sredstva. Nekatere spomenike je že načel zob časa in 'jih bo treba obnoviti, zlasti napise. Z dosežki na področju zgodovinske dejavnosti niso povsem zadovoljni. Delo okrog izdaje Zbornika Gornje Savinjske doline je nekoliko zastalo iz objektivnih razlogov. V Solčavi je v šoli odprta stalna razstava koroških partizanov oziroma borbe KOROŠKE med NOB, ki pa je premalo obiskana. Razstavo bi morali bolj približati mladini. Vprašanje kmetov-borcev je bilo z izenačitvijo z zavarovanci-delavci zadovoljivo rešeno. V občini prejema nad 100 borcev priznavalnine. V ta namen so lani porabili 400.000 dinarjev, za letošnje leto pa je v proračunu občine namenjeno v ta namen 494.000 dinarjev. Na območju občine (Nadaljevanje na 8. strani) Gradnja ceste proti logarski dolini Delavci Cestnega podjetja Celje so pričeli z nadaljevanjem gradnje ceste proti Logarski dolini. Cestni sklad SR Slovenije je za letošnje leto zagotovil sredstva v znesku 495 milijonov S-din, to pa denarno pogojuje, da bo cesta modernizirana do Solčave. Gradnja ceste poteka po nekoliko boljšem terenu kakor v lanskem letu v soteski Igle. V teku so dela na opornih zidovih, ki varujejo cestišče pred drsenjem plazov, nadalje se izvaja odvodnjavanje ter gradnja propustov na cestnem pasu. Pri Bevšku se razširja most čez Belo, ki priteka iz Robanovega kota. Delavcem Cestnega podjetja Celje želimo, da bi imeli lepo vreme, saj jih je muhasto aprilsko vreme motilo pri njihovem težkem in napornem delu. Zemeljska dela na cesti proti Solčavi Le z betonskimi oblogami bodo uspešno zaustavili zemeljski plaz. Le tako se izognemo nevarnosti, da bi ob malo večjem neurju plaz ponovno pričel drseti Trgovsko podjetje Savinja »Mozirje« Presenetite svoje drage, prijatelje, znance in sorodnike z okusno izbranim in estetsko aranžiranim darilom. V ta namen vam TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJA« MOZIRJE v »BOUTIQUE JAKI« v Mozirju nudi lepo izbiro originalnih umetniških slik in reprodukcij, avtorja J. Horvata — JAKIJA, zlatega in srebrnega nakita, okrasne keramike, ročnih ur, kozmetike priznanih inozemskih proizvajalcev, izdelkov domače obrti in drugega, za darila in okras stanovanja primernega blaga. BOUTIQUE je odprt dnevno od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Ob sobotah pa od 7. do 12. ure. K ogledu in nakupu vas vljudno vabimo. Trgovsko podjetje »SAVINJA« PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP Mozirje OŽIVLJANJE STRELSTVA SKUPŠČINA BORCEV OBČINE MOZIRJE (Nadaljevanje s 7. strani) prejema tudi 178 oseb osebno invalidnino, 182 oseb družinsiko invalidnino, invalidski dodatek pa prejema 13 oseb. Zdravstveno -stanje borcev ni najboljše, saj skoraj vsi občutijo posledice vojne. V minulem letu je bilo na topliškem in klimatskem zdravljenju 15 osebnih invalidov, Skupščina občine pa je iz lastnih sredstev omogočila topliško in klimatsko zdravljenje še 13 družinskih invalidskim upravičencem. Organizacija je posvetila posebno skrb reševanju stanovanjskih problemov borcev. Posojila v znesku 3.495 tisoč dinarjev je bilo deležnih 77 borcev za novogradnje in 229 borcev za preureditev — adaptacijo stanovanj. S temi posojili so v občini zaenkrat rešili najbolj pereče stanovanjske probleme borcev. Z ukinitvijo medobčinske počitniške kolonije v Rovinju borci mozirske občine nimajo več možnosti letovanja v obmorskih krajih. Zato so se na razpravi zavzeli, da bi novo vodstvo občinske organizacije poskušalo na nek način rešiti ta problem in poiskati kak drug primeren kraj za letovanje ob morju. Sekcija političnih zapornikov, internirancev in deportirancev ni povsem zaživela. Vključevala se je v tiste sekcije, ki jih je organizirala republiška komisija. Borci mozirske občine so v okviru področnega odbora koroških partizanov -sodelovali z zvezo koroških partizanov v Celovcu. Sodelovanje bodo v prihodnje še podvojili. Tako imajo v načrtu postavitev nekaterih spominskih obeležij onstran meje. Osrednja naloga, ki čaka področni odbor koroških partizanov v letošnjem letu, pa je akcija za zgraditev kulturnega doma v Celovcu. Navzoči delegati so -tudi -vsestransko podprli razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo na območju občine. Ob koncu konference so izvolili nov 15-članski odbor, ki ga