i .	a
	n
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto.
Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po ..astopnih cenah: Inserat na vsi strani 300 K, na »/, strani 200 K, na i/, strani 100 K, na >6 strani 50 K in na Vis sir.ini 25 K. Družabnikom 10 •/, popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe;
tisk J. Blasnika naslednikov.
_*_
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca«
so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. _
Obseg:: Nekaj nauka k vprašanju o ureditvi valute. — Razdolževanje — zadolževanje — dedno pravo na kmetskih domovih — razkosavanje kmetij — in agrarna reforma. — Načrt zakona o pospeševanju živinoreje v kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev. — Tvorba mleka. — Podbiranje. (mandanje) in skrajševanje trt. — Važnost kolobarjenja. — Necepljene ameriške trte, ki neposredno rode in njih pravi pomen za vinogradništvo. — Kako izračunimo, ali se nam izplačajo poljedelski stroii? Vprašanja in odgovori - Poročila popružnic Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. - Kmetijske novice,- Uradne vesti Inserati. Družbene vesti.
Nekaj nauka k vprašanju o ureditvi valute.
Tudi vprašanje ureditve valute je eno izmed onih, kakor vprašanje agrarne reforme, o katerem se menf, da je sposoben vsakdo pisati članke v listih, stavi predloge, govoriti po kavarnah in gostilnah, dasi malokdo izmed vseh teh ve, kaj je pravzaprav valuta, od kakšnih okoliščin zavisi njena ureditev in kako velike so težkoče pri tem, ki jih mora premagati vsaj delno uspešno le temeljito naobražen veščak.
Tudi jaz v tem spisu, ker nisem nikak finančni veščak, ne bom stavil nikakih predlogov ali nasvetov, ampak nameravam samo poučiti, kaj je bistvo uravnave valute. Sploh naj se tega spisa ne kritikuje iz kateregakoli znanstvenega stališča.
Kupčija odnekdaj ni bila in še danes ni ničesar drugega nego zamenjavanje blaga (tavšanje).
V	teku razvoja kupčije v dolgih stoletjih, da celo tisočletjih, in vsled velikega razvoja prometa, se je pa pokazala potreba takega zamenjevalnega blaga, ki ima kolikortoliko po celem svetu skoraj vedno enako vrednost, ki ga je lehko hraniti in čegar majhne množine imajo že veliko vrednost.
Tako, za zamenjavo prav posebno prikladno blago, ste žlahtni kovini srebro in zlato; zlasti je pripravno zlato, ker je draže, hraniti je torej le manjše množine in ker je njegova vrednost veliko stalnejša od srebra.
V	svrho zamenjave se mora seveda zlato ali srebro šele vselej natehtati. Da pa ni treba pri vsaki kupčiji zlata ali srebra posebej tehtati, pričeli so ga izdajati v natančno določeno težkih koscih pripravne oblike.
Tako so nastali srebrni in zlati kovani novci. Železni bakreni in niklovi novci niso nikak denar v pravem pomenu besede, ampak le drobiž, ki ima zasilno veljavo in ki je potreben zaradi lažjega prometa pri nakupovanju majhnih množin blaga.
Kovanje pravih srebrnih in zlatih novcev je pravica, ki si jo pridrži državna oblast. Ona določuje kakovost, težo in obliko posameznih koscev srebra ali zlata, t. j. kovanih novcev. V bivši Avstriji je bil zakonito veljaven denar zlato (zlata valuta) v koscih -z vrednostjo po 10 in 20 kron.
Zlata je pa na svetu in istotako v posameznih državah navadno veliko premalo, da bi bilo mogoče ž njim zadostiti kupčijskim potrebam, pa tudi je za velika plačila nepripravno, zato države in njeni pooblaščenci izdajajo namesto kovanega srebrnega ali zla-tena denarja tiskane papirne nakaznice, ki se lehko vsak čas na pristojnem mestu zamenjajo za kovane novce; v bivši Avstriji se jih je zamenjavalo za zlate novce. Te nakaznice so papirni bankovci.
Prebivalstvo, zlasti tujih držav, pa mora imeti zaupanje, da se bankovci res vsak čas zamenjajo za kovan zlat denar.
To zaupanje pa ni vedno enako veliko, in čim manjše je, tem manj je bankovec vreden napram kovanem zlatem denarju. Tako je n. pr. imel naš ban-1 kovec pred vojno ono vrednost, kakor množina zlata, na katerega se je bankovec glasil. Saj vsakdo ve, da nam je bilo vseeno, če se nam je plačalo 10 K v papirju ali 10 K v zlatu. Bankovce smo zaradi navade in komodnosti še rajši imeli in večina se je cekinov naravnost branila.
Danes je seveda drugače, kajti za lOkronski zlat (cekin) moramo dati najmanj 7 desetkronskih bankovcev.
Ta razlika med vrednostjo bankovcev in zlatov je valuta, o kateri se danes toliko govori, ki pa v tem pomenu rabljena, ni strokovno pravilna. Za preprosto pojmovanje pri razgovoru o ureditvi valute se pa smemo te besede posluževati.
Vrednost (valuta v tem pomenu) bankovcev napram zlatem denarju je odvisna od zaupanja v državno obljubo, da se bankovec res vsak čas izplača v zlatu. To zaupanje pa je, kakor rečeno, zelo različno in je odvisno od naslednjih okoliščin:
1.	Koliko izdanega papirnega denarja je v resnici z zlatom kritega, t. j. kako velike so zaloge kovanega in nekovanega (kar je glede vrednosti vseeno) zlata v posesti in v shrambah države, odnosno tistih zavodov, ki jim država da pravico izdajati bankovce. Finančni veščaki trde, da ima bankovec v inozemstvu le tedaj dovolj zaupanja in torej celo vrednost, če je najmanj polovico izdanih bankovcev založenih z zlatom. Zaupanje inozemstva seveda vedno vpliva na zaupanje v državi sami.
2.	Kakovost državne trgovske bilance. Za blago, ki prihaja iz tujih držav v domačo, se plačuje le v zlatu, in državna posojila zunaj države se najemajo le proti obrestim, ki jih je plačevati v zlatu. Če država, odnosno njeno prebivalstvo več kupuje v inozemstvu in se za večje vsote zunaj zadolžuje, nego svojih pridelkov in izdelkov vunkaj prodaja, ter prihaja manj zlata v državo, pa gre zlato iz države in zaupanje v bankovce, t. j. v njih vrednost, pada.
3.	Kakovost državnega gospodarstva. Če država za svojo upravo in za svoje potrebščine v teku proračunskega leta več izda nego prejme od svojih državljanov (v obliki davkov, drugih dohodkov, carine), se mora za pokritje svojega primanjkljaja zadolževati, in to zopet zaupanje do bankovcev in torej njih vrednost zmanjša.
Bivša Avstro - ogrska država je imela pred vojno izdanih bankovcev za vsoto dveh milijard kron, a zlata in njemu podobnih vrednot je bilo v zalogi preko ene milijarde kron. Njena trgovska bilanca je bila ugodna, ker v inozemstvo ni šlo več denarja nego ga je notri prihajalo in ravnotako je bilo v državnem proračunu ravnotežje, t. j. stroški so se krili z dohodki, zato je bilo zaupanje v naše bankovce zadostno in papirni denar je bil toliko vreden kakor zlati. Štiriletna zločinska vojna nas je privedla v gospodarski propad. Po naročilu države se je izdalo za nad 70 milijard K bankovcev, a zlata ni ostalo v zalogah niti ena četrtina milijarde. V inozemstvo nismo ničesar prodajali, pač pa veliko tamkaj kupovali, delali smo v inozemstvu dolgove v zlatu in v državi sami smo se na račun državljanov zadolževali in naš državni proračun se je vsako leto z ogromnim primanjkljajem zaključeval. Pri lastnih državljanih se je naša bivša država zadolžila za težke milijarde; ničesar nismo izdelovali in domače zaloge vseh življenskih potrebščin smo porabili ter pojedli. Kratko rečeno: Avstro-ogrski bankovec je ob veljavo, mi smo kolikortoliko bankerotni, ubožani ! To bi veljalo tudi za slučaj, če bi avstro-ogrska država navzlic porazu skupaj ostala, njen gospodarski polom bi bil pa še večji, ker bi bila morala prevzeti ogromna bremena, kakor jih mora prevzeti n. pr. sedaj skupaj ostala Nemčija. Ta gospodarski propad pa seveda kolikortoliko velja za nove države, ki so nastale iz bivše Avstrije, t. j. tudi za našo Jugoslavijo, kjer je papirna
krona vredna doma le še slabih 17 vinarjev v zlatu, in v inozemstvu pa skoraj nič. Toliko smo v Jugoslaviji na boljšem, ker bomo prevzeli vsled vojne manjša bremena in ker je naš položaj tak, da si bomo laže opomogli, kar kolikortoliko tvori večje zaupanje v našo žigosano krono v inozemstvu.
Naša mlada država zaenkrat ne bo mogla plačevati v zlatu in bo morala še naprej delati z bankovci. Če naj pa pridobe naši jugoslovanski bankovci na večji veljavi, jo jim je šele s pametnim ravnanjem pridobiti To delo, ki se more šele polagoma zvršiti, vsebuje vse ono, kar označimo s preprosto besedo „ureditev valute".
Našo valuto bodo skušali urediti finančni veščaki; kdor temelja tega urejevanja ne razume, naj rajši molči in to so vsi lajiki, ki se niso nikdar s temi težkimi vprašanji teoretično ali praktično bavili. Zato pustite vsi, ki niste veščaki, prazno pisarjenje po listih in bedasto govoričenje po gostilnah!
Ureditev valute, ki se bo od strani naše državne vlade zvršila, bo vsekako vsaj tole obsegala :
1.	Zbiranje državnega zaklada v eni ali drugi obliki, s katerim bo vsaj del bankovcev z dobrimi vrednotami pokrit.
2.	Znatna utesnitev kroženja sedanjih ogromnih množin papirnega denarja, ki bo v doglednem času imela posledico ponehanja draginje, in ta zopet cenejše proizvajanje tistega, kar se pridela in izdela, da bomo mogli s cenim izvozom v inozemstvu tekmovati in naše blago vunkaj prodajati, za katero bomo dobivali dober denar nazaj.
3.	Ravnotežje v državnem proračunu s skrajnim varčevanjem pri državnih izdatkih in s povečanjem državnih dohodkov (z oddajo premoženja, močno obdavčenje vojnih dobičkarjev, povišanje vseh davkov in davščin).
4.	Pospeševanje proizvajanja (produkcije) v vseh proizvajalnih panogah), in pospeševanje blagostanja, ki bosta zmožna narediti našo trgovsko bilanco aktivno, t. j. da kolikor mogoče kmalu dosežemo čas, ko bomo več izvažali nego uvažali.
Pri tem bomo pa morali vsi državljani brez izjeme sodelovati in še dolgo časa doprinašati velike žrtve. Imeti ozire, in žrtve odkladati, ne bo prav nič pomagalo; preje če to storimo, tem bolje za nas, če pri tem gmotno še toliko trpimo. Z obzirnim odlašanjem korenite ureditve valute, ki nam bo nalagala tako ali tako ogromne žrtve, je enako kakor z bolnikom, ki si je na mazincu noge kri zastrupil. Bolnik si iz bojazljivosti ne pusti odvzeti mazinca, dasi je cela noga v nevarnosti; pozneje pa mu morajo vsled ved-nega odlašanja odrezati nogo pri stopalu, nato pod kolenom, pod životom, a navzlic temu vendarle umrje, ker ni pustil zvršiti takoj temeljite operacije. Tudi z ureditvijo valute je tako. Gre se nam za gospodarsko življenje; pustimo si rajši takoj celo nogo pravočasno odrezati, da se ohranimo pri gospodarskem življenju, če bomo tudi hodili po bergljah, hodili bodo vsaj naši otroci po zdravih nogah.
