...» knfe H 5 2 O O 3 5 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Enota za razvoj knjižničarstva 1774 SLOVENSKE SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 1996 Silva Novljan §0 00 G 'h i ''S Ljubljana, 1997 VSEBINA I ©NUK 97 UVOD Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice so v preteklem letu uspešno delovale, saj so z nepopolnimi standardnimi pogoji dela dosegle standardne rezultate dela z uporabniki, je prvo mnenje, ki se utrne ob pregledovanju poročil posameznih knjižnic in skupnega poročila. Ob tem nasprotju pa se pojavi takoj tudi dvom, ta dobra gonilna sila razvoja, zaradi katere se tudi zbira vsa ta množica podatkov. Če izberemo druga izhodišča za merjenje uspešnosti delovanja knjižnic, potem najdemo v teh podatkih dovolj argumentov tudi za njihovo neuspešnost, vsaj na posameznih področjih, ki pa na koncu vplivajo na to, da naše demokratične ustanove pravzaprav še niso povsem demokratične, ker ne omogočajo vsem prebivalcem Slovenije svoboden dostop do knjižničnega gradiva in informacij za njihove sedanje in prihodnje potrebe in želje. Poročilo prikazuje pomanjkljivosti in uspehe, podobo različnosti z oceno stanja. Čeprav ne ocenjuje kvalitete delovanja knjižnic, ampak je merjenje uspešnosti prikazano s količino, ponuja dovolj informacij, da v razvoj knjižnic lažje in ustvarjalno posežemo, določimo prioritete pri načrtovanju delovanja knjižnic in celo reorganizacijo opravil v knjižnični mreži. Pri tem pa imata najbolj odgovoren delež za izboljšanje stanja knjižničar in ustanovitelj, ki delata za tretjega, tj. prebivalec (občan) oz. potencialni in dejanski uporabnik knjižnice. Tega uvrščamo na tretje mesto zato, ker bi na vprašanje, ali je z delom svoje knjižnice zadovoljen, verjetno odgovoril pritrdilno, boljše namreč ne pozna (kljub različni razvitosti posameznih knjižnic v splošni knjižnični mreži) in ne možnosti, ki bi mu jih boljša in drugačna knjižnica lahko nudila. Za tako pa sta odgovorna knjižničar, da pove, kakšna mora biti in jo tako tudi ustvarja, in ustanovitelj, financer, da to omogoča. Čeprav imamo nacionalne standarde že desetletje, so razlike med knjižnicami še vedno prevelike. Pa naj bi jih prav standardi odpravljali. So izhodišče za načrtovanje osnovnih pogojev za delovanje knjižnic, katere se po izpolnitvi le-teh potem oblikujejo po potrebah svojega okolja in so lahko zato različne. Razvoj knjižnic v dogovorjeni mreži se zatika pogosto zaradi znanih težav, ki jih prinašajo reorganizacija upravne ureditve, pomanjkljivo financiranje, pojav novih medijev, informacijske tehnologije, zahteve po novih storitvah v knjižnici in po večji demokratičnosti in kvaliteti dela. Pri svetovalnem delu pa srečamo tudi knjižničarja, ki ne sprejema sodobne vloge knjižnice (morda tudi zato, ker jo slabo pozna), financerja, ki posega tudi v strokovno področje knjižničarja (npr. z izborom in financiranjem strokovno neovrednotenega programa ali ponudbe na razpis). Neredko pa se oba ukvarjata z nalogami in problemi, ki bi jih morali rešiti drugi (tak primer je zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), ali pa so celo že razrešeni, pa ne vesta zanje ali pa jih ne upoštevata. Najslabše pa je, ko se razvoj knjižnic ustavi ali zavira zaradi urejanja njenega statusa, kadar to nima nobene podlage v strokovnosti ali je brez strokovne utemeljitve (npr. samostojnost knjižnice v občini, ki ima manj kot 7.000 prebivalcev), kadar ni pripravljenosti za medsebojno sodelovanje, za skupne akcije (npr. odklanjanje strokovne pomoči pri ustanavljanju in delovanju krajevne knjižnice v drugi občini, ki tega dela še ne financira), ko se uveljavlja direktorjeva volja v knjižnicah, združenih v zavod z drugimi dejavnostmi, ki je v nasprotju s strokovno knjižničarsko, kadar se pojavijo osebni ali politični zapleti pri menjavi direktorjev ipd. Te težave pa 2 O NUK 97 nakazujejo tudi potrebo po sodobnem upravljanju in vodenju splošnih knjižnic, pri čemer pa bo potrebno poleg kazalnikov v tem nacionalnem poročilu za merjenje uspešnosti in kvalitete dela uporabljati še druge in na drug način za prikaz stanja posamezne knjižnice, ali segmenta njenega dela ali njene mreže na lokalni ravni. V tem času so se naše knjižnice soočale tudi z mednarodnim dogajanjem na področju knjižničarstva in z mednarodnim ocenjevanjem in primerjanjem. V poročilu navajamo nekaj primerjav s Finsko po podatkih S.E.Svedberg: Helsinki city library the Virtual library,1997, tipkopis za leto 1996, tam, kjer hočemo podkrepiti upravičenost strokovnih zahtev. Finsko smo izbrali zato, ker sodi med države z najboljšo pismenostjo, najbolj organizirano in razvito splošnoizobraževalno knjižnično mrežo, sprejela pa je tudi nacionalni program informacijskega opismenjevanja, ki ga država dodatno financira in katerega bosta uresničevale te in šolske knjižnice. Spremljanje razvoja naših knjižnic (letna zbirna poročila) je dobilo na mednarodnih srečanjih pozitivno oceno, prav tako tudi organizacijska podoba knjižnične mreže, ne pa tudi njun učinek. Pri svetovalnem delu smo zaznali, da se pomanjkljivosti, na katere opozarjajo vsakoletna poročila, ne upoštevajo vselej, kadar bi bilo to primemo pri načrtovanju izboljšanja delovanja knjižnic, ali pa se prepočasi odpravljajo, čemur botrujejo poleg pomanjkanja sredstev tudi opisane težave. Poročilo želi prispevati k odpravljanju slabosti (ki so še zmeraj najpogosteje posledica neustreznih delovnih pogojev in zato so med drugim še zmeraj potrebni nacionalni standardi, ki so prav sedaj v fazi posodabljanja), k načrtnemu, sistematičnemu reševanju težav. Zato pa je priporočljiva uporaba teh podatkov (z obveznim navajanjem vira!), ki naj bi jih knjižničarji namenom ustrezno prikazovali (tudi z dodatnimi metodami obdelave podatkov) in razlagali, da jih bodo ustanovitelji sprejeli kot argument za dopolnilno in dodatno financiranje, prebivalci pa podprli prizadevanja obojih, ker bodo v njih razbrali neposreden vpliv na izboljšanje svojega življenja. Prvi pogoj za to pa je, da so ta poročila javno dostopna, kar pomeni, da naj bi bila tudi na knjižnih policah za uporabnike knjižnice ali na domači strani, ki jo ima knjižnica na Internetu. Naj dodamo še to, da ti podatki ponujajo knjižničarjem veliko možnosti, da se predstavijo kot uspešni in delavni ustvarjalci boljših življenjskih možnosti v okolju in da z interpretiranjem in prikazovanjem podatkov hkrati motivirajo in izobražujejo prebivalce za uporabo knjižnice in njenega gradiva, knjižničarje pa za še kvalitetnejše delo. Poročilo je nastalo na osnovi podatkov, ki so jih z izpolnjenim vprašalnikom za leto 1996 posredovale matični službi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani osrednje splošnoizobraževalne knjižnice za svoja dogovorjena območja, določena pred letom 1995, in s primerjanjem rezultatov z določili Normativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice (Poročevalec KSS 1987, št. 28). Pri njegovem nastajanju pa so pomagali tudi delavci Enote za razvoj knjižničarstva. Vsem hvala. Pri tabelah se podatki zmeraj križno ne ujemajo (npr. tabela IV; premalo natančno izpolnjeni in pregledani vprašalniki), kar pa smo pri analiziranju upoštevali, Ljubljano smo, kjer je bilo možno in smiselno prikazali kot mesto z enotno osrednjo knjižnico, pri čemer smo prišteli podatke bibliobusa, v temeljni zalogi knjižničnega gradiva Nove Gorice je 26.188 enot potujoče knjižnice, ki pripadajo ajdovski in tolminski knjižnici in 2068 enot v prirastu. 3 ©NUK 97 SLOVENIJA Površina: 20.273 km 2 Največji kraji: Ljubljana 276.397, Maribor 132.860, Celje 49.935, Kranj 52.043, Velenje 34.532, Koper 47.692, Novo mesto 51.404, Jesenice 26.193, Nova Gorica 42.987, Murska Sobota 20.765 Število prebivalstva: 1.986.989 2 Gostota prebivalstva: 98 ljudi na km Narodnostna struktura: Slovenci 87,84%, Hrvati 2,76, Srbi 2,44, Muslimani 1,36, Madžari 0,43, Črnogorci 0,22, Makedonci 0,22, Italijani 0,16, Albanci 0,18, Romi 0,12 in ostale narodnosti. Število občin: 147 Največja občina: Novo mesto 623 km Skupno število naselij: 5961 - naselij z do 1.499 prebivalci 5843 - naselij z 1.500 do 6.999 prebivalci 96 - naselij z 7.000 do 9.999 prebivalci 5 - naselij z 10.000 do 19.999 prebivalci 8 - naselij z 20.000 do 49.999 prebivalci 5 - naselij z 50.000 do 100.000 prebivalci 2 - naselij z več kot 100.000 prebivalci 2 Število gospodinjstev: 640.195 (1991) Velikost gospodinjstev: povprečno 3,1 člana Število zaposlenih: 866.961 Število brezposelnih: 124.479 Brutto proizvod na prebivalca: 9.352 USD (1995) Opomba: Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 1996. 4 ©NUK 97 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1996 1. Organiziranost knjižnic • 60 osrednjih knjižnic deluje na območju 147 občin. Imajo - 229 stalnih izposojevališč (krajevnih knjižnic), 88 krajev je brez stalnega izposojevališča oz. krajevne knjižnice, in - 8 bibliobusov (Op. Podatkov bibliobusa, ki je lani začel delovati na območju knjižnic iz Domžal in Kamnika, še ne navajamo) s 656 izposojevališči v 49 občinah ter izposojevališča kolekcij potujoče knjižnice. • 43 osrednjih knjižnic je samostojnih, 17 združenih z drugimi dejavnostmi. • Normativ odprtosti 10 sek na prebivalca tedensko dosega 39 knjižnic. Najmanjša tedenska odprtost knjižnice za uporabnike na določenem območju je 30 ur (1 knjižnica, ki pa sicer dosega standard odprtosti na prebivalca). Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic, ki jo vzdržujejo in razvijajo osrednje knjižnice (60 knjižnic v krajih, kjer so bili sedeži 60-tih občin pred 1. januarjem 1995, ko je bilo ustanovljenih 147 občin), se je v tem letu ohranila. Knjižnicam je uspelo delovati in razvijati knjižničarsko dejavnost na dogovorjenem območju, ki je največkrat določeno za vsako osrednjo knjižnico z mejami prejšnjih občin. Težave, ki so jih imele knjižnice pri tem, pa opozarjajo, da so priporočila Normativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice premajhno zagotovilo, da bi se ta racionalna in strokovno utemeljena mreža osrednjih knjižnic ohranila in s tem tudi strokovnost delovanja knjižnic, zlasti manjših, ki so na območjih z manj kot 7.000-8.000 prebivalci. Samostojne knjižnice na območjih z manj kot 8000 prebivalci namreč ne morejo, predvsem pa ne za ista sredstva, dohajati strokovnega razvoja knjižnične informacijske dejavnosti, tudi v primeru, ko izpolnjujo več pogojev, kot jih določa Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnice (Uradni list SRS, št.28). Zato bi bilo priporočljivo ustanavljanje knjižnic v manjših občinah (po zakonu o lokalni samoupravi mora imeti vsaka občina knjižnico) vezati (vsaj strokovno) na osrednjo knjižnico, kakor tudi preprečiti drobljenje mreže sedanjih osrednjih knjižnic na več samostojnih osrednjih knjižnic. V manjših krajih pa knjižnice zaradi majhne strokovne moči (malo kadra) tudi težje ohranjajo strokovno suverenost. Pritiski političnih, upravnih ali drugih izstopajočih interesnih skupin v lokalni skupnosti so lahko tako močni, da je demokratičnost njihovega delovanja ogrožena. Tudi zaradi vzdrževanja demokratičnosti in strokovnosti, ne samo zaradi racionalne in kvalitetne dostopnosti knjižničnega gradiva in informacij, je potrebno delovanje manjših knjižnic vezati na večje knjižnice. Knjižnice so najprej in predvsem javni zavodi lokalnih skupnosti, kar pomeni, da morajo prebivalcem tega okolja zagotavljati knjižnične storitve v skladu z njihovimi potrebami in željami, vendar s suvereno sprejetimi strokovnimi rešitvami. 5 ©NUK 97 S podobnimi težavami se še zmeraj srečujejo tudi nesamostojne osrednje knjižnice, ki so združene z drugimi dejavnostmi. Zavarovanje mreže in njenega strokovnega delovanja zato zahteva tudi osamosvojitev teh knjižnic. Še zmeraj pa imamo v Sloveniji kraje brez knjižnic in tudi slabo oskrbovana izposojevališča (majhen izbor knjižničnega gradiva, brez komunikacijske in računalniške opreme in brez kopirnega stroja, slabo strokovno izobražen kader, volonterji, neustrezen prostor), bibliobus pa ne more povsod dovolj pogosto (vsaj na štirinajst dni) obiskovati krajev in imeti dovolj dolge postanke (v povprečju vsaj eno uro). 2. Pogoji za delo 2.1. Prostor • 52.277 m 2 ali 26 m 2 na 1000 prebivalcev. Osnovni normativ m" na število prebivalcev dosega 9 knjižnic; sicer pa je razpon v doseganju tega normativa od 13% do 165%. • Površina seje zmanjšala za 225 m 2 v primerjavi z letom 1995. Prostor so povečale knjižnice v krajih Ptuj, Škofja Loka, Hrastnik in Radlje (skupaj 504 m 2 ), zmanjšale pa knjižnice v krajih Novo mesto, Slovenska Bistrica, Velenje, Litija, Ribnica (skupaj 784 m 2) Večina prostorov je še zmeraj nefunkcionalnih. 6 knjižnic še nima ločenega oddelka za mladino. • Knjižnice navajajo 168 čitalnic, pri čemer pa so 4 osrednje knjižnice in 115 stalnih izposojevališč (krajevnih knjižnic) brez nje. Knjižnice dosegajo skupaj 73%> standarda prostorske površine, ki se uporablja kot izhodišče za načrtovanje knjižnice, kjer njenega delovanja še ni bilo. Prostor postaja zaradi prepočasnega (od leta 1990 se je povečal samo za 16%) in začasnega reševanja z zasilnimi, nefunkcionalnimi rešitvami prava grožnja za strokovnost delovanja knjižnic. Zaradi obsega problema je na tem področju potrebna izdatna pomoč države, tudi za financiranje bibliobusov- potujočih knjižničnih prostorov. Pri izbiri lokacije in načrtovanju prostora pa bi morala bolj kot dosedaj sodelovati knjižničarska stroka in njene strokovno svetovalne službe. V sedanji mreži obstajajo ločena izposoj evališča (enote) tudi zaradi začasnega reševanja prostorske stiske osrednje knjižnice in ne zmeraj zaradi potreb prebivalcev, zato se številka izposojevališč spreminja, njihovo funkcionalnost, razporeditev in zadostnost števila pa je težko oceniti. 2.2. Oprema 2 . 2 . 1 . Vse osrednje knjižnice imajo dostop do vzajemnega kataloga, ne pa tudi njihove enote (samo 37), kakor tudi ne povsod poleg knjižničarjev tudi uporabniki. V 6 O NUK 97 povprečju je v vsaki od teh 97 knjižnic eno delovno računalniško mesto za uporabnike. 36 knjižnic uporablja računalniško opremo za izposojo, 33 pri nabavi, 57 pri obdelavi in 15 za administrativna dela, 6 za namizno založništvo, 11 jih izdeluje bibliografije, 40 sezname novosti knjižničnega gradiva. 21 knjižnic (Op. Tu navajamo podatke Izuma: Polnopravni člani sistema COBISS in njihovo sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije, 3.1.1997) je prispevalo zapise o knjižničnem gradivu (28.176 zapisov), 59 pa jih je prevzemalo iz COBIB (223.815 zapisov). Knjižnice poročajo, da so opravile 47.318 naročenih računalniških poizvedb in izdelale 128 SDI profilov. Pri tem so koristile poleg lokalnega in vzajemnega računalniškega kataloga tudi CD-ROMe (17 knjižnic ima 58 CD-ROMov. Zelo zgovoren podatek, še zlasti, če ga povežemo še s tem, da niti vse te nimajo Slovenske bibliografije na CD-ROMu!) in online dostopne zbirke OCLC (12 knjižnic), ATLAS (6 knjižnic), Internet (25 knjižnic). 2 . 2 . 2 . Vse knjižnice imajo čitalniške sedeže, skupaj 3179 sedežev (1,6 sedež na 1000 prebivalcev; standard določa 1 sedež), čeprav pa ne vse tudi v čitalnici, brez katere so tudi 4 osrednje knjižnice. 4 knjižnice pa s številom sedežev ne dosegajo standarda. Nekatere imajo dodatne sedeže za prireditve. 58 knjižnic poroča, da ima 131.770 tekočih metrov polic in v povprečju je na tekočem m 48 enot knjižničnega gradiva. 2 . 2 . 3 . Vse knjižnice imajo še listkovni AIK katalog, vodenje listkovnega kataloga UDK je opustilo zaradi računalniškega kataloga 10 knjižnic, naslovni listkovni katalog pa ima 55 knjižnic. Vse osrednje knjižnice, ne pa tudi vse njihove enote, imajo ustrezno mehanografsko opremo, večina tudi reprografsko in projekcijsko opremo. Vse knjižnice pa še niso v celoti komunikacijsko opremljene (tudi s telefoni ne) in ne računalniško, predvsem pa še ne z zadostno opremo za uporabnike, in ne uporabljajo še vseh zmogljivosti te opreme. Pogosto so tako kot pri dostopnosti klasičnega knjižničnega gradiva obiskovalci knjižnic v manjših krajih prikrajšani tudi pri dostopnosti sodobno posredovanih informacij in gradiva, včasih posredno celo zaradi dražjega plačevanja komunikacijskih uslug kot jih plačujejo knjižnice v večjih urbanih središčih. Računalniško in komunikacijsko opremo ne bodo mogle osrednje knjižnice same dopolnjevati v svoji območni mreži v skladu z zahtevami uporabniku kjerkoli svobodno dostopne informacije. Tudi zaradi zmanjševanja razlik med mestnim in podeželskim okoljem je potrebno nadaljevati z državnim programom računalniškega in komunikacijskega opremljanja knjižnic (tudi bibliobusov). Prav tako pa je potrebno vsem knjižnicam (tudi krajevnim in bibliobusom) zagotoviti opremo za “branje ” vseh medijev ter kopirne stroje, fakse in elektronsko pošto. 1 ©NUK 97 2.3. Knjižnično gradivo 2.3.1.Temelj na zaloga Skupaj: 6.503.684 enot knjižničnega gradiva. Za 6.503.480 enot vodijo knjižnice naslednje podatke po vrstah knjižničnega gradiva: Cca. 10% knjig je v tujem jeziku in cca. 14% časopisja. Še zmeraj samo 39 knjižnic beleži temeljno knjižno zalogo za mladino (te navajajo 1.074.904 enot) in 50 knjižnic neknjižno gradivo (navajajo 55.571 enot neknjižnega gradiva za mladino). Neknjižno gradivo ločuje 59 knjižnic po vrstah in tako imamo v teh knjižnicah: 3,3 enote knjižničnega gradiva je povprečno v knjižnicah na prebivalca oz. 3.278 na 1000 prebivalcev. Od leta 1990 seje temeljna zaloga povečala za 24%. Na prebivalca pridejo povprečno 2,99 knjige oz. 2.987 knjig na 1000 prebivalcev. (V Helsinkih so v knjižnici 3,35 knjige na prebivalca in od skupne zaloge knjižničnega gradiva pripada 10% neknjižnemu gradivu, v ljubljanskih knjižnicah pa 2,8 knjige na prebivalca, od skupne zaloge pa je 6% neknjižnega gradiva.) ©NUK 97 2.3.1.1. Posebne zbirke: knjižničarska, domoznanska, referenčna - V skladu z dogovori naj bi osrednje knjižnice opravljale matično dejavnost na svojem območju, pri čemer je osnova za to prav zbirka knjižničnega gradiva o knjižničarstvu. Samo 46 knjižnic vodi podatek o zalogi tega gradiva in poroča, da imajo 10.073 izvodov (219 enot na knjižnico), pri čemer pa je navajanje podatkov pri marsikateri knjižnici le ocena. Stanje se v primerjavi z letom 1994 ni izboljšalo opazno, saj so le tri knjižnice k zalogi prejšnjih 43 knjižnic dodale svojo zalogo 1.465 enot knjižničnega gradiva. - Podobno je z domoznansko zbirko v knjižnicah. Vse knjižnice zatrjujejo, da opravljajo to dejavnost, vendar podatek o prisotnosti domoznanskega knjižničnega gradiva v knjižnici vodi le 41 knjižnic, ki poročajo, da imajo 71.716 enot knjižničnega gradiva. Tudi te knjižnice nimajo zmeraj popolne evidence, navadno ni obdelano neknjižno gradivo. - Najbolj pomanjkljivi pa so podatki o količini referenčnega gradiva, katerega vodenje priporočajo celo Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice, saj je nesporno povezano s sposobnostjo knjižnice za opravljanje informacijske referenčne dejavnosti. Samo 38 knjižnic, ki imajo skupaj 66.127 enot referenčnega gradiva (povprečno 1.740 enot na vsako knjižnico, kar ni malo) vodi ta podatek, med njimi jih 9 navaja le oceno izvodov, nekaj knjižnic pa tako nizke številke, da se sprašujemo o resnosti izpolnjevanja vprašalnika. Po letu 1994 pa se strokovneje ukvarjajo s to zbirko dodatne štiri knjižnice. Če te podatke, pri katerih je bolj kot količina enot knjižničnega gradiva vprašljiva njihova kvaliteta, raznovrstnost in organiziranost, povežemo s količino in uporabo računalniških virov informacij, navedenih pod točko 2 . 2 . 1 ., potem lahko zapišemo, da naše knjižnice še niso javne službe za posredovanje gradiva in informacij, ki jih potrebujejo njihovi sedanji prebivalci in da še ne morejo učinkovito sodelovati v informacijskem opismenjevanju prebivalcev, žal, lahko tudi zato ne, ker so katalogi (AIK, UDK in naslovni, v primeru specializiranih zbirk pa tudi drugi knjižnični informacijski viri), ki jih sicer vodijo vse osrednje knjižnice (ne pa zmeraj tudi za vse svoje enote), pogosto nepopolni. 