PREMIJE V GOSPODARSTVU
V svetu imajo danes vrsto me-tod premijskega nagrajevanja doseženih uspehov v delu in po-slovanju podjetja. Ena izmed ta-kih metod je metoda obračuna po obratih ali samostojriih eko-nomskih enotah, ki ga opravljajo po stalnih cenah s premijami za dpsežene uspehe ekoni>ms.ke enote. Takoj pa moramo pouda-riti, da se ta metoda lahko upo-»ablja v podjetjih s serijsko in masovno proizvodnjo, medtem ko Je v tistih podjetjih, kjer se opravlja proizvodnja predvsem po naročilih (po kosu), ta rae-toda teže uporabljdva.
Treba je tudi naglasitl, da za uporabo te metode ni zadosti sa-mo izdelati pravilnik. Pravilnik Je samo kontni rezultat dolge in podrobne organizacije podjetja v pogledu ugotavlj anj a ekonom-pkih enot, za katere bo oprav-ljen   obračtm,   ter   drugih   ele-
mentov. Tako delo traja včasih več mesecev pa tudi )eto dni, ker je odvisno od zamotanosti procesa proizvodnje in velikosti podjetja.
Naši predpisi omogočajo tak obračun. V Uradnem listu FLRJ z dne 4. maja je o-bjavljena po-sebna odločba o izračunavanju uspeha gospodarskih organizaeij po posameznih gospodarskih enotah z uporabo metode ob-ra-čunavanja po stalnih cenah.
Organizacljo obračuna po sa-mostojnih ekonomskih enotah je opravljalo nekoliko birojev za organizaeijo podjetja iz Zagre-ba skupno s strokovnjaki — nji-hovimi sodelavci, ki so izkori-ščali izkušnje gospodarsko bolj razvitih držav, tako da imamo danes v našl državi že okrog 30 podjetij, ki so organizirana po tej metodi.
medtem ko se je deloma jasno pokazalo, da je znižanje stro-škov surovin in materiala na-stalo zaradi znižanja normativa. Zanimivo je znižanje stro-škov, ki so ga dosegli v četrtem obratu. To znižanje je tudi tu deloma rezultat znižanja amba-laže, s katero je bila prodzvodnja obremenjena že v letu 1954, to-da normativi porabe materiala so zinatno nižji, to pa zaradi večje skrbi za vzdrževanje stro-jev   in  zaradi  sprememb,  fci   so
jih napravili v procesu proiz-vodnje in na instadacdjah. Zni-žanje je bilo toJikšno, da so lah-ko znižali tudi prodajno ceno.
Zanimivo je tudi znižanje v prodajni režiji. Tu so dokaj zni-žali stroške za reklamo. Analiza ugotavlja, poleg drugega, da so bili stroški za reklamo verjetno previsoko planlrani, ker v letu 1954 niso dovolj gledali na to, katera reklama je potrebna, ka-tera pa ne, in da letos bolj gle-dajo na izdatke za reklamo.
PRAVILNIK 0 PREMIJAH
OBRAČUN PO EKONOMSKIH ENOTAH V »ZORKl«
Rezultati, ki so jih dosegli v teh podjetjih, kažejo, da bi take metode mogll in morali uvesti tudi v vrsti drugih podjetij. V vseh podjetjih vlada nenavadno tanimanje za to metodo, in sicer prav zaradi doseženih rezulta-tov.
Navedli bomo delne rezultate nekaterih podjetij, ki opravljajo tak obračun, v obdobju prvih devetiih mesecev letos.
