List 51. Sedanji politični položaj in Slovenci. IX. Zjedinjena levica je poslednje mesece vedno tiščala v grofa Taaffeja. da bi poklical, kacega njenih pristašev v miuisterstvo. Po nemško-liberalnih glasilih so se tudi vedno čitale jednake želje. Po malem se je pretilo, da ne bodo popirali vlade, če se jim ne izroči kak mini-sterski sedež. Večkrat so se širile po listih novice, da odstopi ta ali oni minister in se nadomesti s tem ali onim levičarjem, ali pa da se imenuje še jeden minister brez portfelja. S tem so pa le opominjali grofa Taaffeja, kaj naj stori. VJaja_|e pa dolgQ__pstala za vse te želje ^lsp^jn^gluha. Gr4)f^JXaflfeje meindaj^itil^^ v^adn^j)reqoenQba bila v škodo seda^j^mj^jj^jijemi^si-stemu. levičarji y minjftfftrfltvij hi njkakor ne bili_ ma-njonete, temveč bi močno vplivali na vladajpje. Tega se je bilo tembolj bati, ker bi vsak j^idaxakLaDiuMgr^qa-^Lv minislerstvju jtamem že_gcmišijenike. TaKo se mini-Z ster Gautsch po svojem miSIjenju dostniie" loči od Plenerja, i pa tudi dva druga ministra pri vsaki priložnosti kaj rada * pokažeta svoje nemško srce. Velika ovira uresničenju levičarskih želja bili so pa Poljaki, ki so odločilen faktor v našem parlamentarnem življenju. Poljski poslanci nikakor prav ne zaupajo levičarjem. Boje se tudi, da bi, ko bi levica se utrdila, popolnoma nepotrebni ne postali. Kot dobri politiki namreč vedo dobro preračuniti, da je še vedno levičarska večina mogoča, samo tega je treba, da levica vodi volitve in se nemško-liberalna in nemško-nacijcnalna stranka zjedinita in okrog sebe zbereta še nekaj jednakomislečih drugih elementov. V tem oziru je pomenljivo, kar je nedavno govoril v državnem zboru upokojeni dvorni svetnik Lienbacher. Priporočal je osnovo velike nemške stranke proti Slovanom in dal razumeti, da bi se pridružil taki stranki on 8 svojimi somišljeniki. Torej celo nekaj nemških konservativcev je pripravljeno prestopiti v levičarski tabor, če le zjedinjeni levici zopet zašije solnce sreče. Poljaki bi pa tudi radi še kakega svojega pristaša vrinili v ministerstvo in so zatorej tudi z vtemi močmi ovirali vstop levičarjev v sedanjo vlado. Pn_tflcih okfiliščinah hi spi žnlje |ftyjčf8r)ftV nft hpA izpijJnile_še_tako hirjLQ^__kj[Li>i levica ne bila dobila nove pomoči in sicer od Mladočehov. V državnem zboru sta Vfršatv in dr. Edvard Gregr govorila tako, da se je znatno pomanjšal" »panje, da hi ^ladočehi moffli kedai rjnsr^ti Hi^vni d^l frake večine. Posebno dr. Gregr je i govoril tako, da tako ne sme govoriti noben avstrijski patrijot. Hujskal je Čehe proti državi s tem, da je z umetnim sestavljanjem številk dokazoval, da Češka razmeroma k davkom, katere plačuje, veliko premalo dobi od države. Kdor bi njegov govor bil čital, in mu ui znano, kako se dajo številke zavijati, bi bil mislil, da se vse druge avstrijske kronovine žive le od milosti Češke, in da je Češka zares že do skrajnosti izmolzena. Da tak fiovor ni pripraven pripraviti sprave mei avstrijskimi narodi, je čisto naravno. Pa še nekaj hujšega je povedal, žalil je celo vladajočo rodbino, pripovedujoč, da bi Cehi gotovo ne bili izvolili EUbsburžanov za svoje kralje, ko bi bili vedeli, kako se bode jim pozneje godilo. Tako kakor je govoril dr. Gregr še Košut ni nikdar govoril. Ko bi _bi_M;ako govoril kdo izvan parlamenta, naoral bi se ^agovarjati^pred sodiščem zaradi veleizda^g. Najhujše je~pa bilo to, da se mej Mladočehi ni našel mož, ki bi bil dr. Gregra odločno zavrnil. Dr. Herold je res skušal popraviti, kar je dr. Gregr spridil, ali jako nesrečno. Ko bi bil moral odločno izreči, da njegova stranka obsoja dr. Gregra izjave, je pa le skušal jih nekako blažje raztolmačiti. Res je naglašal patrijotizem češkega naroda, ali njegove besede niso mogle napraviti nobenega utiša, ko se ni odločno izrekel, da nJadočeška stranka ne odobrava Gregrovih besed, in sploh neče več hoditi ž njim. Nam se dozdeva, da je dr. Herold s svojim govorom več pokvaril nego koristil. Saj je marsikdo prečitavši njegov govor celo mislil, da dr. Herold v srcu ravno tako misli, kakor dr. Gregr, samo ne upa se tako naravnost povedati. Če so Mladočehi hoteli popraviti dr. 408 Gregra govora slabi utis in preprečiti slabe posledice, ki bi jih utegnil ta govor imeti, morali bi, hili 4r» Gregra izključiti iz kluba. Posebno