9 ©NUK 97 2.3.2. Prirast - Od skupnega priprasta knjig je 38% za mladino (120.437 izvodov) in 13% enot od skupnega števila časopisja (2.174 izvodov). - 181 enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev oz. 0,18 enote na prebivalca. Na 1000 imajo knjižnice v povprečju 160 knjig. - Normativ 200 knjig na 1000 prebivalcev je doseglo 9 knjižnic. Razpon med knjižnicami je 40% doseganja normativa do 130% (če kot izjemi izpustimo knjižnico v centru glavnega mesta in v manjšem regionalnem središču, ki prejema obvezni izvod, 180%). - Normativ 5 naslovov časopisja na 1000 prebivalcev dosega 30 knjižnic. - Razpon med knjižnicami v razmerju naslov : izvod v prirastu knjig sega od 1,03 do 9,94 in se navezuje na število krajevnih knjižnic, izposojevališč, ki jih imajo osrednje knjižnice. • Temeljna zaloga se bo s takim številom prirasta obnavljala 18 let! • Ocena prirasta po vsebini: - 25% leposlovja za mladino - 25% leposlovja za odrasle - 50% strokovnega knjižničnega gradiva, kjer si po količni izvodov sledijo od največjega do najmanjšega števila skupine UDK: 6, 7, 3, 5, 9, 1, 0, 80, 2, 82 P. • Način prirasta: - nakup 83,77% - obvezni izvod (8 knjižnic) 8,55% - zamena (32 knjižnic) 0,77% - dar (57 knjižnic) 6,89% Pri dopolnjevanju knjižničnega gradiva so se knjižnice spet srečevale s finančnimi problemi (nereden pa tudi premajhen dotok sredstev, nepoznavanje vsote, s katero lahko razpolagajo in težave pri pridobivanju sredstev, ki jih mora za knjižnično gradivo krajevne knjižnice v sosednji občini osrednji knjižnici nakazati ta občina ipd), 10 O NUK 97 ki so tesno povezani s količino in s kvaliteto knjižničnega gradiva (žal trpi tudi slednja). Pri dopolnjevanju, predvsem pa pri posodabljanju zaloge z novimi mediji, so knjižnice ovirali poleg tega tudi zakoni (npr. zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), ki zahtevajo izvajanje določil, za katere knjižnice nimajo pogojev, potem pomanjkanje opreme in celo prostora ter kadra. Iz poročil pa je moč zaznati, da se pridobivanje novega knjižničnega gradiva še zmeraj ne veže na ugotavljanje potreb okolja, ampak se gradivo pridobiva najpogosteje, če ne samo, le z oceno želja dejanskih (ne pa tudi potencialnih) uporabnikov knjižnic. Nabava je odvisna tudi od možnostmi, ki jih ponuja založniški trg. Ta se je s ponudbo razširil, česar pa ne zaznamo izrazito pri strukturi prirasta novega gradiva v knjižnicah, ne po zvrsteh in ne po vsebini; že leta ostaja približno enaka. Vsa leta knjižnice ne dosegajo normativa priprasta novih knjig. V primerjavi z letom 1990, ko so knjižnice dosegle standard prirasta novih knjig 69% se je index povečal v letu 1996 za 17 (v vmesnih letih pa je padel index celo do 85), knjižnice pa so normativ dosegle 80%. Temeljna zaloga se je v tem obdobju zaradi premajhnega izločanja bolj povečala, index 124, kar pa ponovno opozarja, da je med knjižničnim gradivom v naših knjižnicah precej zastarelega gradiva. 2.3.3. Odpis 126.168 enot knjižničnega gradiva (84% knjig, 9% serijskih publikacij, 7% neknjižnega gradiva) oz. 1,94% temeljne zaloge knjižničnega gradiva. Količina odpisa je poleg podatka o času posodabljanja temeljne zaloge knjižničnega gradiva zgovoren podatek o preveč starem knjižničnem gradivu v knjižnicah, zaradi katerega je lahko obrat tudi precej manjši. 2.4. Knjižnični delavci • 608 strokovnih delavcev (79% vseh redno zaposlenih). 135,3 sije strokovno znanje pridobilo s formalnim šolanjem iz knjižničarstva. 506 delavcev ima opravljen strokovni izpit oz. 83% strokovnih delavcev. • 160,6 upravno-tehničnih delavcev in manipulantov (21% vseh zaposlenih). • SKUPAJ: 768,7 vseh redno zaposlenih knjižničnih delavcev in 53,8 zunanjih sodelavcev. Na 1.000 prebivalcev 0,44 v knjižnici zaposlenih delavcev. • Izobrazbena struktura 608 strokovnih delavcev: visoka 28%, višja 40, srednja 32%. Izobrazbena struktura vodstvenega kadra: visoka 33%, višja 62%, srednja izobrazba 5%. • Na 2.000 prebivalcev je 0,6 strokovnega delavca. Normativ IFLA, na 2.000 prebivalcev 1 strokovni delavec, dosega 1 knjižnica (pa še ta je izjema kot knjižnica v centru glavnega mesta). • Slovenski normativ na 10.000 prebivalcev 2 knjižnična delavca, dosega 43 knjižnic, v povprečju pa so 3 strokovni knjižnični delavci na 10.000 prebivalcev. 1 delavec (strokovnim delavcem smo prišteli tudi manipulante, skupaj 634,9 delavcev) je izposodil 21.152 enote knjižničnega gradiva. Podatek o obremenitvi ©NUK 97 strokovnih delavcev je zgovorna utemeljitev dejstva, da je slovenski normativ o zaposlovanju strokovnih delavcev prenizek in ne more več podpirati razvojnih potreb knjižnic. Realnejšo podobo kadrovskega stanja, tudi za uveljavljanje novih zaposlitev, daje primerjava z IFLA standardi. (Tabela X nadaljevanje) • Na 1 knjižničarskega delavca (vsi redno in honorarno zaposleni) je 2.249 prebivalcev. Število zaposlenih se je od leta 1990 povečalo za 18%, njihova obremenitev pa za 43% glede na izposojo. (Na Finskem je en delavec izposodil cca. 39.000 enot knjižničnega gradiva. V Helsinkih je za 525.031 prebivalcev 500 vseh zaposlenih delavcev v knjižnici oz. 1 delavec za 1050 prebivalcev, v Ljubljani pa za 327.467 prebivalcev 184,5 delavcev oz. en knjižničarski delavec za 1775 prebivalcev). Knjižničarji so preobremenjeni, pri čemer moramo preobremenjenost upoštevati kot možnost za zmanjšanje kvalitete storitev. Tega ne moremo ovreči, ker je podatek o številu 10.000 izposojenih enot nad standardnim priporočilom izposoje na enega strokovnega delavca dovolj zgovoren. Povečana izposoja se povezuje s posodabljanjem knjižničarskih storitev, ki pa hkrati zahtevajo od knjižničarjev nova znanja in preoblikovanje knjižničnih informacijskih virov in ureditve knjižničnega gradiva. Pri tem jim zmanjkuje časa tudi za sistematično izobraževanje uporabnikov, za oblikovanje preglednih navodil, vodičev ureditve in uporabe knjižnice in njenega gradiva (zlasti slednjo tiskano informativno izobraževalno obliko naše knjižnice preveč, in pogosto tudi neupravičeno, zanemarjajo, prav tako imajo še marsikatere preslabo označenost ureditve v knjižnici) in so tudi zato uporabniki vse bolj odvisni od njihove pomoči. Potreba po dopolnilnem izobraževanju delavcev je enako močna in prisotna v vseh knjižnicah, bodisi zaradi nizke izobrazbe zaposlenih bodisi zaradi novih znanj. Knjižničar ji morajo najprej sami obvladati informacijske vire in njihovo dostopnost in predstavljanje, če hočejo dobro urediti dostop do informacij in izobraziti uporabnike za njihovo samostojno iskanje in rabo. To potrebo po sodobnem znanju pa še težje uresničujejo knjižničarji v manjših kot v večjih knjižnicah, ki zaradi izobraževanja ne morejo zmanjšati svoje osnovne dejavnosti, nadomestnih delavcev pa nimajo toliko, kot npr. v velikih knjižnicah, kjer je delavcev več, delo specializirano (v nekaterih knjižnicah že srečamo specialiste za specialne skupine uporabnikov, knjižničarje, ki obvladajo računalniško poizvedovanje, organizacijo in predstavljanje informacij, računališko založništvo, elektronsko pošto) in so tudi zato možnosti za dopolnilno izobraževanje večje. Dodatno obremenitev kadra pa povzroča tudi nefunkcionalna razdelitev prostorov knjižnice v nadstropja in na različne lokacije ter število krajevnih knjižnic in njihova porazdelitev (dostopnost) v okolju. Slaba organizacija dela, neustrezna porazdelitev nalog med zaposlene, opravljanje nalog, ki ne sodijo v knjižničarski okvir, ki niso prioritetne in ne načrtovane, so tudi načini za neustrezno obremenitev delavcev, ki jih lahko zaznamo v naših knjižnicah. Srečujemo pa se tudi z načelnim vztrajanjem pri starem načinu dela, čeprav bi sprememba strokovnih opravil ali sodelovanje s sosednjo knjižnico razbremenilo 12 ©NUK 97 delavce vsaj opravljanja tistih del, ki jih že nekdo opravlja in bi se tako lahko strokovneje lotili svojih. Vpliv navedenega izstopa tudi pri navajanju podatkov za to poročilo, ki so nepopolni, v prikazu o rabi opreme, o strukturi nabave in izposoje knjižničnega gradiva in ne nazadnje tudi v številu izposojenega knjižničnega gradiva. Ce bi bila dana uporabnikom večja možnost, da bi si resnično lahko izposojali gradivo v skladu s potrebami in s knjižničarjevim svetovanjem, bi bila morda številka manjša, njen učinek pa isti, če ne celo boljši. To pomeni, da morajo imeti uporabniki za knjižnico čas, v nji pa možnost, da poiščejo in s pregledovanjem ter svetovanjem izberejo tisto, kar si bodo izposodili na dom. 2.5. Dohodki • Knjižnice so pridobile povprečno 1.740 SIT na prebivalca, na člana 8.103 SIT. • Strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 257 SIT. • Ena kupljena enota, izvod, knjižničnega gradiva je stala 2.891 SIT. (To povprečje pa ni enako povprečju za kupljeni naslov, ki je primerna osnova za načrtovanje sredstev za nakup knjižničnega gradiva na določenem območju knjižnice in ga lahko izračuna le vsaka knjižnica zase.) • Od skupnega dohodka je bilo porabljenih 25% za nakup knjižničnega gradiva, 28% za materialne stroške, 42% za plače in 8% za investicije. • Lastni dohodek knjižnic (samo članarina, zamudnina, izposojevalnina; razen pri Ajdovščini in Tolminu, kjer je dodan še drugi lastni dohodek) znaša 8% celotnega prihodka. Kako opravičljivo je vlaganje sredstev v knjižnično dejavnost, najbolje ilustrira razlika med ceno nakupa enote knjižničnega gradiva in ceno izposojene enote. Za kvalitetno delovanje pa se bo morala bolj povečati vsota na prebivalca, učinek pa bo razviden v zmanjšanju sredstev na člana (več članov, še zlasti, če bodo knjižnice končno le uvedle brezplačno članstvo), v zmanjševanju lastnih prihodkov, ki jih knjižnice pridobivajo od uporabnikov za plačilo članarine (nekatere knjižnice je ne zaračunavajo in tem je poraslo število članstva), izposojnine (večina knjižnic zaračunava izposojo AV gradiva), zamudnine (vse knjižnice jo zaračunavajo), uporabo Interneta (nekatere knjižnice) ipd. Poslovniki knjižnic (pomemben element ocenjevanja kvalitete in demokratičnosti storitev), zlasti načini, roki in cena izposojanja knjižničnega gradiva, niso usklajeni in se lahko tudi precej razlikujejo. Do razlik prihaja zaradi različne razvitosti knjižnic, pri čemer pa je lahko strokovno sporen cenik in načini oz. roki za izposojo posameznih vrst knjižničnega gradiva, npr. nesprejemljiv je rok za izposojo avdio in video gradiva, ki je manjši od treh dni (priporočamo en teden) in za knjižno gradivo, ki je manjši od dveh tednov, prav tako pa tudi prepoved vračanja knjižničnega gradiva na isti dan, kot je izposojeno, ipd. Pomemben element dobrega poslovanja je veljavnost članske izkaznice v mreži knjižnic določenega območja ali kraja (če ne, kar v celotni), ki je v posameznih primerih pri nas še zmeraj omejena, npr. mesto Ljubljana še nima enotne članske izkaznice. 13 ©NUK 97 Slika 1. X X % X X X % X X X, % v, v v v \> ■% X X' s X X X X 0 X ‘X %, N* % % 0 'O' x> \N X* X ;% ;% X % /? eo|BAjqajd b|sj CD > C N ■+—' c/> ~o >.j CM ^^.v^a.