Kemi&na industrija »Zorka« Iz Sabca je ostvarila plan proizvod-nje s komaj 82,8"/» predvsem za-radi tega, ker proizvodnja ne-kega artikla ni izpolnila pri6a-kovanega uspeha, pa je vendar znižala skupne stroške proiz-vodnje (lastno ceno) za skoraj 102 milijona. To zndžanje Je na-italo  predvsem  zaTadi   znižanja
stroškov surovin, materiala In režije. Analiza je pokazala, da so znižali stroSke surovin in ma-teriala predvsem pri štirih ar-tdklih, ki jih proizvajajo štirl razne ekonomske enote, in sicer iz naslednjih razlogov: pri pr-vem artiklu zato, ker je norma-tiv materiala preširok (v 1. 1956 ga bo treba menjati), pri drugem razloga niso mogli točno ugoto-viti, čeprav domnevajo, da ob-račun cenitve ni popolnoma to-čen. Pnl proizvodnji tretjega proizvoda so prav tako dosti prihranili na materialu, analiza pa je odkrila, da so veliko koli-6ino ambalaže naročili še v letu 1954, obrat pa je obremenjen le-tos. Analiza je v tem obratu tu-dd pokazala, da Je bila obreme-nitev z amortazacijo nepravilna,
Pravilnik o premijah v kemlč-ni industriji »Zorka« podrobno ugotavlja pravice in pogoje za dosego premrije. Njegove glavne značilnosti so naslednje:
Za osnovo za premije jem-ljejo:
— izvršUev plana proizvodnje, prihranke materiala za izdelavo, reklamacije za kvaliteto proiz-voda, izpolnitev norm, zndžanje lastne cene.
Pravilnik se nanaša na fciste delavce in uslužbence, katerih delovnega učinka ne merijo z normo, ali pa je tehnološki pro-ces sam tak, da ne morejo pre-koračiti norme. Sredstva za pre-mije se stekajo iz dela znižanja lastne cene po uredbi o obdav-čenju izrednega dobička in pre-miranju za znižanje lastne cene, dela premije za prihranke mate-riala, ki ga določa družbeni plan okraja, in dela dobička podjetja, ki je namenjen za plače.
Sklad za premije sestoji iz dveh delov. temeljni sklad in rezervni sklad za premije. Re-zervni sklad je nameajen za tl-sta obdobja, kadar ne ostvarjajo dovolj sredstev za premije, ven-dar so si posamezniki s svojim
delom pridobili pravico do pre~ mij.
Pravico do premij imajo tisti delavci in uslužbenci, katerih delovno mesto je s pravilnikom za to določeno, kar konkretno zajema okrog 14°/» zaposlenih de-lavcev in uslužbencev.
Premijske osnove so še nada-lje obdelane in razčlenjene po faktorjih. Pri tem jemljejo za prihranke materiala faktorje v odnosu na odstotek prihranka. Tako gredo na primer faktorjt od 0,50, fe je potrošek 30»/» večjl od normatdva, do 2,0 pri _,rihran-ku- 15"/», nakar naglo padajo, ta-ko da pri 20°/o prihranku znaša faktor komaj 1,20. Padec faktor-ja po prihranku večjem od 15°/» so uvedli zato, ker domnevajo, da so v tem primeru bili nor-mativi potroška materiala po-stavljenl slabo ali  netočno.
Za izvršitev norme 100°/o znaša faktor 2, medtem ko je pri izpol-njtvj norme od 80 do 84«/o fakto-r 0,90. Pri izvršitvl norme nad 125»/» pa znaša faktor le 0,60.
Pri reklamacijah pa je naj-višji faktor v primerih, če nl reklamacij. Ta faktor pada tako, da   prl   3   odstotkih   r&klamacij
znaša komaj 0,50, nad 3°/a pa 0,40.
Za vsako delovno mesto, ki je določeno za premiije, so odrediJi število točk. Največje število točk imata ddrektor in tehndinl direktor, to je po 30. Te točke se za posamezna delovna mesta manjšajo do 10.
Ko računajo premijo, najprej pomnožijo tarifno postavko s številom točk posameznika in delijo s 100 ter tako dobijo pre-mijsko osnovo. To premijsko osnovo nadalje množijo s proiz-vodom faktorja in dobijo kon-kTetno premijo.