Podpirajmo našo državo do skrajnosti z dopri-našanjem vseh žrtev, ki se jih od nas zahteva in ki jih zmoremo v prid hitre in korenite ureditve valute; ustvarjajmo nove vrednote, ki jih je požrla vojna, s pridnostjo, z varčnostjo in neumornim delom, kajti le delo v zvezi s prirodo sta zmožna ustvarjati nove vrednote in imejmo pred očmi izrek češkega financ-
nega ministra dr. Rašina, ki je vzrorno in s krepko roko poprijel delo za ureditev valute v češko-slovaški državi ter je dejal: V delu je naš spas, in če je treba delajmo šestnajst ur na dan, ne pa samo osem!
__Gustav Pire.
Razdolževanje — zadolževanje — dedno pravo na kmetskih domovih — razkosavanje kmetij — in agrarna reforma.
Vsled spisa o agrarni reformi, ki sem ga objavil na prvem mestu v zadnji številki ..Kmetovalca", mi dohaja vsepolno pisem, v katerih pisci odkritosrčno priznavajo, da šele sedaj vedo, kaj pravzaprav pomeni agrarna reforma, ter me prosijo objaviti svoje misli kaj naj pravzaprav vsebuje nameravana nova agrarna ustava.
Tej želji seveda ne morem ustreči, ker si nikakor ne domišljavam, da obvladam vso tvarino in ker vem, da se da sploh kaj dobrega in pametnega sestaviti le na podlagi vsestranskih in daljših posvetovanj tozadevnih veščakov in izobraženih praktičnih kmetovalcev, pač pa lehko podam nekatere delne misli.
Iz došlih mi pisem splošno zvene pritožbe, da večina ljudij smatra agrarno reformo kot nekaj takega, kar pride v korist sebičnim namenom posameznikov. Ljudje mislijo, da agrarna reforma pomeni prekucijsko svobodo, na podlagi katere naj bi se smeli vsi večji grunti zastonj odvzeti in zastonj med manjše posestnike razdeliti, naj se sme v tujih gozdih poljubno sekati les, in sicer celo za kupčijo, se sme pasti, kjer se hoče in kolikor se hoče itd. Take želje sebičnežev se seveda ne bodo izpolnile, in če so se med prebivalstvom vzbudili napačni in nedosegljivi upi, so temu vzrok naši časniki, ki popolnoma nepotrebno razpravljajo reči, ki jih pisci sami ne razumejo. Izkušnja me uči, da je mnogokrat že nevarno v javnost spraviti kak predlog, kajti mnogo je ljudij, ki mislijo, da je ono, kar je tiskano, že tudi dejanski v veljavi.
V	naslednjem pa hočem nekatere točke omenjati, ki bi jih bilo vsekako po mojem mnenju sprejeti v agrarno ustavo.
V	vseh zasedanjih avstrijskega kmetijskega sveta na Dunaju v zadnjem desetletju pred vojno, je bila vedno na dnevnem redu točka o razdolžitvi kmetskih domov. Ogromna zadolžitev kmetskih domov pred vojno je bila ena največjih ovir prospevanje kmetskega stanu, zato je bilo vprašanje, kako zadolžitev popraviti, eno najbolj perečih, nad katerim so si glavo belili najboljši veščaki. Seveda, brez državne podpore ne bi šlo in v to svrho potrebnih mnogih milijonov kron ni bilo upanja od državnega zbora dobiti, t. j. od onega državnega zbora, ki je pozneje z mirno vestjo dovolil težke milijarde za vojno, s katero bi lehko vse naše kmetije ne le razdolžili, ampak pozlatili.
Grozota vojne je pa imela na eni strani navidez, rečem navidez, glede razdolžitve kmetskih domov dober učinek, kajti kmetje so poplačali s svojimi precejšnjimi dohodki velik del svojih dolgov. Papirni denar je kar deževal v obliki podpor za preživljanje, ki so se delile brez vsakega pravega načrta, v obliki razmeroma visokih cen za kmetijske pridelke in izdelke, katerih cene so se od leta do leta dvigale. Denarja je res prišlo obilo na kmete, a zraven se je izsesavala zemlja, praznili so se hlevi, hiše in gospodarska poslopja so propadala, stroji in orodje se je izrabilo in pogubilo, z eno besedo razdolžitev se je zvrševala na
račun zemeljske in obratne glavnice, zato je ona le navidezna.
Razdolžitev smo torej do gotove meje dosegli, a sedaj pa pride prav gotovo nova zadolžitev, ki bo morda še večja.
Z debelimi pušeljni bankovcev nismo vsi skupaj nič kaj varčno ravnali; denar se nam ni smilil in z največjo lehkoto smo plačevali lansko leto za liter vina 1917. pridelka 10 do 14 K, dočim nam je bil liter vina po 2 K pred vojno predrag! Imeli smo pa tudi potrebne in vsled ogromne draginje velikanske stroške. Koliko je stala naša obleka, naši delavci in posli, moka, zabela, petrolej, sladkor itd. itd. Že se je pričelo kazati pomanjkanje, denarja, dasi ni veliko vreden, hranilnice in posojilnice ne dobivajo več novih vlog; izplačujejo ne le vloge, ampak nova posojila. Ze smo.v pričetku novega zadolževanja, ki utegne postati še večje nego pred vojno. Izsesano zemljo bo zopet popraviti, prazne hleve napolniti, hiše in gospodarska poslopja popraviti, nove stroje in orodje nabaviti in izpopolniti našo zanemarjeno obfeko, ki bo še dolgo let zelo draga, kajti navezani smo na uvoz in ta je drag, ker moramo drag tuj denar zamenjavati za našo ničvredno krono.
Če naj ne pridemo glede dolgov na kmetskih domovih v one neznosne razmere, ki so bile pred vojno, bo treba vsekako nekaj ukreniti, da se nepotrebno zadolževanje kmetij ovira. Zadolžitvi bo meje zakonodajnim potom postaviti. V tesni zvezi z zadolžitvijo je dedno pravo, ki mora za lastnike kmetskih domov biti drugačno nego drugih lastnikov, če naj ohranimo krepak kmetijski posestniški stan.
Kaj nam pomaga drugače dobra agrarna reforma, če se vrnemo nazaj k svobodnem pripuščanju razkosanja gruntov, kakor se je smelo vršiti pred vojno?! Sedaj za časa vojne veljavna naredba o prometu z zemljišči mora v eni ali drugi obliki ostati v veljavi, ker se je izborna izkazala in bi jo bilo morda tudi raztegniti na prodajo stavbnih delov kmetskega dvorca.
Moje mnenje je, bodoča naša nameravana agrarna ustava vsebuj med drugim splošne določbe tudi v teh točkah:
1.	Določiti je tisto najmanjšo izmero kmetskega doma, ki ga je vsestransko pred propadom ščititi. (Podrobnosti bi bilo seveda s posebnimi naredbami uveljaviti za posamezne pokrajine naše širne države, kjer imamo siino različne kmetijske in gospodarske razmere.)
2.	Dovoljeno zadolžitev pravih kmetskih domov je omejiti.
3.	Dedno pravo lastnikov kmetskih domov je tako razmeram prilagoditi, da je ostalemu dediču kmetskega doma dana možnost gospodarsko izhajati, odnosno se zopet razdolžiti za dedščino, ki jo mora izplačati so-dedičem. Namesto preureditve tega dednega prava, predlagajo nekateri reformatorji obligatoriško zavarovanje za življenje, oziroma za doživetje pri državnih zavarovalnicah. Zavarovalništvo bo sploh podržavljeno.
4.	Če katerikoli kmetski dom propade, je določiti po krajevnih razmerah ono lastnino, ki se mu je tudi na javni dražbi ne sme odvzeti in ki mu zajamči streho ter vsaj zasilni življenski obstoj, ne da bi bil prisiljen zapustiti svojo domačo grudo.
5.	Razkosavanje kmečkih posestev je zabraniti z določbo v agrarni ustavi, ki bodi v bistvu onega učinka, ki jo ima sedaj veljavna naredba o prometu z zemljišči.
To vse so seveda le moji nasveti, kako in na kakšen način jih je v agrarni ustavi morda uveljaviti, je zadeva onih veščakov, ki bodo izdelali načrt nove
agrarne ustave in narodnega predstavništva v Beogradu, ki bo eventualno ta načrt sprejel kot zakon, bodisi kot zakon pod imenom »agrarna reforma" ali „agrarna ustava".	n . D.
Gustav Pire.
Načrt zakona o pospeševanju živinoreje v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Predkratkim je bilo v Zagrebu zborovanje raznih živinorejskih strokovnjakov, na katerem je bilo določiti zakonski načrt za pospeševanje živinoreje v kraljestvu SHS. Da si naši živinorejci napravijo jasno sliko o tem načrtu, ki naj določi smeri naše živinoreje v bodočnosti, in da bodo lehko zavzeli svoje stališče napram posameznim točkam, je priporočljivo, objaviti ga v njegovih glavnih potezah, da vidimo, kake ugodnosti imamo pričakovati od takega zakona in kakšni pogreški se nahajajo v njem, ki bi otežkočili vzrejevanje živine v Sloveniji. Istočasno poživljamo živinorejce in živinorejske strokovnjake, da izrazijo svoje mnenje o ugodnostih in hibah tega zakona, da lehko kmetijska družba zavzame stališče, ki naj ga zastopniki zagovarjajo ob končnem sklepanju o tem zakonu.
Zakonski načrt v izvlečku se glasi sledeče:
Člen 1.) Pospeševanje gojenja vseh vrst koristnih domačih živali, in sicer: konjev, oslov, goved, bivolov, ovac, koz, svinj, kuncev in drugovrstnih živali vodi kmetijsko ministrstvo, ki istočasno podpira vse take uredbe, ki naj služijo temu namenu. V važnejših vprašanjih se naj obrača na glavne kmetijske korporacije za njih mnenje.
Člen 2.) V plemenske svrhe je dovoljeno rabiti le sposobne in popolnoma zdrave moške plemenjake. Plemenjaki žrebci, osli, biki, bivoli, ovni, kozli in merjasci se morajo vsako leto po strokovnem odboru pregledati ter pripustiti za pleme le oni, ki so popolnoma sposobni in zdravi ter prikladni za dotično pasemsko področje.
Člen 3.) Plemenjaki, ki jih licencovalna komisija iz kateregakoli vzroka spozna neprimernim za pleme, se morajo brez izjeme napraviti nesposobnim za ple-• menitev. Plemenjaki, ki so v pasemskem pogledu ne-prikladni za dotično področje, se morajo tekom enega meseca odstraniti iz njega.
Člen 4.) Posestniki čred, ki posedujejo najmanj deset plemenskih kobil, oslic, krav, bivolskih krav, ali dvesto ovac, ali 25 svinj, izjemoma lehko rabijo plemenjake drugih pasem, ki niso določene za dotično pasemsko ozemlje. Licencovalna komisija jih pa mora pregledati, in če jih spozna sposobnim, dovoliti njih uporabo, toda le v namene teh posestnikov.