je pa žalostno to, da dr. / Gregru prihajajo s Češkega zaupnice, kar kaže, da se J češki narod še ni dosti streznil. Mi sicer vemo, da teok ^/zaupnicam ni pripisovati prevelikega pomena, kajti nefc ^e se, koliko oseb tiči za takimi zaupnicami. V^čkjatjo ^PJflJu^We_4)ar_agitatorjev. J^k^^o^to^arrOž^-^p pa slovanskim nasiirotnik^m, kajti kričali bodo sedaj, da ves češki narod misli jednako kakor dr. Gregr in črnili Ugdo sedaj lahkojLV_8triJ8ki__patrijotizyifn aj^rijskih^Slo- ŠJanoiL T»——»_, Vašatyjev, posebno pa Gregrov govor, bila sta voda na nemčko-liberalni mlin. Ffc>)jšjh 7^YP7nilrnv fli n^mSki liberalci niti misliti na morftjn1 n*^ Rfa jjm V^šatv in ftregr. Levičarji porabili so to priložnost in napeli vse sile, da vrinejo v ministerstvo vsaj jednega svojih pristašev. Taaffe se iim sedaj ni mog^I vfič t"1'1^ "pir«.f.iT ko je videl, da je vedno manj upanja, da se Mladočehi spametujejo. Privolil jex da vstopi ieden levi^r v minj-Kftftratvo kot minister brez portfelia. Mladočeški listi seveda oporekajo, da bi bili Mladočehi to zakrivili, češ, pogajanja mej levico in Taaffejem so se že prej vršila. Skušnja pa nas uči, da mladočeška glasila niso posebna resnicoljubna. Mi ne trdimo, da tudi poprej mej levičarji in vlado ni bilo nikakih posvetovanj. Ali vsa prejšnja posvetovanja bila so brez uspeha, kar se je jasno videlo iz veliue potrtosti, ki se je videla v levičarskih glasilih. Ravno tako bi tudi sedaj levičarji še morali čakati, ko bi dr. Gregr jim ne bil s svojim govorom prihitel na pomoč. Vladna in pa levičarska glasila zatrjujejo, da vstop jednega levičarja brez portfelja v ministerstvo ne bode imel nobenega vpliva, mi smo že omenili, da se s tem ne strinjamo. To je prvi korak k levičarski politiki. Kdor bi sodil, da se bode levica s tem zadovoljila, ne pozna liberalne stranke. Glasilo štajerskih liberalcev je tudi že odkritosrčno povedalo, da s tam levica ne bode zadovoljna. Prfld Vfi^m ua nnnrft ftriflfnnifri H^ftlni p]^H^^dnJk kranjski in pa jezikovne naredbe o rabi slovenščine pri sodiščih. Želje graškega lista se seveda ne bodo izpolnile takoj/ ali polagoma je pa vse mogoče, če se položaj zopet ne preobrne. Kmalu bodemo videli, da bodo vladni ukazi in naredbe dobile nekako levičarsko barvo, ki se bode vedno bolj videla. Prevrat se ne bode hitro vršil, ? temveč polagoma, tako, da niti prav vedeli ne bodemo, / kdaj se je nehala sedanja vladna sistema in stopila le-s vičarska v veljavo. Levica je preve: prekanjena, da bi s S^enagljenostjo vse pokvarila. Jflriinn npanie ja sedai. da hnr|o previdnejši Mladočehi spoznali, da dosedanja politika ni prava. To spoznanje se je že začelo, ali žal, da do sedaj zmerni elementi nimajo še dovolj odločnosti Jedini Masafyk je že nekajkrat z vso odločnostjo povedal, da je on za drugačno politiko. Nedavno je ta mož na nekem volilnem shodu razvil program, ki je ravno nasproten programu dr. Gregra in njegovih ožjih somišljenikov. Mislimo pa, da se z Masafvkom strinjajo vsi tako imenovani realisti. Pa tudi možje, ki so bili nekdaj v staročeškem klubu, gotovo ne odobravajo politike čeških radikalcev. Ti elementi pa imajo večino v mladočeškem klubu, treba je le, da se ohrabrijo, in odločno pokažejo, da nočejo voč hoditi za Vašatyjem in Gregrom. če se poslednja dva moža ne bodeta hotela upogniti mnenju večine, naj je pa izključijo iz kluba. Nadejamo se, da je baš s svojim govorom dr. Gregr daljši razvoj stvari le pospešil. Vsaj govori se, da so že sedaj bili v mladočeškem klubu burni razgovori. Najbrž pa pri tem ne bode ostalo, vsaj že čast zahteva od zmernejših elementov, da odvale od sebe vso odgovornost za Gregrove in Vašatyjeve izjava. Ce se mladočeški klub poprime načel dr. Masafvka in jih javno prizna, fa^de mogoče obnovljenje prejšnje večine. Č^jJfi^toj^od^ nasjprotne posledice, ne|*oJjhlj3viča^^ Sedaj ima še vodno odločitev o bodoči notranji avstrijski politiki mladočeški klub v rokah. Če nastopi pravo pot, še vse lahko popravi, kar je dosedaj zakrivil. Ali dolgo ne bodo več razmere tako ugodne. Ce levica dobi zopet moč v svoje roke, ne bode se ji dala z lepo izviti. Zato naj Mladočehi še o pravem času popravijo svoje napake, da neT)odčf"prepozno. Pomisjij^nal^jla jih_J)ode narod preklinjal, č^jjj^g^j^m^^ spodsEvor, če_y^jih_aie^j_obažaya.