bo še naprej vodil dosedanji predsednik Vlado KOŠIR. Rudi ZAGER Že pred leti je imel strelski šport velike uspehe in lahko rečem, tudi svojo tradicijo v Mozirju. Po kratkem zatišju smo letos v januarju na iniciativo občinskega strelskega odbora sklicali letno konferenco strelske družine »KAJUH« Mozirje, na kateri smo kritično pregledali dosedanje delo, uspehe in neuspehe, ter si zadali nove naloge za bodoče delo in izvolili nov upravni odbor. Vanj smo izvolili predstavnike vseh zainteresiranih organizacij in društev v Mozirju, ki bodo lahko največ pripomogli k napredku in poživitvi te nadvse važne obrambne in športne organizacije. Poleg aktivnih strelcev se za -ta šport izredno zanimajo še lovci, rezervne vojaške starešine, taborniki, -planinci, mladina, predvsem pa učenci iz osnovne šole Mozirje. Z uspešno akcijo upravnega odbora družine smo že do sedaj uspeli vpisati v članstvo večje število novih članov, v teku pa je -tudi akcija za vpis učencev osnovne šole Mozirje. Da bi delo v družini poživili, da bi bilo pestro in še bolj zanimivo, smo poleg že osnovno začrtane smeri dela sprejeli predlog rezervnih vojaških starešin Mozirje, ki -nam nudijo pomoč iz strokovne in obrambne plati, tako da bomo organizirali skupaj z njimi predavanje vsem strelcem, predvsem mladim, iz teme »Vloga in naloge strelcev v splošnem ljudskem odporu kraja«, s katerim bi -tudi strelce vključili v obrambno vzgojo našega kraja. Že dolgo smo na območju mozirske občine pogrešali organiziran Streliški šport, ki bi se organiziral v funkcionalnem strelskem objektu strelišča. Ta sen strelcev se nam bo letos uresničil, saj bomo že to leto dali v uporabo novo zgrajeno strelišče oziroma strelski objekt ob Mo-zimici v Mozirju. Ta strelski objekt bo namenjen streljanju iz vseh vrst orožja (z zračno, malokalibrsko in vojaško puško ter malokalibrsko pištolo). Tudi lovci bodo imeli svoj oddelek za streljanje glinastih golobov. Za navedeni strelski objekt so in bodo še vložena velika denarna sredstva skupnosti, člani družine pa so mnogo prispevali s prostovoljnim delom pri gradnji. Upravni odbor strelske družine »KAJUH« Mozirje vabi vse strelce, vse, ki hočejo postati strelci in tiste, ki imajo ta šport radi, da prihajajo na strelišče ob Mozimici vsako nedeljo, od 9. do 11. ure, kjer bosta trening in tekmovanje iz vseh vrst orožja. Franc OMLADič OBISK PLANERJEV Pred kratkim so nas obiskali delavci Republiškega zavoda za plan. Ogledali -so si dve urejeni kmetiji, galerijo JAKI, GLIN Nazarje in Golte. V prostorih SO Mozirje so se pogovarjali s predstavniki SO Mozirje in predstavniki društva ekonomistov Mozirje o srednjeročnem programu družbenega razvoja Gornje Savinjske doline. PREKLIC Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla zoper BREZOVNIK Alojza dz Radegunde 23. Nasedla sem govoricam zoper njega in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. ZIDARN Tilka, Radegunda 24 DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK: Od 7. 5. 1973 od 7. ure do 14. 5. 1973 do 7. ure — Dr. Franc SIRKO, Mozirje. Od 14. 5. 1973 od 7. ure do 21. 5. 1973 do 7. ure — Dr. Franc URLEP, Gornji grad. Od 21. 5. 1973 od 7. ure do 28. 5. 1973 do 7. ure — Dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji. Od 28. 5. 1973 od 7. ure do 4. 6. 1973 do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje. ŽIVINOZDRAVNIK: 13. 5. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. 20. 5. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad. 27. 5. 1973 — Tone RESNIK, Sipi. vet., Mozirje. 3. 6. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. 10. 6. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet.. Gornji grad. »Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-2/72 z dne 24. 11. 1972). POTROŠNIKI POZOR! Izjemno priložnost za ugoden nakup spalnic in dnevnih sob iz programa tovarne SLOVENIJALES vam nudi TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJA« MOZIRJE v svoji poslovalnici »POHIŠTVO« v Mozirju. V času od 1. do 30. maja prodajamo tovrstno pohištvo z 10 % PRVOMAJSKIM POPUSTOM. Nudimo potrošniški kredit do 15.000,00 dinarjev. Na zalogi imamo tudi veliko izbiro kuhinj MARLES in GORENJE, ter drugega kosovnega pohištva. Za obisk se priporoča Trgovsko podjetje »SAVINJA« Mozirje