Člen 5.) Strokovni odbor sestavljajo:
a)	Pri licenciranju žrebcev in oslov: občinski načelnik, uradni županijski, okrajni in občinski živino-zdravniški in kmetijski veščaki, živinorejski nadzornik za dotično področje, po en zastopnik županijskega okrajnega in občinskega živinorejskega odbora, in slednjič po en zastopnik državne žrebčarne, kmetijske družbe ali konjerejskega društva, ako te obstojajo v dotičnem pregledovalnem okraju.
b)	Pri licenciranju bikov, bivolov, ovnov, kozlov in merjascev: občinski načelnik, okrajni in občinski odbori, zdravniški in kmetijski veščaki, zastopnik okrajnega in občinskega živinorejskega odbora, po en zastopnik državnega živinorejskega društva, kmetijske družbe in živinorejske zadruge, ako obstoji kaka taka v občini.
Vsi udje imajo enakopravni glas. V vsakem takem odboru sme sodelovati tudi zastopnik ministrstva kakortudi živinorejski nadzornik v svojem območju.
Stroške za licenciranje plemenjakov, v kolikor se tičejo državnih uradnikov, nosi država, občinskih zastopnikov pa občina.
člen 6.) Vsaka upravna občina je dolžna primerno številu plemenskih živali ženskega spola nabaviti si potrebno število plemenjakov, v kolikor ne zadostujejo oni, ki jih je strokovni odbor določil. Če občina sama tega ne izvede v določenem roku, se mora za to pobrigati upravna oblast na stroške občine. Občine morajo skrbeti tudi za primerne hleve in naprave za plemenjake. __
Člen 7.) Neposredno nadzorništvo, v kolikor je potreben po členih 2—4 in 6, vršijo v upravnih občinah občinski živinorejski odbori. Ti so sestavljeni iz volilnih in virilnih članov. Volilne člane izvoli občinski zastop izmed svojih zastopnikov, in sicer štiri od njih za dobo treh let. Virilni udje so: občinski načelnik, okrajni in občinski kmetijski in živinorejski veščaki in po en zastopnik živinorejske in kmetijske organizacije, ako obstoji taka v občini. Predsednik občinskega živinorejskega odbora je župan. Ta odbor izvoli izmed svojih udov po enega kot uda okrajnega živinorejskega odbora, katerega virilni udje so okrajni živinozdrav-niški in kmetijski veščaki.
Okrajni živinorejski odbor izvoli enega svojih udov udom županijskega živinorejskega odbora, katerega virilni udje so županijski, kmetijski in živinozdrav-niški veščaki.
Člen 8.) Kmetijsko ministrstvo bo za več vrst ali za posamezne vrste domačih živali, po potrebi nameščalo posebno živinorejske nadzornike, ki so državni uradniki.
člen 9.) Kmetijska uprava mora po svojem živinorejskem oddelku podpirati pospeševanje gojenja vseh vrst koristnih domačih živali. Na primer pospeševati ustanavljanje konjerejskih, živinorejskih in podobnih zadrug, mlekarskih in sirarskih zadrug, izboljšanje planin, pridelovanje krme, zavarovanje živine itd. Posebno je pa naloga živinorejske uprave, omogočiti občinam nabavo potrebnih plemenjakov in jih pri tem tudi ma-terijelno podpirati.
Člen 10.) Živinorejska uprava mora občinam in konjerejskim zadrugam dobavljati tudi potrebne čistokrvne razplodnice za vzrejevanje čistokrvnih pasem.
Člen 11.) Mlada živina pod pol leta starosti naj se, po možnosti ločena po spolu, vzredi na paši.
Člen 12.) Plemenjaki, ki niso še dorasli ali sploh niso licencirani, se ne smejo spuščati na pašo skupno z razplodnicami.
Člen 13.) Posestnik, ki uporablja nelicenciranega plemenjaka v javne plemenske svrhe brez dovoljenja živinorejske oblasti, se kaznuje z globo do K 400 — Takega plemenjaka mora živinorejski odbor na stroške lastnika takoj pregledati in določiti, kaj naj se ž njim zgodi.
člen 14.) Če lastnik navzlic temu uporablja plemenjaka za javno plemenjenje ali ga ne napravi ne-porabnega za pleme, četudi mu je bilo to zapovedano, se kaznuje z globo od K 50 — do K 1000-— Vrhu-tega se mora takega plemenjaka na stroške in nevarnost lastnika napraviti nesposobnega za plemenjenje.
Člen 15.) Razni drugi prestopki se kaznujejo z globo do K 600-—.
Člen 16.) Vse prestopke tega zakona in tozadevnih naredeb kaznuje upravna oblast prve inštance. Dopušča se pa pravica priziva na višjo upravno oblast.
Člen 17.) Vse globe, ki se iztirjajo na podlagi tega zakona, se stekajo v občinski veterinarski zaklad tiste občine, kjer je bil prestopek izvršen.
Člen 18.) Spore zasebnopravne nravi, ki nastanejo med upravno občino in kmetijsko korporacijo in med rejcem, ki mu je bila izročena plemenska žival v rejo, rešuje brezprizivno kmetijsko ministrstvo.
Člen 19.) Izvedba tega zakona se poveri kmetijskemu ministrstvu. Zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve; obenem izgubijo veljavnost vsi dosedanji zakoni, tičoči se pospeševanja živinoreje.
K temu zakonu bodo izšle še posebne izvrševalne naredbe, ki bodo določile delokrog občinskih, okrajnih in županijskih odborov; dalje naredbe o določitvi delokroga živinorejskih nadzornikov; naredba, ki določi pogoje, pod katerim je dovoljeno posameznim občinam in živinorejskim zadrugam gojiti posebno čistokrvno pasmo v svrho osnovanja čistokrvnega izrejevanja posameznih vrst živali.
K temu načrtu bi bilo pripomniti, da so nekatere točke neprimerne za naše razmere, in bilo bi umestno zavzeti k istim sledeče stališče: Člen 3. pravi, da se morajo vsi plemenjaki, ki so spoznani primernim za pleme, brezizjemno napraviti nesposobnim za pleme-njenje, torej jih je treba rezati ali skopiti. V tem oziru bo treba pač napraviti izjemo pri konjereji, kjer se rabijo v gospodarske svrhe žrebci nekaterih pasem, posebno težkih, mnogo rajši in z večjim uspehom nego rezani. V tem oziru opozarjamo na prav umesten članek viteza Rohsmanita vil. številki ..Kmetovalca", priloga „Konjerejec" štev. 3. na strani 129., ki odločno zagovarja stališče konjerejcev, da se pri vzrejevanju konj ta člen ne izvaja tam, kjer ima žrebec kot gospodarski konj večjo vrednost nego skopljenec.
Člen 4. dovoljuje posameznim posestnikom, ki redijo najmanj deset glav plemenskih kobil, krav ali 200 ovac, ali 25 svinj, da si smejo držati za svojo rabo plemenjaka, ki ni one pasme, določene za ta-mošnji okraj. V tem oziru bo treba to dovoljenje razširiti tudi tako, da se dopusti enaka pravica tudi tam, kjer ima več posestnikov skupaj določeno število plemenskih ženskih živali druge pasme, ki ni določena za to območje. S to naredbo bi bila namreč onemogočena vsaka vpeljava nove boljše pasme v kak.okoliš. Nikjer niso pasemski okraji tako čisti, da bi bilo možno vzdržati edino eno pasmo. Skoro povsod preidejo ti okraji eden v drugega brez ločene jasne črte, ampak povsod na mejah je pasma mešana. N. pr. na Dolenjskem, kjer je določena žlahtna lahka pasma, se dobijo težke kobile, na Gorenjskem med težko pasmo žlahtne lažje kobile, okoli Ljubljane je vse mešano. Na Štajerskem imamo n. pr. v ljutomerškem okraju lahke dirkače in najtežje belgijce. Isto je pri govedoreji. Na Gorenjskem dobimo med pincgavskimi kravami mon-tafonke, na Dolenjskem med sivo pasmo simodolke, na Štajerskem pomešano med marijadvorskem in mu-rodolskem plemenu pincgavke in simodolke itd. V tem slučaju bo na vsak način treba to točko razširiti in dovoljevati precej izjem za posamezne okraje, če hočemo sploh izboljšati našo živino.
Člen 17. določuje, da se vse globe stekajo v občinski veterinarski sklad. Zakaj se imenuje ta sklad veterinarski, je nepojmljivo. Naravno bi bilo, da je to živinorejski sklad, ker je vendar njegova uporaba v prvi vrsti namenjena v živinorejske svrhe.
Ker so živinorejske razmere v različnih pokrajinah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev zelo različne, bo treba ta zakon prilagoditi posameznim pokrajinam še z različnimi drugimi naredbami, ki bodo uvaževale dejstveno stanje živinoreje v posameznih delih naše države.
Stem je podano le par točk, ki se naj deloma izpremene. V splošnem pa je zakon zelo primeren, posebno s tega stališča, ker se vsa skrb za nabavo ple-menjakov naloži občinam, tako da bodo v bodoče res le živinorejci odločevali o številu in o pasmi živine, ki je za njih okraj najprimernejša in najplodonosnejša.
Umestno bi bilo tudi, da se živinorejci sami izjavijo o primernosti tega zakona z njih stališča.
Tvorba mleka.
Mleko je izloček mlečnih žlez ženskih sesalcev. Delovanje teh žlez je v tesni zvezi z brejostjo živali in služi za tvorjenje mleka, ki je namenjeno kot hrana mladičem, ko pridejo na svet in ne morejo prebaviti še druge hrane. Tvorba mleka v žlezah vimena začenja nekaj dni pred porodom in traja gotovo dobo po istem, in sicer pri različnih živalih različno dolgo, dokler popolnoma ne preneha. Človek je "znal izko-' ristiti to lastnost mlečnih žlez ter si je izbiral tiste ženske živali, ki največ časa proizvajajo mleko, obdeloval je vime, da se je bolj razraslo in tvorilo več te tekočine, in na ta način si je vzgojil mlečna plemena raznih vrst živali. Kot izrecno mlečne živali pri nas smatramo krave in koze, ki smo jih z umetnim vzrejevanjem tekom dolgih stoletji pripravili do visoke mlečnosti.
Delovanje vimena je torej v zvezi z brejostjo-Ko se torej nahaja žival v zadnjem stanju brejosti, se žile dovodnice vimena napolnijo s krvjo in okolica vimena, to je predvime, se nabrekne. Takoj po porodu izgine predvime, vime samo se napolni s krvjo in začne tvoriti mleko. Mnogokrat začne vime tvoriti mleko tudi pred rednim porodom, pri predčasnem porodu, ali, ako je plod v živalskem telesu poginil. Tedaj pa navadno mlečnost ni tako obilna kakor pri pravočasnem porodu. Navadno traja mlečnost pri kravi po vsaki otelitvi približno deset mesecev ali 300 dni. Ta doba se pa lehko skrajša, ako je v tem času postala krava breja, ali podaljša, ako se ni ubrejila, celo do dveh let.
Prvo mleko, ki je dobimo od krave po otelitvi, imenujemo mlezvo, ki se razločuje od navadnega mleka posebno v tem, da vsebuje veliko množino albumina in globulina, to so mlečne beljakovine. To mleko moramo na vsak način prepustiti teletu, da si z njim očisti čreva od črevesne smole. Po približno šestih do sedmih dneh dobi mleko svojo običajno sestavo.