^-a^v^-a.va; a.v>.v>.v>. ' a.v>. , a: 00 Oi ES3S2 CM S % £ ESES co or ^ ^.'OvKivMK co X X X c; 5 ESSSSSSSSS^S lO ll l I I il I I—» T CO E yry>:x tr* c5 K3SS ESS2SSSSS2 j IV^iMiV ‘X -«K ? V «b*r ^ A',AV,V'\A\A\AV\\A\AVvV'V'W: o IVAVA^AVAVAVA «-* t}- ftV^VV^VtVVV 5 ^.xxxxxaxax > x>^Gv\VXVx,\V- S 1 ^ ^V>vV>^^Va^^ O K. 1A \ACAkAW AVIC^ I A VAVAU CD . . — rlH I . lil X X? X X E 5»'Wi co g S ESgSSgžSŽ ESpSS£SSS£SSS2 ESSSESSSS CM CVvVS S ^V^AJ-A^ A/A^A. ^^Ag-ČCA^^^ ^-^^^-^-^ -A.v- v im ,i^ f>.MV-A ‘ATT^.AAA-AJA M\m\mxmxmx\>a& yoo6o»^AA i; S?oč^^\K\!i?5 g ^yy >.VxVxyx>:^xV>.X^X^ v ^ v> ' ''^' xN M ■ i x urarj i TTTTTrrjrTstcmTncTTTrrrrTTJi _^ ^■.» vsa^a-iaa^a’at? ■mg IAAAAVmAA >.m^m>axx>.mmx>a xx-yA^-yy.xx>^^-A,AvA;-CAiA |g ^AAAA-aa ._■. v. 'J._ ' J' A- A X X ;x \ 10 1573 CM KMS lxV>.'A.Vx'A ■A.'A.-A.X>CA.-A.-A *O.W3AA ojn bu joua ijjuafosodzi 2i Opomba: izposoja je izposoja na dom in v knjižnici. Poraba sredstev na posamezno izposojo Slika 6. ssaaasssi aassE3Bsassssss3S 5s SSSSSSSSESpSSSSSSSS SSsjsSSSSESESS 4s sks SSZESSS^SSESSSSSSSE £ ^XVXV>^-_4.XV';."V^ P23E2323SSS2SS323S ESSS^2SSESS2SS^2 5S8SSBS3SSSS5 SS3S5S5S35S SSSSESSSSSp 4es SS5SESESESS££S SSSSESSSESStaSSSSSSS 533; ssssssssss E^SSSSSSSSSS^SSSESSSSS E3SBS5S5SBSSS ! SSSSSSSS3SSESS2ESES ssssssskssssssss E233E3532S 3S3SSSSESZ ESS3ESESS SfSESESSSSSJ ESSSSSSS^SSSSSSSSSS E3SSS3SSSS2SSSSSSE ESESK t33r3y3?3J7X3X3X'^ * SESSSSSSS ESSSSSSSSSSSSS ESSESSSSSSSSS BuoBpey cfuioo jfouuo J9d0>j afjizo^ jnfouag aaifuo* ao|s afjEuig afipey jaiuoinfi efin oa|BZ afuqajj_ 8f|90 BABpUa - ] UBJ|d JoqpB^ efMPI BUBjfag Bjoqog B)|sjnH afjoBBZ PbjBoabjg Ijauiouig aivvBd afuaiaA 05t§Bl BOlf^OpBU oajEBon af|Aoqji O3PBJ0 AO|g pBjB^ag h E)|(r| BQO)|g snqo||q|q h VJBuan 5Huwe* oisaui oaon B3iuqiy B|OZ| |UBJ>1 U|IU|01 BDWS|g II fnkt BO|J09 BAON B0I4SI9 'AO|g jajuag h daiuasap »nuipA ED|U)|jao 90R9J9 BO|LV\ag 0)|§JX aiB^iuoa afldnsojo 2«J1 BUfOlSOd 9|S0|^| h e*$\S tl >lli4SBJH BU|2§AOp|V 9(A920>| 2IA h g 8 M!fje|0) a Aajspajs eqejo c | 22 ©NUK 97 Opomba:sredstva so dohodki knjižnic; izposoja je izposoja na dom in v knjižnici, Pregled izposoje in porabe sredstev na prebivalca Slika 7. « s K eo^maid »ou^.uarojodz, „ o V % S X N x X X, % % v X. %" *V X X N N > \ * X> %> x x„ % V > •v x> \\ % V, s ^ c >N 'ČT > C E o ■O 03 C o co o CL N O co o o. N C >N ■o O sz o -O o co 03 > CO TD CD 03 ID E O CL O r- ON 23 Pregled izposoje in obiska Slika 8. M s iqo 5% S 0 X >4 V S 4y x «!» O' #t>. v "X s> ■*** v % S" X V* jv v % *%> xj> XX % #to v v X \ x_ %> \\ ^'N *>» st J? v % 24 © NUK 97 Opomba: izposoja na dom in v knjižnici; obisk zaradi izposoje na dom in v knjižnici. 3.4. Prireditve Knjižnica je imela povprečno 149 prireditev v letu. Na 1 prireditvi je bilo 44 obiskovalcev. Nekatere knjižnice pa so imele tudi vodstva po razstavah in je zato skupaj 9.644 obiskovalcev prireditev. 25 ©NUK 97 Knjižnice in narodnostne manjšine Knjižnice na obalnem območju (Izola, Koper, Piran) so nabavljale knjižno gradivo tudi za italijansko narodnostno skupino prebivalcev in dosegle v preteklem letu temelnjo zalogo 53.353 enot knjižnega gradiva in 472 enot serijskih publikacij, cca. 11 enot na enega pripradnika manjšine. Knjižnici v Murski Soboti in Lendavi pa razpolagata skupaj z 54.298 enotami knjižnega gradiva in 633 enotami serijskih publikacij; skupaj cca. 6 enot na enega pripadnika madžarske manjšine. V vseh knjižnicah se uporablja tudi jezik manjšin. Knjižnice za slovensko manjšino v Italiji in Avstriji in na Madžarskem še vedno pestijo hude finančne stiske, še prav izrazito na področju kadra in materialnih stroškov za tekoče poslovanje, kar jim ne omogoča hitrejše posodabljati delo in dosegati učinkovitejšo distribucijo knjižnega gradiva v okolje. Se zmeraj menimo, da bi bil upravičen dogovor o razširitvi delovanja bibliobusov matičnih knjižnic iz države tudi zunaj nje, kjer žive Slovenci. Specializirane splošnoizobraževalne knjižnice O teh knjižnicah naše osrednje knjižnice ne vodijo podatkov oz. takih enot nimajo. Če tudi pri nas obstajajo knjižnice v bolnišnicah, domovih, zaporih, so osrednje knjižnice z njimi slabo strokovno povezane, npr. nimajo skupne nabave, obdelave knjižničnega gradiva, redko svetujejo pri ureditvi knjižnice in njenem strokovnem delu. Te knjižnice so prepuščene skrbi teh zavodov, s svojo matično strokovno knjižnico pa navadno in le ponekod sodelujejo tako, da omogočajo bivajočim izposojo knjižničnega gradiva (bibliobus, kolekcije, darila) iz te knjižnice ter organizacijo posameznih prireditev. 26 ©NUK 97 PRIMERJAVA RAZVOJA S PODATKI OD LETA 1990 DO 1996 1. Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic 27 ©NUK 97 2. Neusklajena rast 28 ©NUK 97 Pregled včlanjenih prebivalcev v knjižnicah v letih 1991 in 1996 Slika 9. ©NUK 97 Pregled medknjižnične izposoje v letih 1991 in 1996 Slika 10. ©NUK 97 V obdobju od 1985 do 1990 leta so se knjižnice razvijale z delovnimi pogoji hitreje kot v obdobju od 1990 do 1995, in sicer so bolj povečale prostor (pridobile so 3.165 m 2 več kot v naslednjem obdobju), temeljno zalogo (248.384 enot več), kader (36 delavcev več). Upočasnjena rast delovnih pogojev od leta 1990 do 1996 (na tudi nezadostno razvite pogoje v obdobju od leta 1985 do 1990), je resno opozorilo za kvaliteto delovanja knjižnic. Slabo so se razvijali zlasti kader (povečanje za 18%), prostor, ki je pogosto tudi nefunkcionalen (povečanje za 16%), temeljna zaloga (povečanje za 24%), ki pa je zaradi premajhnega izločanja zastarelega gradiva le navidezno povečana, saj je tudi prirast skoro vsa leta premajhen in prav tako obrat zaloge. Ne glede na to, ali pripišemo vzrok večjim potrebam po knjižničnih storitvah prebivalcem ali večji prizadevnosti knjižničarjev (43%o povečanje obremenitve glede na izposojo in med drugim tudi povečanje prireditev), so knjižnice, to, kar so imele, bolje izrabile v obdobju od leta 1990 do 1996 kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju, na kar opozarjajo porasti v obdobju od leta 1995 do 1996 števila članov (36%), obiska (68% povečanje) in izposoje knjižničnega gradiva (69%> povečanje). Primerjava podatkov kaže pri posameznih indikatorjih skozi leta enakomerno rast. Do večjih odstopanj ni moglo med drugim tudi zato priti, ker se zlasti osnovni pogoji (prostor, prirast) niso bolj izrazito povečevali. Po medsebojni primerjavi so indikatoji še zmeraj neusklajeni. Kjer izstopajo, npr. izposoja, obisk, je lahko vprašljiva njihova kvaliteta, ker niso bili podprti z rastjo ustreznih delovnih pogojev. Podatki opozarjajo, da se je razvoj knjižnic odvijal s politiko majhnih korakov (vsakemu nekaj oz. vsakega nekaj, da ne bo glasnega negodovanja), ne pa s politiko uresničevanja strokovno utemeljenih zahtev za izboljševanje pogojev, ali z uresničevanjem popolnih programov na posameznih področjih, ki bi imeli ustrezen učinek v povečanju števila članstva, obiska in izposoje, za kar je zanimanje tudi med našimi prebivalci, kot opozarjajo tudi izstopajoči podatki obiska in izposoje. 31 ©NUK 97 3. Knjižnica spreminja svojo vlogo: Izposoja knjižničnega gradiva na dom Ta trend povečevanja obiska, članstva in izposoje naj bi bil cilj načrtovanja razvoja v prihodnjem obdobju, ki mu moramo dodati še povečanje kvalitete storitev. Ko bodo osnovni delovni pogoji (prostor, kader, temeljna zaloga, računalniška in komunikacijska oprema) uresničeni posodobljenim standardom oz. okolju potrebno ustrezno, pričakujemo, da se njihove številke ne bodo opazno spreminjale, zato pa bo njihov učinek viden v spreminjanju drugih indikatorjev (članstvo, obisk, izposoja, zahtevnost in oblika ter število posredovanih informacij). Strokovna rast knjižnice pa se bo odražala tudi s posodabljanjem medijev in spreminjanjem vsebinske strukture knjižničnega gradiva, opreme in z razvijanjem novih storitev in strokovne pomoči uporabnikom (tudi marginalnim skupinam), z boljšo izrabo obstoječih virov v knjižnicah in zunaj njih, kar pomeni, da se bo povečalo tudi medsebojno sodelovanje knjižnic in sodelovanje knjižnic z drugimi viri informacij. 32 ©NUK 97 Izposoja knjižničnega gradiva na dom Slika 11. 33 PREDLOGI ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA KNJIŽNIC Za ohranitev in razvoj knjižnic v informacijske, izobraževalne in kulturne centre lokalnih skupnosti predlagamo: - ohranitev in razvoj mreže osrednjih knjižnic, ki morajo postati samostojni javni zavodi z načrtom za razvijanje mreže izposojevališč (popolna pokritost Slovenije s knjižnično dostopnimi informacijami, gradivom in storitvami) in posodobitev dejavnosti v skladu s potrebami (kultura, domoznanstvo, umetnost, sprostitev, izobraževanje, gospodarstvo, sociala) okolja in njegovih ciljnih skupin, na svojem strokovno (in ne samo upravno) dogovorjenem območju, - reševanje prostorske problematike s strokovno pomočjo knjižničarjev in finančno pomočjo države, - računalniško in komunikacijsko opremljanje osrednjih knjižnic in njihovih enot, krajevnih knjižnic in bibliobusov, s strokovno pomočjo knjižničarjev in s finančno pomočjo države, - zaposlovanje strokovnih knjižničarskih delavcev po IFLA priporočilu oz. po posodobljenih nacionalnih standardih in omogočanje hitrejšega posodablanja njihovega znanja za kvalitetno opravljanje sodobnih nalog (tudi pomoč države), - reden in zadosten pritok finančnih sredstev za strokovno načrtno pridobivanje knjižničnega gradiva, pri čemer se sodobni mediji ne smejo brez strokovnega opravičila izpuščati, - uveljavitev sistema domoznanske in matične dejavnosti ter drugega dogovorjenega specializiranega zbiranja in obdelave podatkov in gradiva v nekaj ali eni knjižnici za vse knjižnice, - povezovanje knjižnic za sodelovanje v knjižničnih informacijskih sistemih doma in v tujini ter za sodelovanje z informacijskimi sistemi zunaj knjižničarstva, - uveljavitev sodobnega vodenja in upravljanja knjižnic (ciljna, fleksibilna in odgovorna raba virov za doseganje uspešnosti na področju kvalitete, kvantitete in vzdrževanja kontinuitete, stroškovno učinkovitejše in kotrolirano poslovanje oz. upravljanje), - in za (prioritete do leta 2000): - postopno povečevanjenje članstva (letno za 3%), - povečanje obiska in izposoje, - povečanje obrata temeljne zaloge knjižničnega gradiva (do leta 2000 3-kraten), - informacijsko opismenjevanje prebivalcev, predvsem pa za izboljševanje bralne pismenosti, - dostop do Interneta, uporabe elektronske pošte, do lokalnih informacij, informacij s področja upravljanja lokalne skupnosti in poslovnih (zaposlovanje) informacij, - podpiranje vseživljenskega izobraževanja. Te predloge se da uresničiti z izdelavo, finančnim