Doseženi rezultati kažejo, da imajo posamezniki pravico do premije, ki v vseh devetih me-secih ni dosegla ndti mesečne plače po tarifni post^vki, pri mnogih pa niti 20°/o, kar pomeni, da so norme za dosego premije precej ostro postavljene. Nc bl pa mogli reči, da je odredba pra-vilnika, po katerl posameznik ne more med letom prejeti za pre-mijo več kot dve meKečni plači, zasnovana na ekonomskih na-čelih. Verjetno so se takrat, ko so postavljali metodo obračuna-vanja, bali, da bodo plače po-rastle. Vse to pa bi lahko rešili tudi drugače.
DRUGI PRIMERI
Lesno industrijsko podjetje. »Nova Gradiška«, kd je v resnici kombinat gozdne eksploatacije, kamnoloma, lesne industrije, predelave lesa za industrijo po-hištva, je drugo podjetje, ki je izvedlo organizacijo poslovanja po ekonomskih enotah. Pravil-nik o premijah, fci so ga sprejeU že ob sprejetj.ii tarifnega pravil-
(Nadaljevanje na str. 5)
(Nadaljevanje s 4. strani) nika, vsebuje samo splošne po-stavke. Podroben pravilnik za premije po ekonomskih enotah je že v načrtu. Njihova metoda za določanje premijske osnove je različna od metode v tovarni »Zorka« in bazira v glavnem na procentualni udeležbd pri izvr-šitvi prihraaka. Pri njih je šte-vilo oseb, ki pridejo v poštev za premije, širše kakor v »Zoi-ki«. Posebnitn komisijam pa je često prepuščeno, da lahko z dodatno odločbo konkretno določijo pre-mijo. Načrt pravdlnika določa pomembne premije za prihranek materiala, pri čemer pa se za-radi zmanjšanja stroškov mate-riala ne smejo napraviti večji izdatkj za plače. V celoti kaže, da letna prennija za posamezno osebo povprečno ne bo presegla zneska enomese6ne plače posa-meznika.
Podjetje »Frank« lz Zagreba ]e zelo solidno Izdelalo pravilnik o premijah s točkovanjem in s procentualno udeležbo pri zniža-nju stroškov ali drugih prihran-kih.  Zaradi  preprostosti procesa
proizvodnje so tudi ekonomske enote precej preproste. Kakor v »Zorki« pa so tudi tu postavili gornjo mejo visje premiije. V prvih devetih mesecih letos so znižali stroške za okrog 13.5 mi-lijona dinarjev, kar za to tovar-no pomeni uspeh, ker ima ta to-varna dolgo tradicijo v proiz-vodnji kavnega dodatka. Norma-tive patroškov materiala in de-lovne moči so postavili na teh-nično osnovo.
Ceprav gre za prve in še ne-popolne podatke, vendar iz njih vidimo, da pri nas take metode lahko koristno uvajarao. S stal-nim izpopoLnjevanjem metod, ki smo jih že uvedli, lahko dose-žemo take metode, kl bodo omo-gočile stvarno nagrajevanje za stvarno dosežene uspehe. Za na-daljnje uvajanje pa ]e treba sa-mo dobre volje, strckovnosti in smisla za organizacijo ia seveda soliidnosti pri izvajanju. Če bo-mo nalogo tako postavili in lz-vršili, nas bo prav gotovo pri-vedla do zaželenega smotra.
Božidar Race
Nedavno smo začeli izvajati nove, upravičeno ostre ukrepe za omejevanje investicij. Ti ukrepi so povzročili pri nekaterih inve-stitorjih in gradbenih podjetjih določene težave, v glavnern za-to, ker se na nje niso pripravili, čeprav so pravočasno vedeli, za kaj gre. Posamezna gradbena podjetja niso tnogla niti izplača-ti plač ter so delavci upravičeno godrnjali. Kako je prišlo do ta-kega stanja?