Mnenja, kako se tvori mleko v mlečnih žlezah vimena, so različna. Največjo verjetnost ima pa sledeča domneva: Tvorba mleka je odvisna od rašče, množenja, izločitve in razpadanja kockastih celic, ki tlakujejo notranjost žleznih mehurčkov. Te kockaste
Podoba 2b.
Žlezni mehurček v notranjosti obdan s kockastimi^celicami.
I. v miru.
Podoba 25.
II. delujoča.
Podoba
Podoba 28.
C Žile lasnice, ki dovajajo kri v celice.
Celiee so drobne, votlina mehurčka pa obsežna.
F Tolščne krogljice. Celice so se povečale, mehurčki so stem močno narasli; votlina se je zmanjšala in se napolnila s sveže izdelanim mlekom.
Žlezni mehurček s kockastimi razpadajočimi celicami.
k"n<-kn<:te relire <so se no-	Kockaste celice so izločile eno
Kockaste celice so se po	celično iedro z novo celico vred;
večale, celična jedra se	v votlini mehurčka so izločene
rleliio deloma so se že	cel ce razpadle, iedra 30 Pa£ 5e
aenjo, aeioma so se ze	ce,a Sve(Ie tQ-ke kažejo mesta_
razdelila v dvoje.	kjer se tvorijo tolščne krogljice.
Kockaste celice v mehurčku se hranilo od zunaj, kajti žlezni mehurčki so okoliinokoli obdani s krvnimi žilicami (gl. pod. 25.), ki jim dovajajo vedno svežo kri. Iz te črpajo celice svojo hrano, rasejo proti sredini mehurčka, se množijo in izločujejo nove celice, ki potem razpadajo in tvorijo mleko. To tvorjenje mleka se vrši neprestano. Toda ko so enkrat votline v vimenu napolnjene z mlekom, se ta tvorba vrši vedno počasneje, deloma se celo popolnoma ustavi. Največ mleka se pa tvori ob molžnji. To sklepamo iz tega, ker vime v vseh svojih votlinah ne more držati več nego tri litre mleka. Kako pa to, da dobimo pri enkratni molži do šest in še več litrov mleka iz vimena? Kje je ostalo mleko, ako je vime ni moglo držati? Moralo se je tvoriti med molžnjo. In to bo tudi najbrž pravilno, kajti le mlečne žleze v vimenu morejo podelati iz krvi mleko. Med molžo je bil torej dotok krvi močnejši in žleze so pridno tvorile mleko.
Na ta način se v žleznih mehurčkih zberejo le tiste tvarine, ki so neobhodno potrebne za tvorbo mleka.
Naj sledi tu pregled o sestavinah mleka in o množinah istih. Seveda so te številke le povprečne, kajti vsaka krava ima različne množine snovi v svojem mleku:
Voda......87-5 »/„
Suhe snovi . . . 12 5 „
Skupno . . . 100 —®/o Suhe snovi se delijo zopet sledeče:
Tolšča......3-4 •/,
Sirnina......29 „
Albumin )	n,7
Globulin/.........."
Mlečni sladkor . . . 475 „ Rudninske snovi . . • 0 75 „
Skupno . . . 125 ■>/„
celice razpadajo tekom tvorjenja mleka in se izpre-minjajo v sirnino, tolščo in mlečni sladkor, kakor nam kaže podoba 25., ki nam predstavlja tvorjenje mleka v žleznih mehurčkih.
Še natančnejše opazimo tvorbo mleka na podobah štev. 26, 27. in 28., ki nam predočujejo celice z jedrom ob steni žleznega mehurčka (pod. 26 ), dalje tak mehurček, v katerem so se celice začele razmnoževati, kar sledi iz tega, da so se jedra že razdvojila in se nahajajo v posameznih celicah že po dve skupaj (pod. 27.); in slednjič razkrajanje celic in tvorjenje mleka in tolščih krogljic (pod. 28). Tolščne krogljice so označene s svetlejšimi točkami, ker se je pri preiskovanju teh žlez potom drobnogleda rabil alkohol, ki raztaplja tolščo. To je v glavnem najverjetnejša domneva, kako se tvori mleko v vimenu. Natančno pa tega ni mogoče dognati, ker je opazovanje tega dela v vimenu nemogoče.
Mleko sestoja iz 87 do 88 odstotkov vode in 12 do 13 odstotkov suhih snovi. Voda prihaja v mleko potom krvi, ki vodi seboj v njej raztopljena razna hranila za celice. Suhe snovi v mleku določimo, če izpuhtimo iz mleka vso vodo. Ostanek so suhe snovi, ki jih potem ločimo v beljakovine: albumin, globulin in sirnina, mlečni sladkor, tolščo in rudninske snovi. Odkod prihajajo te snovi v mleko? Pri razpadanju kockastih celic se tvorijo beljakovine, tolšča in najbrž tudi mlečni sladkor potom kemičnega delovanja raznih snovi, ki so nam še nepoznane.
Odkod so pa rudninske snovi? Mlečne rudninske snovi obstojajo največ iz apna, kalija in fosforne kisline. Krvne rudninske snovi pa nimajo veliko teh rudnin v sebi, pač pa dovolj kuhinjske soli. Iz tega bi se dalo sklepati, da so stene žleznih celic tako ustvarjene, da propu-ščajo v notranjost le tiste rudnine, ki jim prijajo, druge, ki jih za mleko ne potrebujejo, pa jih kar zavrnejo.
Razen teh snovi vsebuje mleko tudi pline, pa v zelo neznatnih množinah. Mleko ima lastnost ^vsrkavati vase pline, s katerimi prihaja v dotiko. Če postavimo n. pr. mleko za več časa v hlev, kjer vlada neprijeten hlevski duh, se ga to lehko navzame. Ravno-tako se zgodi v shrambi, kamor smo postavili odprto posodo s petrolejem. Mleko zadobi duh po njem. To nas uči, kako moramo paziti pri ravnanju z mlekom, če je hočemo obvarovati zdravo in okusno.
Podbiranje (mandanje) in skrajševanje trt.
Podbiranje ali mandanje trt ima namen, da odstranimo vse one izrastke na trtah, ki so za trto nepotrebni. Podbiranje je tedaj delo, ki izpopolnjuje režnjo.
Pravilno podbiramo trte dvakrat na leto, in sicer najprej tedaj, ko se prikaže zarod in drugič pred cvetjem, to je navadno med prvo vežnjo. Pri nas podbiramo trte sploh ponavadi v tem času šele v prvič, kar je pa slabeje, kajti čimprej odstranimo trti nepotrebne poganjke, tem bolje je zanjo.
Pri prvem podbiranju potrgamo predvsem vse one izrastke (poganjke) na starem lesu, ki nimajo nič zaroda (grozdja).
Le, ako hočemo trto kmalu znižati, pustimo na primernem mestu (20 do 30 cm nad zemljo) izrastek (poganjek) iz starega lesa, tudi če nima nič grozdja.
Na reznikih (ščapili) in na šparonih (prevezih) pustimo rasti navadno vse poganjke. Samo tam, kjer raseta dva poganjka iz enega očtsa, pustimo močnejšega in odtrgamo slabejšega.
Pri podbiranju ne smemo iti predaleč. Trti je treba namreč zelenja, to je listja, ki prebavlja hrano, katero dovajajo korenine iz zemlje. Če bi pustili trti premalo poganjkov, potem ne bi mogla hrane prebaviti, in bi v prehranjevanju in razvoju trte nastal nered. Trta bi nekako v lastnem soku utonila. Starejša trta mora imeti vsaj 6 do 8 mladik, da prebavi sok, ki dohaja iz korenin.
Drugo podbiranje se vrši pred cvetjem, navadno obenem z vežnjo. Pri tem se odstranijo še oni nepotrebni poganjki, ki so izrasli po prvem podbiranju. Pri tem je treba tudi gledati na to, da pride zarod (grozdiči) na zrak, kar je potrebno zlasti ob slabem vremenu v cvetju, in sicer posebno pri nekaterih vrstah, kakor n. pr. pri silvancu, ki sicer slabo odcvete in oprhne.
Med cvetjem pa je najbolje, da pustimo trto popolnoma pri miru.
Zgodnje podbiranje (pred cvetjem) gre hitreje od rok in trti prav nič ne škoduje, pozno podbiranje (med cvetjem in po cvetju) ovira rast in rodovitnost trte in gre počasi od rok,
Skrajševanje trt se vrši šele po cvetju. Skrajšujemo pravilno tudi dvakrat, in sicer v prvič tedaj, kadar trta odcvete in se grozdje že osnaži (obrije), torej navadno začetkom ali sredi julija, to je med drugo vežnjo. Drugič skrajšujemo trte navadno koncem avgusta ali začetkom septembra („med mašami").
Prvo skrajševanje (julija) ima namen, da ustavimo raščo onih trtnih mladik, ki jih ne potrebujemo za režnjo v drugem letu, ampak ki smo jih na trti pustili poglavitno le za to, da rodijo. To so predvsem vse mladike na šparonu, izvzemši morda ene, staremu lesu
najbližje stoječe mladike, ki ima nadomestiti kako zaostalo mladiko na rezniku (ščapu).
Vse te mladike skrajšamo (zaščipnemo) nad četrtim do šestim listom nad najvišjim grozdom. Ako smo pustili pri podbiranju na starem lesu kaj mladik samo zavoljo grozdja, skrajšamo enako tudi te. Ne-skrajšane pustimo v tem času še vse one mladike, ki jih rabimo za režnjo v prihodnjem letu, torej predvsem vsaj po dve mladiki na rezniku (ščapu) in pa ono mladiko na starem lesu, ki smo jo pustili zato, da trto lehko znižamo.
Le, ako nimamo na rezniku dvoje lepih mladik, ki ju rabimo zopet za reznik in šparon v drugem letu, pustimo, kakor že rečeno, prvo močno mladiko na šparonu, ki je staremu lesu najbližja. Vse neskrajšane mladike povežemo na glavni kol, da bolje odrasejo in da se takoj ločijo od že skrajšanih, za drugo leto nepotrebnih mladik.
Drugo skrajševanje se vrši v jeseni („med mašami"). Pri njem se predvsem prirežejo vršički onih mladik, ki jih rabimo za drugo leto. Navadno jih pri-strižemo nad koljem tako, da odvzamemo eno tretjino njih dolžine. To skrajševanje ima namen, da ustavijo mladike rast in da njih les rajši dozori. Obenem se odpre dostop solncu n.ed trte, vsled česar tudi grozdje bolj zori in manj gnije.
Ker so prvič skrajšane mladike med tem zopet odgnale, jih skrajšamo pri tej priliki še enkrat, in sicer takoj za prvim ali drugim listom novo izrastlega vršička. Tudi to podpira zorenje grozdja.
Pri vežnji, oziroma pri prvem in drugem skrajševanju trt, je treba, da zaščipnemo tudi zalistnike. Ako pustimo zalistnike nemoteno rasti, potem navadno prehudo buje in ovirajo očesa trte, ki jih rabimo v drugem letu, v razvoju, na šparonih pa povečajo še bolj goščavo, ki ni prikladna zoritvi grozdja.