ovrednotenjem in izpeljavo nacionalnega programa razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic. 34 ©NUK 97 PRILOGE Tabelami prikazi Vprašalnik Kje so knjižnice TABELA I: Organizacijske enote ©NUK 1997 /.,// III. IV. V. 36 TABELAH: Prostor ©NUK 1997 37 TABELA III: Odprtost,katalogi ©NUK 1997 38 TABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva ©NUK 1997 39 TABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva (nadaljevanje: neknjižno gradivo) 1 ©NUK 1997 40 TABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva (nadaljevanje: neknj. gradivo II.) ©NUK 1997 41 TABELA V: Prirast izvodov knjižničnega gradiva ©NUK 1997 42 TABELA VI: Prirast naslovov knjižničnega gradiva ©NUK 1997 43 TABELA VII: Prirast po UDK 44 TABELA VII: Prirast po UDK (nadaljevanje) ©NUK 1997 45 TABELA Vlil: Prirast po načinu nabave ©NUK 1997 46 TABELA IX: Odpis knjižničnega gradiva ©NUK 1997 47 TABELA X: Kader ©NUK 1997 48 TABELA X:Kader (nadaljevanje) ©NUK 1997 49 TABELA XI: Dohodki knjižnice ©NUK 1997 50 TABELA XII: Poraba sredstev ©NUK 1997 51 TABELA XIII: Članstvo ©NUK 1997 52 TABELA XIII: Članstvo (nadaljevanje: struktura odraslih članov) ©NUK 1997 53 TABELA XIII: Članstvo (nadaljevanje: struktura mladih članov) ©NUK 1997 54 TABELA XIV: Obiskovalci ©NUK 1997 55 TABELA XIV: Obiskovalci (nadaljevanje) ©NUK 1997 56 TABELA XV: Izposoja ©NUK 1997 57 TABELA XV: Izposoja (nadaljevanje) ©NUK 1997 58 TABELA XVI: Prireditve ©NUK 1997 59 PODATKI O POGOJIH DELA IN DELU SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1996 1. Uradno ime knjižnice __ 2. Naslov __ _ 3. Telefon __ Elektronska pošta ____ Telex _ Fax _ 4. Tip knjižnice (I-V) 4. a Številčna oznaka (sigla) knjižnice ___ 5. Leto ustanovitve_ 6. Odprtost za obiskovalce a) skupno število ur na teden ___ b) najdlje odprta knjižnica v občini (od - do) ponedeljek / petek -----sobota __ nedelja __ Skupaj ur na teden __ 7. Vodja knjižnice: a) ime, priimek, akad. in strok, naziv ___ b) opravljen strokovni izpit iz knjižničarstva Da - Ne c) direktor ustanove (za nesamostojne knjižnice) ____ 8. Je knjižnica samostojna ? Da - Ne 9. Knjižnični PROSTORI IN OPREMA (brez računalniške opreme) 9. a) Aparature (tip, ime aparature,leto izdelave,število) 60 9. b) Računalniška oprema in njena uporaba Strojna oprema Računalniki _ (tip, naziv, število) _ Terminali (tip, naziv, število) _ Tiskalniki (tip, naziv, število) Čitalniki črtne kode (tip, naziv, število) Druga strojna oprema _ Programska oprema - Knmnnar.ijska oprema ( prečrtaj ustrezno okence) □ SIPAK □ DECNET □ modem □ telefonska linija □ klicna □ najeta UPORABA RAČUNALNIKA PRI □ izposoji □ nabavi □ obdelavi □ drugo_____ Obdelava 9.1 Aktivno sodelovanje v vzajemnem katalogu ? Da - Ne Število vnešenih naslovov v VK(1996): monografije _ članki - neknjižno gradivo - serijske publikacije - Število kopiranih naslovov iz VK(1996): monografije_članki - neknjižno gradivo _ serijske publikacije - 9.2 Lokalni katalog - število naslovov : (skupno število-3 L12.1996) monografije _— članki _ neknjižno gradivo _ serijske publikacije .- 61 9.3 Drugi računalniški podatkovni viri (vrsta,naziv,število): — CD-ROM __ — Online dostopne zbirke ___._ — drugo (napišite) ______ 9.3.1 Ali jih lahko uporabnik samostojno uporablja ? Da - Ne 9.3.2 Število poizvedb (1996)_ 9.4 Informativno gradivo, ki ga knjižnica računalniško izdeluje (1996): □ bibliografija □ seznam novosti □ drugo(napišite) ____ 9.5 Informacije (1996) 9.5.1 število naročenih računalniških poizvedb (iz vseh računalniških podatkovnih virov, razen SDI) 9.5.2 število SDI profilov -- kolikokrat letno -- 10. KATALOGI (skupno število v vseh enotah oz. izposojevališčih) a) Listkovni (skupaj interni in za uporabnike) b) Računalniški (število enot knjižnice, njenih izposojevališč, kjer je desegljiv) 11. Ima knjižnica oddelek za mladino do 15. leta starosti ? Da - Ne 11. a Ima knjižnica ločene knjižne police za mladino? Da - Ne 12. Število enot (izvodov) temeljne zaloge KNJIŽNEGA GRADIVA 62 13. Število enot (izvodov) temeljne zaloge NEKNJIŽNEGA GRADIVA 31.12.1996 14. Skupaj temeljna zaloga izvodov KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 31.12.1996 (12+13) 14.a Od tega temeljna zaloga knjižničnega gradiva 15. Število prirasta naslovov in izvodov SERIJSKIH PUBLIKACIJ v letu 1996 16. Število prirasta naslovov in izvodov KNJIG IN BROŠUR v letu 1996 63 17. Skupaj število prirasta KNJIŽNEGA GRADIVA (15+16) v 1996 Naslovov: Izvodov: 18. Prirast naslovov in izvodov NEKNJIŽNEGA GRADIVA v letu 1996 19. Prirast izvodov (enot) KNJIŽNIČNEGA GRADIVA po načinu nabave 1996 20. Prirast naslovov in izvodov KNJIŽNIČNEGA GRADIVA po UDK v 1996 (15+16+18 skupaj) 21. Odpis enot (izvodov) KNJIŽNIČNEGA GRADIVA v letu 1996 64 22. Število ČLANOV v letu 1996 23. OBISKOVALCI knjižnice v letu 1996 24. Število IZPOSOJENIH ENOT knjižničnega gradiva 1996 (skupaj a+b) a) Izposoja na dom b) Izposoja v čitalnicah oz. uporaba v knjižnici 65 c) Izposoja vsega knjižničnega gradiva po UDK in JEZIKU 25. KOPIJE (izdelava foto in drugih oblik za knjižnico in uporabnike) a) Število kopij na papirju (enota je list) _ b) Druge oblike (število fizičnih enot) _ 26. INFORMACIJE o gradivu in iz gradiva 1996. (Napišite vsaj ocenjeno številko v ustrezno rubriko) 26.a Samostojne publikacije, ki jih je izdala knjižnica (št. naslovov)_ Samostojne publikacije o knjižnici (št. naslovov, ne glede na izdajatelja) b. Članstvo knjižnice (v društvih, združenjih, zbornicah, ipd.) 66 27. Medknjižnična izposoja v letu 1996 28. Podatki o PRIREDITVAH, 1996 28. a Program izobraževanja (uvajanja) obiskovalcev v uporabo knjižnice Da - Ne 29. Knjižničarska dejavnost za italijansko in madžarsko narodnost v Sloveniji 1996 - število izvodov temeljne zaloge knjig v jeziku manjšine - - število izvodov serijskih publikacij - - število prebivalcev manjšine- - posebna postavitev gradiva Da - Ne - poslovanje v jeziku manjšine Da - Ne 67 30. Posebne zbirke knjižničnega gradiva Ime zbirke Opis zbirke 31. Storitve knjižnice oz. njena dejanost: na dom □ IZPOSOJA v čitalnico/knjižnico □ medbibliotečna (Slov.) □ mednarodna medbibliotečna □ referenčna □ tematske poizvedbe in/ali SDI □ signalne informacije □ INFORMAC. bibliografije (kreiranje) □ DEJAVNOST gradnja podatkovnih zbirk □ strukturirane informacije □ analitične informacije □ POSEBNE izobraževanje uporabnikov □ OBLIKE izobraževanje knjižničnih delavcev □ DELA animacijske, kulturne in izobraž. prireditve □ delo za posebne skupine uporabnikov □ kopiranje □ mikrofilmanje □ fotograf, storitve □ restavriranje □ TEHNIČNE knjigoveške storitve □ STORITVE mobilno posredovanje gradiva □ izposoja tehnične opreme knjižnice □ oddajanje prostorov □ organiziranje kurirske službe za več knjižnic □ drugo ---□ KNJIŽNIČNO mentorsko delo □ RAZVOJNO IN spremljanje in vrednotenje dela □ RAZISKOVALNO javno predstavljanje knjižnic □ DELO raziskovalno delo □ 68 32. DELAVCI knjižnice, 1996 33. PRIHODKI knjižnice od 1.1. do 31.12.1996 (s sredstvi za investicije) 69 34. ODHODKI 1996 a) nakup knj ižničnega gradiva (knjige, serijske publikacije, neknjiž. gradivo b) materialni stroški (brez investicij) c) bruto plače Skupaj (a-cj: d) investicije a) Prikaz iz št. 33 Zbrana sredstva za investicije - namenska sredstva - iz lastne amortizacije - iz lastnih prihodkov Skupaj 31.12.1996: b) Porabljena sredstva za investicije - gradnja - obnovitvena dela - vzdrževanje - oprema (stroji, pohištvo) - računalniška oprema Skupaj 31.12.1996: 35. Občine na območju osrednje knjižnice Za pravilne podatke odgovarja: 70 (podpis in žig) DODATEK 1. Krajevne knjižnice (stalna izposojališča, enote), ki delujejo v sestavu osrednje,območne, knjižnice (naslov, kraj, odprto tedensko ur) SKUPAJ število krajevnih knjižnic: _ 2. Izposojevališča kolekcijske potujoče knjižnice kraj oz. ustanova število kolekcij in št. izposojevališč , ur odprtosti: število knjižničnega gradiva vseh kolekcij SKUPAJ število krajev: _ izposojevališč: kolekcij: knjižničnega gradiva: ur odprtosti: 3. Bibliobusna postajališča (kraji in število postajališč, odprtosti) a) Na območju osrednje knjižnice: SKUPAJ število krajev _ , število postajališč število ur odprtosti ___ • 71 4. Bibliobusna postajališča zunaj območja osrednje knjižnice SKUPAJ število krajev _ , število postajališč_ število ur odprtosti _ . 5. Kraji, ki niso pokriti z izposojališči (Standard: Vsaka osrednja knjižnica, ki deluje na določenem območju, mora organizirati mrežo stalnih izposojevališč v krajih z nad 1500 prebivalci, v večjih občinskih središčih oz. mestih po potrebi uvede dislocirane enote osrednje knjižnice. V manjših krajih, zaselkih, v delovnih organizacijah pa razvija različne oblike potujoče knjižnice ali organizira vzajemne knjižnice.) Skupaj : 6. O P O M B E 7. Priloge (cenik, vodiči po knjižnici, program izobraževanja ipd.) Navodila za izpolnjevanje vprašalnika I. SPLOŠNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE: 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 1.III.1997 . 2. Vprašalnik mora biti opremljen z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Vprašalnik mora biti opremljen čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: • z besedo, obkroženim odogovorom ali z vnešenim številčnim podatkom od 0 naprej (npr. če nimate notnega gradiva, vpišite v okence številko 0), • s - (pomišljajem), če podatkov ne zbirate, (npr. če imate člane do 15. leta starosti, a ne zbirate podatke o njihovem številu, vpišite v okence -), • če je podatek vaša ocena, ga opremite z * (eno zvezdico), • če je podatek še po čem poseben, ga označite z ** (dvema zvezdicama), pod opombe pa pripišite pojasnilo, in opremljene s prilogami, kjer se zahtevajo. 5. Pod pojmom mladinski, mladina vedno upoštevajte mladino do 15. leta starosti. 6. Nasvet: Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov, seštevkov, ujemanje podatkov v različnih rubrikah, kajti nepravilno izpolnjene podatke vam bomo vrnili. Prosimo vas, da nam pod opombe napišete razloge, zakaj določenih podatkov, po katerih vas sprašujemo že dlje časa, ne zbirate. Objektivne razloge bomo upoštevali, drugje bomo morali okrepiti sodelovanje, ali pa morda celo spremeniti vprašanja in s tem predvsem nerodna ali pa preživela standardna določila. Poročajte nam tudi o novostih, posebnostih npr. zaprtost knjižnice, novi prostori, nova prireditev ip. II. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POSAMEZNIH VPRAŠANJ 1. Navedite celotno uradno ime knjižnice, nesamostojne pa tudi ime zavoda, v sestavi katerega delujejo. 2. Navedite ulico, številko, poštno številko, kraj. 4. Navedite, v katero vrsto, tip knjižnice, sodi vaša knjižnica glede na število prebivalcev vašega območja, ki ga pokriva. 73 6. Pri skupnem številu ur tedenske odprtosti (a) upoštevajte vso mrežo SIK, tako da seštejete odprtost ur osrednje knjižnice, enot, izposojevališč, potujoče knjižnice. Posameznih oddelkov osrednje knjižnice ne seštevajte, če so v isti stavbi. Pod točko b) navedite samo podatke za knjižnico, ki je najdlje odprta in ne pozabite, da morate navesti tedenski umik odprtosti. 9. Pri navajanju površine upoštevamo le prostore, ki so namenjeni za knjižnične funkcije; ne pa npr. stranišča, stopnišča, predprostor. Navedite število vseh sedežev, ki so stalno nameščeni v prostorih knjižnice za obiskovalce, ne pa sedežev, kijih namestite v prostor le za čas prireditve. Napišite seznam (priloga 9a) vseh mehanografskih in tehničnih naprav, kijih imate v knjižnici za interno uporabo in za obiskovalce, razen telefona in računalniška opreme. Pri rubriki "število čitalnic" štejte le ločeno od izposoje oblikovane čitalniške prostore, ki imajo standardno čitalniško opremo (mize, stoli) za skupino obiskovalcev, ne pa posameznih sedežev med knjižnimi policami. Te prikažete pri rubriki "... - od tega čitalniških", če po opremi in prostoru, ki ga potrebujejo, ustrezajo standardom, sicer zabeležite število pod prvi del te rubrike "število stalnih sedež". 9.5.2. Navedite število SDI profilov, širših ali ožjih strokovnih področij, o katerih želijo biti uporabniki redno, periodično informirani. Navedite število izdelanih SDI in kolikokrat letno je bil SDI izveden. 12. Vsako enoto štejemo samo enkrat. Če vodite posebno evidenco o rokopisih v knjižni zbirki, magistrskih in diplomski delih, vnesite podatke v rubriko knjige in brošure. V rubriki periodika navedite število letnikov, ki jih hranite, ste jih inventarizirali, ne pa naslovov, posameznih številk ipd. Prosim, prikažite stanje 1.1. in 31.12., da bomo z razliko dobili čisti prirast knjižnega gradiva. (Stanje 1.1.96 + prirast 96 - odpis 96 = stanje 31.12.96.) Tu štejete tudi kopije, ki ste jih obdelali kot vsako drugo knjižnično gradivo in so postale del fonda, ki se upošteva tudi pri dotoku ter obratu. 15. Serijske publikacije - navedite število vseh izvodov, ne glede na način nabave, ki jih je prejela vaša knjižnica, tudi tiste, ki jih ob koncu leta niste uvrstili v temeljno zalogo. Vsak naslov štejte samo enkrat, ne glede na to, da se pojavlja v več enotah, izposojevališčih. Večkratno pojavljanje istega naslova prikažite pri izvodih. Upoštevajte vse izvode posameznega naslova, ne glede na nahajališče na območju in čas hranjenja; mora pa biti kompleten letnik. 74 A-časopis, C=časnik, Zaostalo (vrstne publikacije: magazin,almanah, koledar, zbornik; knjige knjižne zbirke pa prištevamo k monografijam!) 17. Skupno število naslovov knjižnega gradiva je vsota skupnega števila naslovov vprašanja 15 in 16, enako velja za skupno število izvodov. 19. Skupno število izvodov se mora ujemati s seštevkom izvodov vprašanj 15 + 16 +18 in ta seštevek je isti pri vprašanju 21.. 20. Prikažite vse naslove in izvode knjižničnega gradiva po UDK, kjer morata biti rubriki enaki vsoti iz vprašanj številka 15, 16, 18. V "82 leposlovje za mladino" vpišite vse knjige za mladino z oznako C, P, M in L in slikanice s temi oznakami. 21. Prikažite število vseh odpisanih izvodov, tudi tistih, ki ste jih med letom prejeli, a jih niste inventarizirali oz. priključili k temeljni zalogi, so pa prikazani v rubrikah prirasta oz. dotoka. 22. Član je vsak uporabnik, ki je v obravnavanem letu vsaj enkrat obiskal knjižnico in potrdil članstvo. Če še ne morate prikazati strukture odraslih in mladine, navedite le skupno število s povezovalnim znakom. Pri "nezaposleni" navedite vojake, brezposelne, upokojence, gospodinje, nezaposlene...). 23. Štetje obiska: - V rubriki "izposoja na dom" prikažemo obiskovalce, ki smo jih evidentirali zaradi izposoje in podaljšanja gradiva na dom. Če je član postopek opravil hkrati ali ločeno večkrat v istem dnevu, se šteje kot 1 obiskovalec. Isto velja za izposojo gradiva v knjižnici, če jo beležite. - Obiskovalec prireditve je posameznik, ki je obiskal prireditve v določenem dnevu. Če je obiskal več prireditev v istem dnevu, se šteje tolikokrat, kolikor prireditev je obiskal. - Pod "drugo" štejemo samo obiskovalce knjižnice, ki si niso izposodili nobenega gradiva na dom ali v knjižnici. Njihov obisk je evidentiran zaradi rezervacije (priporočamo, da jo beležite in prikazujete tudi ločeno), samo vračila knjižničnega gradiva (če je vračilo opravljeno skupaj z izposojo ali podaljšanjem se šteje obisk pri rubriki "izposoja na dom", ne tu), različnih informacij, sprememb osebnih podatkov... tudi tu se šteje 1 obiskovalec v enem dnevu ne glede na število postopkov v istem ali različnih časovnih intervalih istega dne. 24. Izposojo letnikov oz. posameznih številk periodičnih publikacij na dom štejte kot izposojene enote pod neleposlovnim ali leposlovnim knjižnim gradivom. Pri štetju izposojenih enot upoštevajte tudi podaljšanja izposoje knjižničnega gradiva. 75 Izposojo kolekcij, izposojo neknjižničnim ustanovam ne prikažite tu in tudi ne pri medknjižnični izposoji, ampak kot enkratno izposojo (kolekcijo) potujoče knjižnice v Dodatku. 25. Kopije izdela knjižnica iz gradiva knjižnice, oz. za potrebe knjižnice za svoje uporabnike in za nadomeščanje originalnega dokumenta v medknjižnični izposoji. Ne štejemo kopij, ki jih narede uporabniki sami (npr. za žetone na kopirnih strojih knjižnice). Enota štetja je število listov pri kopijah na papirju, pri mikro oblikah pa število fizičnih enot. 26. Enota za merjenje informacij jev odgovor na zastavljeno vprašanje, npr. 1 izpis SDI za 1 uporabnika, 1 seznam priporočilnih knjig za ure pravljic, isti seznam za drugega uporabnika se šteje kot ista informacija, dana novemu uporabniku. Tako bo število informacij isto ali manjše od števila uporabnikov. Pri ustni informaciji pa je enota odgovor na zastavljeno (vsebinsko, tematsko) vprašanje. Tu pa ne štejemo informacije o prisotnosti določenega gradiva v knjižnici. 27. Tu ne prikažemo izposoje gradiva med izposojevališči lastne knjižnice. 28. Skupno število obiskovalcev prikažite tudi pri vprašanju 24. V tabeli prikažete tudi prireditve, ki jih je knjižnica organizirala zunaj lastnih prostorov. 29. Odgovorijo knjižnice, ki imajo na ozemlju svoje občine prebivalce italijanske ali madžarske narodnosti. To je le izvleček iz skupnega prikaza knjižnice. 31. To je zgoščen prikaz vaših nalog. Njihovo opravljanje označite v okencu. Pri delu za posebne skupine uporabnikov ne šteje po standardu ločenega dela za mladino do 15. leta. 32. Med delavce skupine a) prištevamo strokovne knjižničarske delavce po navodilih Republiškega zavoda za statistiko, vse, ki opravljajo dela, za katera je potrebna vsaj srednja stopnja knjižničarske izobrazbe. Dokumentaliste uvrstite stopnji izobrazbe ustrezno med knjižničarske strokovne delavce. Od skupnega števila teh delavcev navedite pod "Skupaj a" število delavcev, katerih strokovna izobrazba je pridobljena s študijem knjižničarstva na srednji, višji ali visoki šoli in podiplomskem študiju. Upravne, vodstvene in tehnične delavce uvrstite med strokovne le z odstotkom časa, ki ga uporabljajo za strokovno knjižničarsko delo. Mainipulante prikažite v skupini b). Pod rubriko "delno zaposleni" navedite tudi volonterje. Pripravnikov, študentov, dijakov, ki opravljajo obvezno prakso ne štejete tu; lastne pripravnike pa štejete k redno zaposlenim. V rubriki "delno zaposleni" prikažite dejansko število delavcev pod številom delavcev, v razdelku "število delavcev po upravljenih urah" pa število delavcev, izračunano z enoto zaposlitve polnega letnega delovnega 76 časa. Npr. če je 5 delavcev opravljalo delo skupaj 3715 ur, napišite izračun 1,78. 33. Pri prihodkih prikažite vsa sredstva, tudi investicijska, ki jih je imela knjižnica v enem letu, ter kdo ji jih je nakazal. Nesamostojne knjižnice prikažejo le lastni dohodek, ne pa npr. lastni dohodek celega zavoda. Del, ki ga je knjižnici za njeno rabo namenil matični zavod, se prikaže pri rubriki matični zavod.Enako velja za odhodke. 34. Prikažite porabo denarja, pri čemer pa investicije prikažite ločeno, ne pod materialnimi stroški. Pri investicijah navedite tudi, kako ste zbrali denar, čeprav je vsota zajeta že pri 33. 35. Navedite zadnji podatek, brez zaokroževanja. Dobite ga na svoji občini ali pa na Zavodu R Slovenije za statistiko. Na prvem mestu navedite občino, kjer je sedež osrednje knjižnice. Dodatek: Ne pozabite pripisati pripomb in priložiti prilog ! 6. Opombe: 1. ) Povprečna cena 1 izv. kupljene knjige in povprečna cena 1 izv. knj ižničnega gradiva v vaši knj ižnici __ 2. ) Opis oz. vrsta prireditev pod Drugo iz vprašanja 28: 3.) Novo v knjižnici: (storitve, prostori,...) 