Da bi to bolje razumeli, nam dovolite kratek uvod. Splošno je znano, da se v zadnjem času bo-rimo protl pretiranim investici-jam, ki so delale težave vsemu gospodarstvu in oteževale priza-devanja za ohranitev in izbolj-šanje življenjskega standarda. Dobršen del podjetij, pa tudi ne-kateri ljudskl odbori, so pa še nadalje prekoračevali meje, ki jih je postavil plan in s tem ogražali razen drugega tudi trg in življenjski standard. Tako ni-stno  tnogli   lani   izpolniti   plana
zveznih investicij v celoti, plan ostalih investicij pa stno zato prekoračili za polnih 92 milijard. Zato smo letos izdali določene ukrepe, da bl preprečili nadalj-nje prekoračevanje investicij. Razen drugega tudl to, da mo-rajo investitorji ali njihovl ga-ranti kriti prekoračenja iz prejš-njega leta. Investitorji ali garan-ti so morali tudi položiti garant-ne zneske (5% vrednosti del) za objekte iz splošnega investicij-skega sklada.
KAKO   SO  NASTALE  TEŽAVE
PO   IZVAJANJU   NOVE
UREDBE
Med najpamembnejšimi ukre-pi zadnjega časa za omejevanje investicij je bila uredba o inve-sticijskih programih in polaga-nju depozita. Ta uredba zahteva razen drugega tudi to, da mora vsakdo, ki začenja nove investi-cije, položiti določeno vsoto kot jamstvo, da bo sam trpel posle-dice, te prekorači planirane iz-datke. Ta vsota zna§a 100/o, 3OVo ali celo tudi lOCP/o, kar je odvis-no od vrste fn vrednosti dela. Namen uredbe je bil, da se skup-nost zaščiti pred neo-dgovornost-jo posameznih Investitorjev all njihovih garantov, predvsem pa zato, da se zaščiti  gospodarstvo
> v ce-loti in življenjski Etandard delovnih Ijudi.
J Vsi investitorji in vsa gradbe-na podjetja so vedeli za to ured-bo skoraj dva In pol meseca prej, preden je bilo dolo^eno, da se začne izvajati. Uredba je bila objavljena v »Uradnem listu« z dne   18    avgusta,   nekatere   cen-
i trale Narodne   banke   pa  so  ge
posebej opozorile investitorje in podjetja na nove predpise. In-vestitorj' so lahko imeli in so tudi imeli dovolj časa, da usta-vijo dela in kanzervirajo tiste objekte, za katere niso mogU položiti depozitov in izdelati programov. Gradbena podjetja so se lahko pripravila na zmanj-šanje del in odpoved izvedbe ti-stih del za katera niso itnela za-gotovljenoga plačila. Skoraj nih-če pa ni v tem pogledu storil ni-česar. Menda so nekaleri menill, da se bodo lahko »izognili« tudl tem predpisom. Niso se pa jlm mogli izogniti. Gospodarstvo je bilo treba zaščititi pred razsip-ništvom. V vrsti primerov so bi-la sredstva odvzeta, del niso tno-gli plačati in ne nadaljevati, ne-katera gradbena podj&tja pa so ostala tudi brez sredstev za pla-če in drugo. Do tega je moralo priti.
V posameznih primerih so, prav zares, nastali tudi nelogičnl položaji (na priraer, da je bil objekt že dokončan, zadnja dela pa niso mogli izplačati, ali da ja bilo konzerviranje nujno, pa nl bilo sredstev  zanj  in podobno).
Take primere bo vsekakor tre-ba reševati, odgovornost zanje pa leii po večini na investitor-jih. ki morajo trpeti posledice svojega neodgovornega stališča, predvs,em zaradi vztrajnega in-vestiranja denarja. ki ga sploh niso imeli
Vendar je treba reči, da nosijo določeno odgovornost tudi vod-stva in organi upravljanja v gradbenih podjetjih, ker so tudl ti bili s svoje strani dolžni, da se pripravijo na lzvajanje novih predpisov.
F. Vasič-M. Jakič