Zalistnikov pa ne kaže kar proč potrgati, vsaj ne na onih mladikah, ki jih rabimo za drugo leto, ker vsled tega lehko očesa škodo trpe. Najbolje jih je le zaščipniti za prvim ali diugim listom. Potem pomagajo trto, zlasti pa nje očesa, rediti in dajo v slučaju hude toče trti novo zelenje, ki jej nadomesti odbita glavna peresa. To je posebno važno pri pozni toči, po kateri bi sicer trta odgnala iz glavnih očes in bi pozimi pozebla.	__B. Skalicky.
Važnost kolobarjenja.
V sedanji dobi, ko ni kmetovalcu kakor v prejšnjih stoletjih, mogoče prosto in po potrebi prisvajati si ali pa za nizko ceno dokupovati dele zemljišč in s tem razširjati površine svojih njiv ter zvišati množino pridelkov, je primoran na odmerjenem svetu z umnim kmetovanjem skrbeti za dobičkonosnost poljedeljstva. K umnem in dobičkonosnem poljedeljstvu pa ne spada samo pravilno obdelovanje zemlje skupno z vsestranskim gnojenjem, temveč se je pri tem predvsem ozirati na kolobarjenje ali redno menjavo rastlinskih vrst na eniinisti njivi, kajti vsakemu kmetovalcu je dobro znano dejstvo, da dobimo od rastlin le tedaj dober pridelek, če se rastlinske vrste na eniinisti njivi redno letno menjajo. Kmetovalca so h kolobarjenju privedle lastne izkušnje, katere kmetijska znanost dandanes utemeljuje s sledečim :
S kmetijskega stališča delimo kulturne rastline v klasnate ali rastline s plitvimi koreninami in na listnate rastline ali rastline z globokimi koreninami. K
prvim prištevamo žita, k drugim pa okopavine ali pr-stenine (krompir, repa, pesa in dr.) in stročnatine (detelja, fižol, grah in dr.). Če bi na eniinisti njivi gojili leto za letom vedno le rastline s plitvimi koreninami, to je rastline, ki razprostirajo svoje korenine le v vrhnji plasti zemlje, potem bi se izčrpavale rastlinske hranilne snovi in vlaga vedno le iz te plasti. Nadomestiti vse te gnojilne snovi, ki bi jih odvzele te vrste rastline, bi bilo le deloma mogoče, in sicer s temeljitim in obilnim gnojenjem. Ker pa spravi deževnica obilo hranilnih snovi, ki jih dodamo zemlji z raznimi gnojili, v spodnjo globokejšo zemeljsko plast, do katere ne segajo koreninice omenjenih rastlin, bi prišlo v nemar obilo drago kupljenega gnojila. Tako gospodarjenje bi bilo seveda skrajno negospodarsko. Rastlinske hranilne snovi pa dobro izrabimo, če sejemo, oziroma sadimo po rastlinah s plitvimi koreninami, rastline z globokimi koreninami, to je rastline, ki razprostirajo svoje korenine v spodnjo nižje ležečo plast zemlje. Iz tega sledi, da se le z redno letno menjavo rastlin s plitvimi koreninami in rastlin z globokimi koreninami lehko pravilno izčrpavajo dodana gnojila in v zemlji nakopičene rastlinske hranilne snovi. Omeniti je še, da imata obe rastlinski vrsti različno potrebo ne le na množino, temveč tudi na kakovost hranilnih snovi. Žita potrebujejo več fosforne kisline, dočim okopavine zopet več kalija in dušika. Če bi se torej gojila enainista vrsta rastlin več let zaporedoma, bi se izčrpavala zemlja vsekakor enostransko, dočim bi druga gnojila ne prišla do prave veljave.
Poleg vpliva, ki ga imajo rastlinske vrste na izčrpavanje zemlje, je omeniti tudi vpliv teh na stanje zemlje, kar je odvisno od velikosti in števila listov, ki je pri obeh rastlinskih vrstah različno. S tem je v zvezi tudi zasenčevanje zemlje. Zemlja, na kateri so rasle rastline s plitvimi koreninami (žita), ki imajo malo in vrhutega še ozke liste, je vsled solnčnih žarkov, ki jo direktno obsevajo in stem pospešujejo izhlapevanje vode, zelo trda. Ker zemljo ne pokrivajo rastlinski listi, lehko stolče dež drobne zemeljske delce v trdno skorjo. Svetloba, oziroma solnčni žarki, ki zemljo direktno obsevajo, spodbujajo rast škodljivega plevela, kateri ne odvzema rastlinam le hranilnih snovi, temveč tudi vlago. V taki nezasenčeni zemlji uniči solnčna svetloba tudi koristne talne bakterije, ki sodelujejo pri razkrajanju in pretvarjanju rastlinskih hranilnih snovi v tako obliko, da jo zamorejo koreninice vsrkavati.
Škodljivemu vplivu rastlin z maloštevilnimi in ozkimi listi pa odpomoremo, če vsakokrat za njimi sejemo ali sadimo rastline, ki zemljo zasenčujejo. K tem prištevamo zopet okopavine in stročnatine. Te branijo s svojimi širokimi listi direktno obsevanje zemlje in s tem izparivanje vode, kar je zlasti v času hude suše velikega pomena. Pomanjkanje svetlobe omejuje razvoj tudi škodljivega plevela. Zasenčevanje zemlje potom listov izravnava toploto zemlje, ker omejuje njeno izžarevanje. Na širokih listih navedenih rastlin, se tvori obilo rose, ki je v hudi suši rastlini edini vir vode. S prsteninami se vrhutega izboljša godnost zemlje, ker ? htevajo te večkratno obdelavanje.
Iz tega sledi, da je po rastlinaji, ki zapuščajo z v ml jo v slabem stanju, saditi rastline z nasprotnimi vplivi. Z menjavo rastlin, se omejuje tudi razmnoževanje različnih rastlinskih in živalskih škodljivcev.
Kakšno kolobarjenje je vpeljati na posamezne par-c.le, o tem pač odločujejo krajevne podnebne razmere, \ ga parcele, vrsta zemlje in gospodarska potreba po-
sameznih pridelkov. V glavnem se je pa pri kolobar-jenju držati takozvanega norfolskega tipa, kjer se tekom vsakih štirih let vrste na eniinisti njivi sledeče rastline : okopavina, jaro žito, detelja in ozimno žito. To kolobarjenje je seveda po potrebi razširiti, v splošnem pa se je držati temelja, da je po rastlinah s plitvimi koreninami sejati rastline z globokimi koreninami in in po rastlinah, ki zapuščajo zemljo v slabem stanju (žita), gojiti rastline z nasprotnimi vplivi.
Inž. Tavčar.
Necepljene ameriške trte, ki neposredno rode in njih pravi pomen za vinogradništvo.
B. Skalicky.
1.	Vse te trte kljubujejo sicer trtni uši bolj kot naše domače, niso pa popolnoma odporne. Prej ali slej jih trtna uš vendarle oslabi ali pa čisto uniči.
2.	Tudi drugim boleznim se te trtne vrste zanesljivo ne upirajo. Posebno velja to glede križank ameriških in evropskih vrst. Te napada zlasti peronospora in druge bolezni. Poleg tega imajo razne vrste tudi še svoje posebne napake. Ena šibko rase (n. pr. Delavare), druga malo rodi (na pr. Jork Madeirra), tretji škoduje solnčni ožig (na pr. Othelo), četrta pozno zori (na pr. Jacquez), peti razpoka grozdje ob deževju itd.
3.	Vse te trtne vrste dajejo pa grozdje in iz njega vino, ki ima poseben duh in okus, ki mu Amerikanec pravi „fox" (foks) Franzoz pa „foxe" (fokse). Nekateremu prija ta duh (vsaj v grozdju), drugemu pa ne. Eden pravi, da diši vino po šmarnicah ali jagodah, drugi pa, da ima duh po stenicah. Zadnjega naziranja vsaj glede okusa vina, je gotovo večina. Vino iz teh vrst je, posebno v prvem letu, brez dvoma neprijetnega okusa. Zato se nikoli in nikdar ne bo moglo meriti z vinom iz naših domačih, žlahtnih vrst. Nasprotno pa je res, da morejo te trte dobro kvaliteto našega vina zelo poslabšati in ga spraviti ob dobro ime.
In v tem tiči velika nevarnost za naše vinogradništvo. Od vseh strani se povdarja, kako potrebno je, da vzdržimo ali celo zboljšamo dobroto naših vin, da bodo mogla s cenenimi vini tujih krajev, zlasti z italijanskimi, uspešno konkurirati, istodobno pa se od raznih trsničarjev iz Štajerske razširjajo razne „šmar-nice", „dišečke« in podobne vrste z lepim imenom, a slabim okusom.
Ker vedo prodajalci, da te trte niso zanesljive glede trtne uši, jih cepijo na ameriške podlage in sem dobil te dni iz Štajerske celo ponudbo „Izabele", ki jo kot ničvredno vinsko trto pozna na Kranjskem že vsak otrok, cepljeno na ripariji.
Ali ni to brezvestno, razširjati take trte v kvar našega vinogradništva? Ali ni bolje cepiti in prodajati kako dobro domačo vrsto, ki da najmanj toliko in dobrega vina kot Izabela smrdeče, vodene pijače, ki zanjo pri nas še delavec v vinogradu ne mara?
Pred nekaj leti sem potoval po krasnih ljutomerskih vinskih goricah in našel celo tu v res idealno lepih, prvorazrednih vinskih legah ameriški plevel. Drugače vsaj v teh legah in pod temi razmerami, ne morem imenovati vrste Vialla, Noah (šmarnica), Ot-hello, Huntigton itd. Reklo se mi je. da ima za razširjanje teh vrst »zaslugo" rajnki dr. Geršak v Ormožu, ki je — iz meni neumljivega vzroka — pospeševal širjenje teh vrst in spisal baje celo neko brošurico o
njih, v kateri jim je dal namesto pristnih ameriških, slovenska imena.
Morda je imel takrat, gotovo pred več kot dvajsetimi leti, dr. Geršak za širjenje teh trt, še kake več ali manj umestne razloge, ki so pa dandanes po sedanjih naših nazorih in izkušnjah gotovo brez pomena, da — iz že navedenih vzrokov — našemu vinogradništvu celo na škodo. Da se pa danes te vrste cepijo še v velikem obsegu, razširjajo in sadijo, je neodpust-ljivo; posebno obsojanja vredno pa je to, če se take vrste razpečavajo pod prikritimi, lepo donečimi imeni.
Na Kranjskem se je podpisanemu z besedo in z marljivim poukom posrečilo prepričati vinogradnike, da ne sade več ameriških necepljenk. Protestirati pa moram proti temu, da se k nam take trte uvažajo ali vtihotapljajo iz drugih krajev, kakor se to godi sedaj, dostikrat s pomočjo lepo se glasečih imen, na katere se ujame marsikak neuk vinogradnik.
Prosim in rotim torej vse kolege iz Štajerske, ki delujejo na polju vinogradništva, naj store isto. Zlasti bi bila naloga na Štajerskem poslujočih vinarskih inštruktorjev, da pouče ljudstvo o kvarljivosti pomnože-vanja in zasajanja ameriških necepljenk za vinogradništvo v Sloveniji,
Kje je eventualno saditi te trte?
Ameriške necepljenke bi kazalo vsled njih manjše občutljivosti proti mrazu in trtnim boleznim saditi kvečjemu le v nevinorodnih, nizkih legah, zlasti kot špalir ali lopo ob potih, hišah itd. Izbirati bi bilo le vrste, ki zgodaj zorijo in ki nimajo preveč neprijetnega duha. Pridelano grozdje bi bilo porabiti bolj kot namizno grozdje (v zobanje), za katero je veliko bolj pripravno kot za napravo vina, kvečjemu pa še za domačo pijačo, za posle itd.