7. Priloge: 1. ) Cenik 2. ) Prospekt o knjižnici oz. vodič 77 september 1997 SEZNAM SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V SLOVENIJI Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV. prekomorske brigade 1, 5270 Ajdovščina Vodja: Zdenka Žigon, tel.: 065/61-328, fax: 065/62-678 Odprtost: po-pe: 9-18; so: 8-12 Sigla: 565 KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12 b, 8250 Brežice Vodja: Tea Bemkoč, tel.: 0608/62-649, fax: 0608/62-539 Odprtost: po, sr, pe: 7-18.30; to, če: 7-15; so: (2. v mes.) 8-12 Sigla: 469 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg la, 3000 Celje Vodja: Janko Germadnik, tel.: 063/442-580, 442-625, 26-731, fax: 063/443-350 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 400 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9, 1380 Cerknica Vodja: Marija Hribar, tel.: 061/791-078, 793-781, fax: 061/793-781 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 9-12 Sigla: 216 Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Župančičeva 7, 8340 Črnomelj Vodja: Irena Muc, tel.: 068/51-364, fax: 068/53-238 Odprtost: po-pe: 9.30-13.30 in 15-19; so: 9-12 Sigla: 462 KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58, 1230 Domžale Vodja: Marjan Gujtman, tel.: 061/721-204, fax: 061/712-499 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 8-12 Sigla: 217 78 ©NUK 97 Zveza kulturnih organizacij Dravograd KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47, 2370 Dravograd Vodja: Cvetka Čop, tel.: 0602/83-256 Odprtost: po,sr: 12-18; to, če, pe: 9-15 Sigla: 375 LU Zavod za izobraževanje odraslih in mladine OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4, 9250 Gornja Radgona Vodja: Katarina Rauter, tel.: 069/61-054, fax: 069/61-054 Odprtost: po-pe: 8-18 Sigla: 610 KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15, 1290 Grosuplje Vodja: Marija Samec, tel.: 061/771-439, fax: 061/763-273 Odprtost: po-pe: 9-19 Sigla: 219 Kulturno-rekreacijski center Hrastnik KNJIŽNICA Novi log 4, 1430 Hrastnik Vodja: Marija Vučetič, tel.: 0601/44-050 Odprtost: po, to, sr, pe: 11-19; če: 11-17 Sigla: 224 MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA Ul. Sv. Barbare 4-5, 5280 Idrija Vodja: Anica Božič, tel.: 065/71-050, fax: 065/73-026 Odprtost: po, pe, sr: 11-19; to, če: 7-14; so: 7-12 Sigla: 560 KNJIŽNICA “MAKSE SAMSA” Titov trg 2, 6250 Ilirska Bistrica Vodja: Damijana Logar, tel.: 067/81-088; fax: 067/81-088 Odprtost: po, sr, pe: 7-13, 15-18; to, če: 7-14; so: 8-12 Sigla: 533 MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola Vodja: Marina Hrs, tel.: 066/646-700, Fax: 066/67-531 Odprtost: po-pe: 8-13, 16-18.30; so: 9-12 Sigla: 523 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice Vodja: Cvetka Tropenauer-Martinčič, tel.: 064/861-548 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 274 79 ©NUK 97 MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik Vodja: Breda Podbrežnik-Vukmir, tel.: 061/812-597, fax: 061/811-239 Odprtost: po, to, sre, pe: 9-19; če: 9-15; so: 8-11 Sigla: 177 KNJIŽNICA KOČEVJE Ljubljanska c. 6, 1330 Kočevje Vodja: Ema Štrumbelj, tel.: 061/851-936, fax: 061/851-936 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-11 Sigla: 152 OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA TrgBrolo 1, 6000 Koper Vodja: Evgen Koštial, tel.: 066/272-408, 272-409, fax: 066/23-866 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-12 Sigla: 500 OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Tavčarjeva ul. 41, 4000 Kranj Vodja: Anatol Štern, tel.: 064/222-031, fax: 064/224-446 Odprtost: po-pe: 9-19; sr: 10.30-19; so: 8-13 Sigla: 250 VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško Vodja: Ida Merhar, tel.: 0608/21-277, fax: 0608/21-370 Odprtost: po, pe: 9-18; to-če: 9-14 in 16-18; so: (L in 2. v mes.) 8-12 Sigla: 473 OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4, 3270 Laško Vodja: Metka Kovačič, tel.: 063/731-705, fax: 063/731-705 Odprtost: po, sr, pe: 8-14; to, če: 12-19 Sigla: 438 Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9, 2230 Lenart v Slovenskih Goricah Vodja: Breda Zorko, tel.: 062/724-286, fax: 062/724-286 Odprtost: po-pe: 7-15; sr: 7-15; so: 8-12 Sigla: 369 KNJIŽNICA LENDAVA konyvtAr lendva Partizanska 10, 9220 Lendava Vodja: Žužana Žoldoš, tel.: 069/75-353, 77-403, fax: 069/75-353 Odprtost: po, pe: 7-18; to-če: 7-15; so: 8-12 Sigla: 614 80 ©NUK 97 Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9, 1270 Litija Vodja: Joža Ocepek, tel.: 061/883-102, fax: 061/881-153 Odprtost: po-pe: 10-19; to: 8-17 Sigla: 168 KNJIŽNICA BEŽIGRAD Vodovodna 3, 1000 Ljubljana Vodja: Marija Kobal, tel.: 061/322-955, 133-11-43, 131-61-07, fax: 061/133-11-43 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 241 KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Dvomi trg 2, 1000 Ljubljana Vodja: Damijana Hainz, tel.: 061/221-781, fax: 061/126-40-73 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 90 KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška c. 61, 1110 Ljubljana Vodja: Janez Lah, tel.: 061/446-324, fax: 061/448-034 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 86 KNJIŽNICA “PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a, 1111 Ljubljana Vodja: Milena Pinter, tel.: 061/263-679, 123-12-24, fax: 061/263-679 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 87 KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 161, 1000 Ljubljana Vodja: Silva Čmugelj, tel.: 061/555-935, 553-261, fax: 553-165 Odprtost: po-pe: 7-19.30; so: 7-13 Sigla: 88 Zavod za kulturo in izobraževanje MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2, 9240 Ljutomer Vodja: Dušan Šoštarič, tel.: 069/81-758, 84-236, fax: 069/81-758 Odprtost: po-pe: 8-16; so: 9-12 Sigla: 616 KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44, 1370 Logatec Vodja: Alenka Furlan, tel.: 061/741-722, fax: 061/741-722 Odprtost: po, sr, pe: 9-19; to, če: 13-19; Sigla: 245 81 ©NUK 97 MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2, 2000 Maribor Vodja: Dragica Turjak, tek: 062/222-161, 222-640, fax: 062/222-499 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 304 LJUDSKA KNJIŽNICA p.o. Cesta bratstva in enotnosti 23, 8330 Metlika Vodja: Anica Kopinič, tek: 068/58-370 Odprtost: po-pe: 11-17; so: 9-11 Sigla: 465 Zavod za kulturo - KNJIŽNICA Hribemikova 1, 3330 Mozirje Vodja: Ana Lamut, tek: 063/831-292 Odprtost: po-pe: 10-14 Sigla: 435 POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA p.o. Grajska uk 2, 9000 Murska Sobota Vodja: Jože Vugrinec, tek: 069/22-553, fax: 069/22-553 Odprtost: po-pe: 8-18; so: 8-12 Sigla: 600 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Kidričeva 20, 5000 Nova Gorica Vodja: Rajko Slokar, tek: 065/22-498, 21-052, fax: 065/21-688 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 8-12 Sigla: 550 KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26,28 8000 Novo mesto Vodja: Andreja Pleničar, tek: 068/324-505, fax: 068/321-496 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-13 Sigla: 450 KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9, 2270 Ormož Vodja: ŽeljkaNardin-Milovanovič, tek: 062/700-509 Odprtost: po: 8-15; to, sr, če: 9-17; to, pe: 9-18 Sigla: 395 MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1, 6330 Piran Vodja: Oriana Košuta-Krmac, tek: 066/73-870, fax: 066/746-420 Odprtost: po-pe: 8-12 in 14-19; so: 8-11 Sigla: 516 KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5, 6230 Postojna Vodja: Marija Grmek, tek: 067/21-052, 24-520, fax: 067/24-520 Odprtost: po-pe: 7.30-17.30; so: 7.30-11.30 Sigla: 530 82 ©NUK 97 KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Minoritski trg 1, 2250 Ptuj Vodja: Lidija Majnik, tel.: 062/771-480, fax: 062/772-496 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 360 KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 2, 2360 Radlje ob Dravi Vodja: Ivanka Kus, tel.: 0602/73-091 Odprtost: po, pe: 8-14; to, če: 8-14 in 16-18; sr: 8-16 Sigla: 372 KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27, 4240 Radovljica Vodja: Božena Kolman-Finžgar, tel.: 064/714-534, 714-579, fax: 064/715-840 Odprtost: po-pe: 8-19; če: 10-19; so: 8-12 Sigla: 272 KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1, 2390 Ravne na Koroškem Vodja: Majda Kotnik-Verčko, tel.: 0602/22-294, 21-467, fax: 0602/22-294 Odprtost: po, to, sr, pe: 7-18.30; če: 7-12; so: 7-12.30 Sigla: 350 Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Šeškova 17, 1310 Ribnica Vodja: Vesna Poštrak, tel.: 061/861-938 Odprtost: po-pe: 10-18; sr: zaprto; so: 9-12 Sigla: 154 Zveza kulturnih organizacij Sevnica OBČINSKA KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10, 8290 Sevnica Vodja: Ida Tušar, tel.: 0608/81-304 Odprtost: po: 8-14; to: 8-12; če: 8-12; pe: 13-17 Sigla: 480 KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1, 6210 Sežana Vodja: Lučka Čehovin, tel.: 067/73-478, fax: 067/73-478 Odprtost: po-pe: 7-18; so: 8-13 Sigla: 531 KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16, 2310 Slovenska Bistrica Vodja: Metka Pristovnik, tel.: 062/810-565, 815-370, fax: 062/810-5.65 Odprtost: po, sr, pe: 7.30-18.30; to, če: 7.30-18.30 Sigla: 379 83 ©NUK 97 KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA Ronkova 4. 2380 Slovenj Gradec Vodja: Alenka Valtl, tel.: 0602/41-159, fax: 0602/41-159 Odprtost: po-pe: 7.30-18 Sigla: 359 Svetovalnoizobraževalni center KNJIŽNICA Mestni trg 4, 3210 Slovenske Konjice Vodja: Branka Janžič, tel.: 063/755-015, fax: 063/755-782 Odprtost: po-pe: 9-17 Sigla: 425 KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16, 3230 Šentjur pri Celju Vodja: Tatjana Cmok, tel.: 063/741-277 Odprtost: po, pe: 7-10 in 11-19; sr: 7-10 in 11-17 Sigla: 428 KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6, 4220 Škofja Loka Vodja: Ana Florjančič, tel.: 064/620-200, fax: 064/620-638 Odprtost: po-pe: 8-19 Sigla: 280 Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Aškerčev trg 20, 3240 Šmarje pri Jelšah Vodja: Jože Čakš, tel.: 063/821-352, fax: 063/821-352 Odprtost: po, pe: 12-18; to, če: 8-14; sr: 8-18 Sigla: 418 KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6, 5220 Tolmin Vodja: Vilijem Leban, tel.: 065/81-048 Odprtost: po, sr, pe: 7.30-19; to, če: 7.30-15 Sigla: 570 KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. 1. junija 19, 1420 Trbovlje Vodja: Aleksandra Nagode, tel.: 0601/21-748; fax: 0601/21-748 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 242 Center za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2, 8210 Trebnje Vodja: Darinka Tomplak, tel.: 068/44-104, fax: 068/44-183 Odprtost: po-pe: 7-18; so (2. v mes.): 8-12 Sigla: 468 84 © NUK 97 Zavod za kulturo in izobraževanje enota KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4, 4290 Tržič V.d. vodja: Marija Maršič, tel.: 064/53-178, fax: 064/55-333 Odprtost: po-pe: 9-18 Sigla: 296 Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5, 3320 Velenje Vodja: Lado Planko, tel.: 063/853-265, 852-938, fax: 063/862-094 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 420 CANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b, 1360 Vrhnika Vodja: Ivanka Voljč, tel.: 061/753-114, 753-714, fax: 061/753-833 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 225 Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1, 1410 Zagorje ob Savi Vodja: Milena Garantini, tel.: 0601/61-281 Odprtost: po-pe: 9-18.30; so: 8-11 Sigla: 226 Zavod za kulturo Žalec OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Vodja: Irena Štusej, tel.: 063/715-123, fax: 063/715-517 Odprtost: po, sr, pe: 7-18; to, če: 7-14 Sigla: 434 Op.: seznam knjižnic je urejen po abecedi krajev. SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V OBČINAH SLOVENIJE - 1996 Občine v oklepajih nimajo splošnoizobraževalne knjižnice. Podatki v četrti rubriki - Kraji brez knjižnice - niso preverjeni. 