Vse ameriške necepljenke imajo namreč bolj mesnato grozdje, ki je manj pripravno za stiskanje (pre-šanje), duh v grozdju pa ugaja gotovo vsakemu veliko bolje, nego neprijeten prikus v vinu.
Po vinorodnih legah pa proč z ameriškimi ne-cepljenkami!
Francozi, ki so bili po trtni uši prvi prizadeti, so tudi prvi skušali rešiti to vprašanje.
Predvsem so prišli do spoznanja, da se trna uš, ki živi in škoduje ponajveč na trtni korenini, ne da odpraviti in da je treba saditi take trte, ki trtno uš prenašajo. Predvsem so to ameriške divje trte vrst riparija, rupestris, salonis in berlandieri. Ker pa te trte niso bile pripravne za vsako zemljo, križali ali hibri-dizirali so jih med seboj in s čvrsto raztočimi domačimi (evropejskimi) vrstami, da dobe dobre podlage za vsako zemljo, podlage, ki se z našo domačo trto rade primejo in dajejo ž njo trpežne cepljenke.
Francoski in po njih tudi drugi, zlasti nemški hibridizaterji, so šli pa še za korak dalje in so si stavili nalogo, da vzgojijo trte, ki naj bi imele po eni strani trtni uši kljubujočo korenino in kljubovale trtnim boleznim, po drugi strani naj bi prinašale dober sad, to je porabno grozdje.
Prvo lastnost naj bi podedovale od ameriške divje trte, drugo pa od domače, evropejske trte. V to svrho so križali (hibridizirali) razne domače trte z ameriškimi.
Tako so nastale direktno produktivne (naravnost rodeče trte novega izvora.
Novih naravnost rodečih trt-križank je že cela vrsta, so pa v naših krajih le malo znane.
To so posebno križanke francoskih in nemških vzgojiteljev Couderca (beri Kuderka), Seibela in Ca-stela, (beri Kastela) in Oberlina. Večina teh križank nima nikakih imen, ker so jih njih vzgojitelji označili le s številkami, pač pa so znani starši teh trt, to je imena trtnih vrst, iz kojih so nastale.
V	splošnem se je opazilo, da so križanke, ki vsebujejo povečini ameriško kri, manj občutljive proti trtni uši in proti trtnim boleznim, da pa zopet njih sad (grozdje) ne odgovarja povsem našim zahtevam do dobrega pridelka. Njih grozdje zori kesneje, daje bolj kislo vino in često še s tujim prikusom. Če pa prevladuje v njih evropejska kri, so zopet manj ali premalo rezistentne (kljubujoče) proti trtni uši in proti trtnim boleznim.
V	splošnem pa prenašajo nove, naravnost rodeče križanke več apna v zemlji in so tedaj manj podvržene bledici, ki ameriško cepljeno trto na apnenih tleh rada napada.
Nove trte-križanke večinoma manj rodijo kot naše cepljenke na ameriški podlagi in dajejo vino, ki je primerno le za navadno pijačo, ki se pa glede kvalitete nikakor ne more meriti s pridelkom iz dobrih evropejskih trt, cepljenih na ameriški podlagi. Večina teh vrst daje črna aH rdeča vina. Zato so te nove trtne vrste še veliko premalo razširjene in se njih razširjenje v splošnem nikakor ne more priporočati. Pač bi pa kazalo, da se ž njimi vrše pod vodstvom iz-skušenih strokovnjakov, na pr. pri vinarski šoli v Mariboru, poskušnje, ker ni izključeno, da se med njimi dobi kako, za pridelovanje navadnih, namiznih vin za domačo porabo prav prikladno vrsto.
Tudi ni izključeno, da se bo sčasoma kakemu hi-bridizaterju posrečilo, vzgojiti kako novo vrsto, ki bo vsestransko odgovarjala, a danes je še nimamo.
Iz vsega torej sledi, da se je razširjanja tako starih, kakor novih direktnorodečih ameriških vrst izogibati, ker bi to lehko zelo škodilo kakovosti naših dobrih, domačih vin. Morda nastane našemu vinu kmalu po ureditvi svetovnih trgovinskih in prometnih razmer prav huda konkurenca od strani tujih, zlasti laških vin. Tej konkurenci bomo kos le tedaj, če bomo postavili na trg vino dobre kakovosti in zlasti dobro belo vino.
Takega vina pa od naravnost rodečih trt ne ene in ne druge vrste ne moremo pričakovati, zato ostanimo pri naših dobrih domačih vrstah, cepljenih na prikladno ameriško podlago!
Kako izračunimo, ali se nam poljedelski stroji izplačajo?
(Rentabiliteta poljedelskih strojev.)
Zelo važno za kmetovalca je, da zna izračuniti, če se mu nabava tega ali onega stroja za njegove razmere izplača ali pa mu le posestvo s stroški obremenjuje. V tem oziru nima naš kmetovalec še nikakega vpogleda. Boji se vedno, in to upravičeno, nabaviti si nove poljedelske stroje. Posledica tega je, da je pri nas vpeljava strojev in drugih modernejših gospodarskih potrebščin počasna in težavna.
Ako bi znali naši kmetovalci v svojem gospodarstvu voditi dobičkanosne račune, bi si marsikdo nabavil to ali ono „novotarijo", ki žalibog najde šele takrat odjemalca pri kmetu, ko brez nje ne more več izhajati. Ta čas je izgubljen; dobičkonosnost, ki bi lehko že leta in leta zadovoljevala kmeta, prihaja prepozno.
In ne samo pri strojih so potrebni taki računi, temveč kmetovalec bi moral znati za vsako panogo kmetijstva izračuniti dobičkanosnost. Umni gospodar, preden si nabavi kako novo stvar, vestno naredi proračun in ta mu pokaže, če mu bo donašala dobiček ali izgubo.
V to svrho naj z enim primerom, ki je najenostavnejši, pokažem način takega računanja. Kmetovalci naj si dobro ohranijo račun v spominu, kako je sestavljen in naj bodo z računom opozorjeni na vse malenkosti, ki se morajo upoštevati pri takih računih.
Posestnik, ki mora vsako leto obsejati 30 ha zemlje, si hoče nabaviti sejalni stroj. (Ker je naše današnje stanje krone le začasno, bom vzel vse cene v vrednostnih kronah pred vojno.)
Pred vojno je veljal sejalni stroj 700 K. Stro:, ki ga lehko rabimo 20 let, ga po dvajsetletni rabi cenim, kot vrednost starega železa na 30 K.
I. Letni stroški sejalnega stroja.
Popravljanje stroja 3 »/o od 700-30 = 670 . K	2010
amortizacija b70:20 =...........3350
zavarovalnina 2°/C0 =.........„ 1"40
obrestovanje glavnice 700 K po 4 % = . . „	28-— f najemnina od shrambe za orodje, (katera
je razvidna iz spodaj označenega računa) . „	2322
Skupaj . . . K 10622.
f Najemnina shrambe za orodje se izračuni sledeče:
Shrambo za orodje računim na 4200 K. Na sejalni stroj odpade 20. del cele najemnine, to je 210 K. Torej bi bilo:
obrestovanje glavnice K 210 po 4 °/o =. • • K 8.40 amortizacija (shrambo računim po 30 letih.
še na 30 K, torej 210—30=180:30=..... 6 —
poprava shrambe 4 %= ........„ 8 40
zavarovanje 2®/00=........ . . „ —42
Na sejalni stroj odpadajoči del najemnine . K 23 22.
Torej znašajo skupni stroški sejalnega stroja na leto in 1 ha 106.22:30 = K 3 54.
2.) Upravni stroški stroja na 1 ha:
1 vprega na dan..........K 9*—
1 delavec „ „ ............2 —
maža za stroj na dan...... . . „ —15
Skupaj .... K 1115-
S strojem se poseje na dan 4 ha, torej znašajo upravni stroški stroja na 1 ha 11.15 :4 = K 2*78.
Ako seštejemo:
1.)	letne stroške sejalnega stroja na 1 ha . K 354
2.)	upravne „	„	1 „ . „ 278
dobimo skupne stroške stroja na 1 ha . . K 6'32
3.) Stroški sejanja z roko na isti ploskvi:
1 sejalec na dan..........K 3 50
1 oseba za donašanje semena....... 1 "80
obraba sejalnega orodja...... . . „ — 10
Skupaj .... K 5'40.
Ako se na dan poseje z roko 4 5 ha, znašajo stroški
na 1 ha 5 4:4 5...........K 120.
S sejalnim strojem se prihrani pa tudi na semenu, in sicer na 1 ha 50 kg, kar računim s predvojno ceno 28 K za stot pšenice. To obremenjuje ročno sejanje na 1 k za . . „ 14' — Poleg tega se pa mora seme še podbranati, kar se mora računiti na 1 ha . . . . . . „ 6'—
Skupni stroški ročnega sejanja na 1 ha znašajo K 21 '20
1. in 2. Stroški sejalnega stroja znašajo na 1 ha K 6 22 3. Stroški ročnega sejanja na 1 ha znašajo pa „ 21 20,
torej je sejalni stroj za 30 ha veliko ploskev za K 14-98 na 1 ha cenejši, nego ročno sejanje. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je sejanje s strojem veliko teme-Ijitejše in hitreje.
S tem računom naj bo kmetovalec opozorjen, kako si sam lehko izračuni rentabiliteto vsake stvari v svojem gospodarstvu.
Obenem pa naj bo ta članek vzpodbuja vsem kmetijskim podružnicam, katerim bi se nabava marsikaterega poljedelskega stroja dobro obrestovala. Ren-tabiliteta bi bila v tem slučaju tem sigurnejša, čim večja bi bila uporaba v sezonah. Podružnice bi morale na to paziti, da bi se kmetovalci pridno posluževali strojev, ki bi jih imela podružnica na razpolaganje.
Ciril Prijatelj.
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
m iracitjsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na »lov. kmeiijsko iražbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca*, se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so sptošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore*, na ostala vprašanja ie pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka za odgovor. Odgovarja «e edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki ao zaznamovana te z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki idgovori le na tista vprašanla, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista: na pozneje došta vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj Želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vpraianja, ki niso kmetijsko-gospodarska, «• n» odgovarja t ,,Km«tovalou", ampak le pismeno, Se j« pismu priložena 1 K v Knamkah kot prispevek k drnibeneznn pokojninskemu zaklada. Zadnje zlasti vetja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelr važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jaraitvi
Vprašanje 77. Imam še iz lanske zaloge nekaj kaj-nita, s katerim bi rad pognojil pred setvijo ajdi. Vprašam, ali je kajnit primerno gnojilo za ajdo? (J. L. v N.)
Odgovor: Kajnit je kalijevo gnojilo, ki vsebuje tudi rastlinam škodljive klorove spojine, vsled česar ga je trositi najbolje že jeseni ali pa nekaj tednov pred setvijo. Trošenje tega gnojila neposredno pred setvijo, bi lehko povzročilo, da bi škodljive klorove spojine uničile vzkalele rastline. Polegtega je pa omeniti, da kalij, podan rastlini v večji množini, podaljšuje rast (vegetačno dobo) in bi bil zlasti na Vaši njivi, katero ste že lansko leto gnojili s kalijevem gnojilom, neumesten in bi mogli predčasni jesenski mrazi, vsled preobilnega kalijevega gnojenja predolgo zeleni rastlini, vsekakor znatno škodovati. Najprimernejše je, na pred letom vsestransko dobro gnojeni njivi pred setvijo ajde trositi superfosfat, to je fosfatno gnojilo, katero povzroča nastavo obilnega in dobrega zrna. Pripomniti pa je, da se je izogibati gnojenja z duštčnatimi gnojili, ker bi bil v tem slučaju razvoj rastline zelo bujen, tako da bi bila kakovost zrna slabejša iti bi polegtega obstojala nevarnost, da bi bujno zeleni rastlini mogli škodovati tudi še jesenski mrazi	T.
Vprašanje 78. Imam štiriletno kravo, katera zlasti kadar jo uporabljam za vožnjo, izpušča mleko, dasiravno
jo dekla trikrat na dan dobro pomolze. Kaj je vzrok, da krava samaodsebe izpušča mleko? (P.G. na Š.)
Odgovor: Nekatere krava imajo seske z zelo ohlapnimi zapiralnimi mišicami. O takih kravah pravimo, da so mehke za molsti. Pri njih zadostuje navadno le mali pritisek mleka na zapiralno mišico, da ta popusti in mleko lehko samoodsebe odteka. Zapiralna mišica se pokvari največkrat vsledtega, če se kravo popolnoma ne izmolze, lehko pa je ta. lastnost tudi že podedovana. Da izteka mleko iz seska pri delu ali pa vožnji s tako živino, je vzrok, da napenjanje ostalih trebušnih mišic povzroča stisnjenje vimena. Krave, ki imajo to napako, moramo pomolsti do čistega večkrat na dan, da stem preprečimo pritisek mleka ■na zapiralno mišico. Vrhutega pa se priporoča zapiralno mišico otirati večkrat na dan z roko in jo mazati z žganjem, ker se na ta način lehko deloma okrepi.	T.
Vprašanje 79. Imam svinjo, ki je pred nekaj tedni skotila 5 pujskov. Vkljub temu, da smo pazili nanjo, je vse požrla. Svinjo sem dobil od kmetijske družbe. Stara je bila 16 mesecev, ko sem jo pustil prvič oploditi, in sicer z merjascem, ki je bil z njo v sorodu in iste starosti. Ali bi bila taka svinja pri drugem porodu boljša, če bi se dala oploditi z drugim in starejšim merjascem ? Kako je preprečiti, da svinja ne požre svojih mladičev? (I.JM. v P.)
Odgovor: Ako je svinja hudobna, ni merjasec, ki jo je zaskočil, pri tem prav nič kriv, kajti samec ne vpliva na lastnosti matere, ampak samo na lastnosti zaroda, zato se tudi vse slabe posledice vzrejevanja v sorodstvu javljajo šele v zarodu. Pač pa utegne biti svinja sama zarod iz takega vzrejevanja. Ko svinja povrže, je treba takoj -odstraniti trebilo, da je ne požre ; kajti pujski imaj ravno tak duh kot trebilo in to jo utege zapeljati, da tudi pujske popade. Ravnotako ni brejih svinj nikdar krmiti s krvjo ali mesnimi odpadki. Često pa pujski sami s preostrimi krajniki in okli razdražijo svinjo. V takem slučaju je pujskom poščipati zobe s kleščami. Nekaterim hudobnim svinjam takoj odvzamejo pujske in potem svinji med dojenjem nataknajo čez rilec obroč iz žice. So svinje, ki so po poznejših porodih boljše, veliko pa od svinje, ki pokaže take lastnosti, ni pričakovati.	K.
Vprašanje 80. V zadnjem času se pri meni kar naprej dogaja, da sveže spečen kruh že drugi dan skupaj pade, skorja porjavi, v sredici se narede razpoke in če se kruh lomi, pa se vleče v nitkah. Kruh ima nekak posebni kislikast duh. Kaj je vzrok, da postane kruhova sredica zmehčana in vlačljiva? (L. P. v L.)
Odgovor: Vzrok tej nepriliki so gotove vrste bacilov, ki se nahajajo v moki ter so-bržkone iz vrste krompirjevih in senenih bacilov. Taka okužena moka se ne da z ničemur popraviti ter je najbolje iz nje peči'kruh, ki ga je hitro porabiti. Sveže pečen kruh je nemudno in takoj iz peči prenesti na kolikor mogoče hladen kraj. Vlačljivost kruha iz take moke se pa vendarle dd preprečiti, če se testo iz okužene moke priredi s pridevkom gotove množine mlečne kisline. Mlečno kislino lehko doma izdelate. Pustite mleko prav močno skisati, zasirjeno mleko posnamite in je razrežite, v razah se potem nabere siratka, t. j. zelenkasta voda, polna mlečne kisline, ki jo previdno čisto odlijte in porabite za pridevanje pri vgnetenju. Koliko sirstke je vzeti za določeno množino moke, ne da bi dobil kruh kisel okus, in vendarle ne postal vlačljiv, morate sami dognati na podlagi izkušnje, kajti vsaka moka ni enako okužena in se je seveda tudi ozirati na dejstvo, da je množina mlečne kisline zavisna od časa, v katerem se je mleko kisalo.	G. P.
Vprašanje 81. Kje se dobi bencin za motorje za pogon kmetijskih strojev in koliko stane? (K. D. v V.)
Odgovor: Zaenkrat ni nikjer v ozemlju Slovenije dobiti kateregakoli bencina, dasi se tozadevni uradi deželne vlade na vso moč trudijo, ga dobiti. V zadnjem času se je posrečilo dobiti z velikim tudom nekaj tisoč kg bencina za obrat v premogovnikih, ki bi drugače moral biti popolnoma ukinjen, kar bi pomenilo veliko gospodarsko katastrofo. Kadar bo bencin na razpolaganje, bo to itak objavljeno po vseh listih in bo povedano, kje ga je naročati.
G. P.
Vprašanje 82. V mojih vinogradih postajajo listi na trtah posebno burgundca in silvanca, od dne do dne bolj rumeni in trte pri tem hirajo. Zemlja je bolj ilovnata.
Zakaj listje trt rumene? (R. K. v. V.)
Odgovor: Bledica se imenuie bolezen, katero se opaža na trtah. Vzroki bolezni so lehko različni. Pomanjkanje železa v zemlji, preplitvo rigolanje tla, neprimerna ameriška podloga, prevlažna tla vsled zastajanja podzemne vode, ali pa dolgotrajna suša. V starih necepljenih vinogradih pa bi bilo to tudi lehko znamenje, da se je pojavila trtna uš. Dognati je treba najpoprej, kaj je pravi vzrok, da trte bledijo, kajti po tem se ravna zdravljenje. Če primanjkuje zemlji železa, bi še zamogli trte izlečiti na ta način, da raztopite v vodi nekoliko zelene galice (železni sulfat), ter s to raztopino obolele trte zalivate, če kompleks ni prevelik. V preplitvo rigolanem vinogradu ali če je bila zemlja vsled strme lege odnešena po obdelovanju in deževju v dolino, trte lehko primerno zasipate s plodovito zemljo, če jo imate pri rokah. Drugače pa in če je vzrok bolezni neprimerna ameriška podloga, je najbolje, da trte vržete vunkaj in zemljišče iznova pravilno rigolate ter z zemlji prikladno ameriško podlogo zasadite. Na vlažnem zemljišču pa je treba podzemno vodo s pomočjo drenaže odstraniti. V mnogih slučajih pravega vzroka bledici na trtah ni mogoče dognati ; bolezen se prikaže, traja več tednov, potem pa trte po vremenski izpremembi zopet same ozelenijo brez leka, ne da bi nastala kaka posebna škoda.	Z.
Poročila podružnic Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani.
Iz Novega mesta. Občni zbor novomeške kmetijske podružnice dne 10. junija t. 1. se je vršil sicer ob majhni udeležbi udov, ki so bili zaradi nujnih gospodarskih del zadržani, vendar je pa bil zelo zanimiv in poučen. ; Navzočih je bilo nad 40 gospodarjev, večinoma vinograd-i nikov iz Novega mesta in okolice. Zborovanje je otvoril nje načelnik g. prošt dr. Elbert; ki je pozdravil udeležence ter podal besedo g. vinarskemu nadzorniki B. Skalickemu, kateri je predaval s praktičnim razkazovanjem o peronospori in nje uspešnem zatiranju. Vsak vinogradnik mu je bil hvaležen za "temeljit pouk. O podružničnem delovanju je poročal g. načelnik. Podružnica je štela v 1. 1918. 643 udov, ki so vkljub neugodnim razmeram prejeli od nje precejšnje koristi. Oddalo se je nad 6 vagonov umetnih gnojil in semen, 19 vagonov apna za škropljenje trt, 3 vagone galice, galuna, žvepla in salojidina.. Iz podružničnih nasadov smo dobili po znižani ceni 650 jablan, 40 hrušk in 1385 cepljenk. Navzlic najneugodnejšim delavskim razmeram so se družbena drevesnica, matičnjak in trtnica pravočasno obdelali in pravilno oskrbovali. V najem se je vzela klet za skladišče, v pouk se je sprejel sadjarski učenec. Iz blagajnikovega in tajnikovega poročila zvemo, da je imela podružnica v tem letu prejemkov 190.745 K 90 v, izdatkov pa 179.534 K 31 v. Podružnično premoženje se je z obilo oddajo poljedelskih in vinogradniških potreb-
\
ščin tudi gmotno opomoglo, tako da bo zamoglo v bodoče z večjo delavnostjo podpirati koristi svojih udov. Vsi predlogi, ki so se stavili, so merili na to, kako pomagati sedanjim težavnim gospodarskim potrebam. Sprejel se je tudi predlog, naj se delajo priprave, da se Slovenska kmetijska družba izpremeni polagoma v kmetijsko zbornico. Ob sklepu so se vršile volitve delegatov za bodoči občni zbor kmetijske družbe. Občnega zbora se je udeležil tajnik Slovenske kmetijske družbe g. inž. R. Lah, ki je pri raznih točkah dnevnega reda dajal pojasnila.
Zborovanje kmetijske podružnice v Črešnjevcu.
V Črešnjevcu se je dne 13. aprila t. 1. vršilo zborovanje udov podružnice kakortudi drugih kmetovalcev te občine. Velika šolska izba je bila polna poslušalcev in poslušalk, in posebno je treba z veseljem povdariti, da so se naše gospodinje v velikem številu odzvale vabilu in z zanimanjem sledile izvajanjem posameznih govornikov. Predaval je Vičanski Škrlec o svojih osemnajstletnih skušnjah, ki si jih je pridobil na svojem posestvu, ter posebno razlagal, kako in s kakšnimi sredstvi je kmetovalcu mogoče najceneje proizvajati svoje pridelke in povečati njih množino. Kmet naj opravlja vsa svoja dela z veseljem, skrbeti pa mora tudi za svojo izobrazbo. Otrokom naj se že v mladosti vcepi ljubezen do zemlje in do kmetijskega dela, ki se dobro izplača, če se je opravlja umno in primerno kmetijskemu napredku. Če si otroci kmetovalcev že v mladosti pridobe ljubezen do kmetskega dela, potem ne bodo tako izlahka zapustili domače grude in bežali v mesta. Za svojo izobrazbo naj kmetje skrbe stem, da se radevolje udeležujejo kmetijskih shodov, zborovanj in predavanj, na-ročujejo kmetijske časopise in marljivo čitajo kmetijske knjige. Tudi kmetskim ženam je priporočati, da se udeležujejo kmetijskih predavanj, da se tam nekaj nauče in morebiti vplivajo tudi na posestnik^, da začnejo umneje kmetovati. Ženska je navadno bolj dovzetna za nove nauke kot moški. Kmet pa mora tudi skrbeti za šolanje svojih otrok, kajti z izobraženim človekom se da mnogo lažje delati za napredek nego z neukim. Kmetje bi morali med seboj tekmovati, kdo bo bolje in napredneje deloval na svojem posestvu in kdo bo dosegel večje uspehe. Čim boljše bo kmet deloval, tem večji dobiček bo imel od svojega zemljišča in tem bolj bo upoštevan od drugih stanov, ki ga dardanes zaničujejo le vsled tega, ker nima take izobrazbe kakor oni.