86 87 89 90 91 92 SUMMARY SLOVENIAN IDENTITY CARD Surface area: 20.273 km 2 No. of the inhabitants: 1.986.989 Population density: Slovenians 87,84%, Hungarians 0,43%, Italians 0,16%; the rest mainly emigrants from the firmer Yugoslav republics Official Ianguage: Slovenian, in parts of Prekmurje also Hungarian, and Italian in the coast area Religions: 82% Catholics in three dioceses, the remainder Protestants, Orthodox, Muslims Gross national income per inhabitant: 9.352 US$ (1995) State borders: Italy 232 km, Austria 330 km, Hungary 102 km, Croatia 670 km; and the Adriatic coast 46,6 km National Anthem: “A Toast”, a musical arrangement of the poem written by France Prešeren (1800-1849) with the text: “God’s blessings on ali nations / Who long and work for that bright day / When o'earth’s habitants / No war nor strife shall hold its sway...” Political system: Slovenia is a republic vvith a parliamentary demodracy; its bodies are: a two-house assembly, the president of the republic, the govemment. In 1995, Slovenia was divided into 147 communities. Universities: in Ljubljana and Maribor; with more than 30.000 students. PUBLIC LIBRARIES IN SLOVENIA The most prominent feature of public libraries si their openness to general public. With special regard to this characteristics origins of public libraries in territories which nowadays form the Republic of Slovenia can be traced back as far as to the year 1569 when the first library of the kind was founded by the States of the Province of Kranjska (Camiola), its individual instigator being Primož Trubar, founder of Slovenian literary tradition. Treasures of libraries, established from then onwards either by convents and other ecclesiastical institutions or as family assets by nobility, were hardly accessible to anyone but a very restricted circle of users, moreover, most of them remained closed to outsiders completely up to the end of the 18 th Century. The only notable exception were a few proprietary libraries owned by wealthy townsmen which fulfilled to a certain degree general cultural and educational missions by allovving men of letters and scholars to make use of their holdings. Evolution ofthe public function of libraries was accelerated by the enlightening, state-supported policy of Austria which decided to establish a central and publicly accessible research library in each of its provinces. Thus it came about that, in 1774, the Lyceum Library, made up mostly ofbook collections of abolished convents, was founded, initiating so to say the era of publicly accessible libraries. 93 ©NUK 97 Public libraries, established primarily in order to meet general needs of common rural as well as urban population, have their origin in the enlightenment movement of the late 18 th Century which resulted in the promotion of theological and other reading societies. In the mid-19 th Century, a network of 450 libraries with total stock of about 122.000 books, run by reading, educational and workers’ societies, was established by Slovenian Christian Social Union, making true the initiative first explicitly proclaimed by the Slovenian Society in 1948. In boroughs and towns the so-called public reading societies had been introduced since 1861; as a result as many as 54 reading societies were active by the end of the decade and some of them, in particular those in more developed localities, got eventually tmasformed into real public libraries. The second half of the 19' Century saw also appearing of societies or libraries established primarily for vvorkers. In the period betvveen the two world wars the number of public libraries, mainly sponsored either by political parties or by local authorities and schools, increased considerably. Prior to 1940 there were thus already 850 libraries possessing total stock of 580.000 Books. Municipal public libraries, however, vvere practically the only ones to be run according to professional standards as customary at the time. After World War II. public libraries were also officially recognized as a public Service; this status of theirs was explicitly confirmed by the first Slovenian Library Law of 1961. Parallel to public libraries, hov/ever, libraries also serving basically general reading needs vvere organized by trade unions in enterprises and institutions. Public libraries with collections and catalogues of bibliographic tools for local history research, called “study” libraries, vvere established in regional centres. In 1971, for ali enumerated types of libraries a netvvork of public libraries vvas established in order to meet general readres’ needs vvith regard to education, information, cultural activity and entertainment. Library Lavv of 1982 stipulated modalities of their cooperation vvith other types of libraries vvith a vievv of establishing in this way a uniform library information system in Slovenia. Detailed standards for their management, activities and Services vvere endorsed in 1985. As of 1996 there vvere 60 central public libraries in Slovenia vvith 229 permanent lending Service points, 656 bookmobile stops of 8 bookmobiles, and some settlements vvith bookmobile collection lending points. There are, hovvever, stili 88 settlements vvith no library Services. Ali central public libraries are in charge of coordination and promotion of ali types of libraries vvithin respective locality vvhich includes information Service on nevvs in the library profession, čare for education of library professionals, and advisory Service in organizational issues and library technical processes. Moreover, they are also local information and local history centres. These tasks are of more demanding nature for libraries in localities vvith population of over 50.000 inhabitants (libraries of the category I and II) both vvith regard to minor public libraries (lovver hierarchical level) and to the national library (higher hierarchical level as coordinating centre of the Slovenian library system). Also in 1996, there vvere 5.933.200 books, 173.689 volumes of serials and 396.591 items of non-book materials in public libraries in Slovenia, vvhich are right novv in the process of being interconnected into a netvvork via Slovenian shared catalogue 94 ©NUK 97 database COBIB and bibliographic information system COBISS. Last but not least, they are also developing special Services. Services for adults and, in particular, for juveniles up to the age of fifteen, are well established ali over the system, many public libraries have also specialized (e.g. in art, toys, musical, local history), collections, and some are designing new methods of work with certain target groups, e.g. adolescents, aging people, hospitalized persons, etc. Consultancy and information centre for public libraries is with the National and University Library, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Republic of Slovenia, telephone +386 61 12-55-014, fax: +386 61 12-55-014, e-mail: silva.novljan@nuk.uni-lj.si and with the follovving library associations: - Union of Public Libraries - Section for Public Libraries of the Library association of Slovenia PUBLIC LIBRARIES (1996) 1. STRUCTURES OF THE PUBLIC LIBRARIES NETWORK 60 main libraries (8 legal deposit libraries) 229 branch libraries 656 mobile library Service locations (8 bookmobiles, a few collections) 88 sites not serviced 2. WORK CONDITIONS 2.1. EXPENDITURES (Financing by: local communities + the Ministry of Culture) Accessions 25% Capital expenditures 28% Salaries 42% Investments 8% 2.2. FLOORSPACE Total: 52.277 m 2 Average: 26 m 2 per 1.000 inhabitants 95 ©NUK 97 2.3. BASIC STOCK Total: 6.503.684 (100%) Books, booklets: 5.933.200 (91%) Serials (volumes): 173.689 (3%) AV: 396.591 (6%) Average: 3.278 units per 1.000 inhabitants 2.4. ACCESSIONS Total: 359.364 (100%) Books, booklets: 317.517 (88%) Serials (volumes): 17.193 (5%) AV: 24.664 (7%) Average: 181 units per 1.000 inhabitants 25% fiction for children, 25% for adults; 50% non-fiction; 84% purchase; 9% deposit copies, 7% gifts 2.5. STAFF Total: 769 (100%) Professional staff: 608 (79%) Administrative: 161 (21%) Average: 0,6 professional staff per 2.000 inhabitants; 1 vvorker per 2.631 inhabitants 21.152 units loaned per professional staff. 2.6. LIBRARY AUTOMATION Shared cataloguing system - COBISS integrated library system: acquisitions, bibliographic control, circulation, OPAC, ISSN, ISBN database, CIP, central cataloguing (printed catalogue cards), national bibliography, statistics, local functions. Ali central libraries as well as 37 of their units already have access to shared catalogue; approximately 1 terminal per user. 36 libraries use COBISS for book lending, 33 for accessions, 57 for processing procedures, 15 for administrative work, 11 for bibliographies, 40 for compiling lists of novelties, 17 of them have CD-ROMs, 12 have access to OCLC, 6 to ATLAS and 25 to Internet. 96 ©NUK 97 3. USERS 3.1. MEMBERS Total: 426.138 (21% of total population) Children: 143.755 (37% of young inhabitants) Adults: 282.383 (18% of adult population) 3.2. VISITORS Total: 5.778.010 Visitors - basic library Services: 5.378.928 Visitors - extended library activities: 399.082 Average: 2.910 visits per 1.000 inhabitants 3.3. CIRCULATION Total: 13.439.257 Items borrowed out of the library: 10.665.334 (64% fiction, 33% non-fiction, 2% serials, 7% non-book materials) Items borrowed on the premises: 2.763.890 Interlibrary loans: 10.033 Average: 6.773 units per 1.000 inhabitants per year; 2.5 units per visitor 3.4. ACTIVITIES ORGANIZED BY LIBRARY Average: 3 activities per library per week; 47 visitors per event 97 ©NUK 97 Silva Novljan: Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice Računalniška obdelava: I-Rose (vprašalnik), Matija Trošt (vnos podatkov), Marjan Babič (tabelami prikazi in grafi) Priprava za tisk: Jelka Kastelic, Majda Amon, Polona Vilar Prevod: Jože Kokole Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1 Ljubljana, 1997 Odgovarja: mag. Lenart Šetinc Tisk: Planprint, Ljubljana Naklada: 200 izvodov ISSN 1408-4031 ©NUK 97 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št.415-233/97 z dne 10.9.1997 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. ©NUK 97