KMETIJSKE NOVICE.
Ljutomer. — Konjska dirka se vrši v nedeljo, 6. . julija 1919 na dirkališču v Ljutomeru. — Začetek ob Va 14. uri (l/a2- popoldne). — Ker je ta dirka prva v svobodni Jugoslaviji, hoče dirkalsko društvo isto prirediti sijajno z vojaško godbo. — Po dirki koncert. — Natančnejši spored po lepakih. — Jugoslovani — sestre in bratje — počastite naše obmejne muropoljske Jugoslovane na ta njihov staro - običajni praznik s prav mnogobrojnim posetom. — Sedaj imate priliko, videti te obmejne kraje — to vrlo, narodno, zavedno ljudstvo in njihove krasne, čile konje.
Vinogradniki I Hud naliv dne 13. junija je imel za posledico, da se je po preteku inkubacijske dobe (9 do 11 dni) danes, dne 24. junija prikazala na trtah (na Dolenjskem) prva letošnja peronospora. Iz tega sledi, da ob sedanjem mokrem vremenu, po preteku daljše inkubacijske dobe, ki znaša sedaj samo 6—7 dni. peronospora koncem tega meseca ali prve dni julija splošno nastopi. Vsak pameten vinogradnik
mora tedaj gledati, da do tega časa, to je do konci junija, vse svoje trte vnovič, to je v drugič poškropil B. Skalicky.
Gospodljnski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava prirediti več gospodinjskih tečajev po deželi, ki se imajo pričeti jeseni in trajati do 10 tednov. Za take tečaje lehko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva ali pa v ta namen sestavljeni odbori. V gospodinjski tečaj se bo sprejelo 12 do 16 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) morajo nositi učenke, stroške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za učiteljice, kakortudi potrebno kurivo pa mora priskrbeti dotično županstvo, društvo, ozir. odbor. Imenovani interesenti, ki želijo, da se priredi v njih krajih letošnjo jesen gospodinjski tečaj, naj se čimpreje obrnejo na poverjeništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer dobe vsa na-daljna pojasnila.
URADNE VESTI
Slovenske kmetijske družbe.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe, ki bo dne 13. julija 1919 ob treh popoldne v društveni dvorani v Preski.
SPORED:
1. Poročilo načelništva; 2. volitev odbora; 3. volitev delegatov za občni zbor Slov. kmetijske družbe ; 4. slučajnosti.
Načelništvo.
Ponudniki in kupci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem In kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prlglašatl je nakup In ponudbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglasliec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število Itd.)
Naprodaj :
Bika-Simodolca, dve leti starega, proda Margareta Babnik
Zgornja Šiška, štev. 32 pri Ljubljani. Kravo pincgavske pasme, dobro molznico, ki bo 3. oktobra četrtič teletila, proda Marija Rozman, Nemški Rovt 3, p. Bohinjska Bistrica. Kravo brejo, težke postave, proda Janez Brce, Radovljica, Gorenjsko.
Merjasca, 16 mesecev starega, proda Anton Planinšek, pos. v Dražovniku štev. 2, p. Dobtova pri Ljubljani. Merjasca Hešove pasme, žive teže 130—150 kg proda Vinko Jan star., Spodnje Gorje štev. 4, p. Bled, Gorenjsko.
Šest merjaščkov, 14 tednov starih, dobre plemenske pasme, proda Anton Petek, Sv. Krištot štev. 2, p. Laško.
Pet belih švicarskih koz, zelo dobrih molznic, brez rogov, proda Marija Rozman, Nemški Rovt štev. 3, p. Bohinjska Bistrica.
Kupiti se želi :
Merjasca, Hešove pasme, pet ali več mesecev starega, kupi Marija Rozman, Nemški Rovt štev. 3, p. Bohinjska Bistrica.
Ilustrovan gospodarski list.
llradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto.
Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 300 K, na 'It strani 200 K, na 1/3 strani 100 K, na »i« strani 50 K in na «/1» strani 25 K. Družabnikom 10°/. popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
St. 12. V Ljubljani, 30. junija 1919. Letnik XXXVI.
jSflala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. UpravnlStvo ne prevzame posredovanja.
7imnfinoiri I Sauerman & Kerberjevo vegeta-uiviliuriijbl! bilno fosfornokislo krepilno krmilo, za živino, konje in prašiče, ugodno vpliva na povzdigo molznosti; učinkuje tek in nagon k žretju, žival dobi krepko okostje, jedernato meso in mast ter je obv.rovalno sredstvo proti rudečlci, mehčanju nog in drugim boleznim- Cene : 5 kg 15 K, 10 kg 30 K. Glavna zaloga, Milan Kravanja, Begunje pri Cerknici.	215
Cilhe nnho (jurčke) kupuje po najvišjih cenah ilallC yUUI! tvrdka M. Geršak & Co., Ljubljana
Kongresni trg 10.
119
najboljše apno
ima vedno naprodaj I. Tauier, apnenica, Zagorje ob Savi. 17
II
II
PILE
ŽAGE " "	ORODJE	" "
za vse svrhe najboljše kakovosti priporoča Odon Koutny, ipecijalna trgovina jeklenih in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 70
r.aitpnr fnnninp (Preže) zmlete, izvrstne za lifllltillti irUfJlUC pospeševanje mlečnosti in za prašiče, ima r zalogi kilogram po K 2"60 L. Fiirzager, Radovljica. Pošlje se vsaka množina tudi po železnic;, ako se vreče naprej pošljejo. 164
Tnnninp za'trn10 živini, izborne za med rezanco II U|JI!lu konjem, ima naprodaj po 40 vinarjev kg Sever <& Komp, Ljubljana.	195
Rlirnp linnarp najboljša piča za konje, krave DUbtlli pUljULK in svinje, kakortudi bučno olje imajo za oddati po najnižji dnevni ceni A. jurca in sinovi, Ptuj.	195
tniba fannia skopljenca, štiri leta IB£na H UII JE, Stara sta naprodaj. Cena se izve pri lastniku Jožefu Janež kovač, Strijanci, p. Vel. Nedelja._203
Hlia hiba čistokrvne simodolske pasme, eden IlUfl UMU star dve leti, drugi eno leto, sposobna za pleme, proda Vjekoslav Springer, župnik v Lipniku p. Ribnik, Hrvatska (10 km od Metlike) Cena je pivemu 4C00 K, drugemu 2000 K. 204
Lepega triletnega bika
ciranega, izvrstnega plemenjaka, proda Alojz Ostre. Staranovavas-Mursko polje._205
Rafija
za vezanje trt in gumi za cepljenje prodaja Peter Strel v Mokronogu. 206
Tritisoč litrov sadnega kisa cVtli
kis ega zelja' dobro ohranjenega v součkih, proda za ceno po dogovoru Mihael Regovc, Sava-Jesenice.
207
TllHi Iptnc kupuje K- tuckmann,
lllUl lulUa prej J. Lcnzanasl. a Ljubljani na Martinovi (AliacijeTi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. 208
Imam lepega bika p2?5keiera«Si;
teža 500 kg poraben za pleme ali za kolj. Josip Zalar, Borovnica.	211
Hbrariona ie bila v no£i od 21- d0 22 iun'ia
Uni UUBIIO pos. Francetu Obrulku v Mostah pri Kamniku, pošta Komenda srednje lahka, bivša vojaška bela kobila s sivordečimi pikami, na desnem pleču ima rano, grivo črno in striženo, rep do kolena, ter še popolnoma nov Voz iz aka-cijevega lesa in v naravni barvi, ki ima dva sedeža; prvi sedež je obrobljen z struženimi okroglimi gav-terci, predna deska in a izrezani dve jesenovi tabeli. Voz je na štirih peresih in prostega teka ; železo črno pobarvano z rudečimi črtami ; sprednji del je predelan iz vojnice na drog. Kdor mi priskrbi voz in konja nazaj, dobi 600 K nagrade. __210_
Odsluženega žrebca, ^M^r.
prodaj .Cena se izve pri oskrbniku žrebcev I. Korošec, Cešnjica 15 v Bohiniu	217
Knhiln bo1 ,a'lke pasme, 160 cm visoko, iako ntlUllU dobra za ježo, in za lahko, hitro vožnjo, proda Jožef Habič, Srednjavas št. 1, p. Laverca. _218
Djl> simodolske pasme, 2 leti star, je naprodaj v DIH Zgornji Šiški št. 32. pri Margareti Babnik. Na dopise se ne odgovarja.	219
Ajdo za seme
zije cesta 3.
sivo in črno prodaja tvrdka I. Knez, Ljubljana, Marije Tere-234
Mlado kravo
dobro mlekarico, po teletu, za-menjamzakonja 6—91etstarega, 15—16 pesti visokega in srednie reje, siguren za vožnjo in dober za tek. Jožef Kogovšek, Bohinjska Bistrica 131.	220
Težka breia krava (mkS še 7
proda. Janez Brce, Radovljica.
zna voziti, se 221
Šest prašičkov
Laški/trg.
po 14 tednov :tarihodda Anton Petek v Sv. Krištofu 2, pošta 222
Mniacra dobrega plemenjaka Hoscheve,pasme, Hlrjaibd ki ima žive teže od 130-150 kg, ima
lesni 223
naprodaj za ceno po dogovoru Vinko Jan, trgovec, Spodnje Gorje pri Bledu.
Štiri metrske stote semenske ajde,
kupi kmetijska podružnica v Vojniku.
224
ponujam. Kupec
naj javi ceno za l ali kg, po kateri plača, na Anton Junko, Loka 13. p. Črnomelj.	225
in 40 litrov droženke,
stare, prvovrstne, doma žgane in pristne liter po 60 kron loko župnišče Bizeljsko.	226
illia liana novih čevelj, prav močnih moških, UVu |IUl d štev. 43 prodam ali zamenjam za mast.
Semenski ozimni in jesenski lan
Proda se SO litrov slivovke
Vprašati je Kolezijska ulica št. 4, I. nadstr. jana.
Ljub-227
IZD m vodovodnih cevi
3 cm svitlobe iit že rabljenih, se kupi. Ponudbe, z navedbo cene in kakovosti na J. Cerne, Zg. Slška 25, p. Ljubljana.	228
Ponudbe s ceno 229
Kupim obračalni stroj za seno.
na Jakob Žitko, Verd 14, p. Vihnika.
Hupim žganjarski kotel
stanju, najrajše z dvemi cevmi, držeč od 75 do 80 /. Pismene ponudbe in zadnja cena naj se pošlje pod N. I. št. 20, pošta Semič, Dolenjsko.	230
Pnnriam npnpli dobro °hranien, za ceno po rrUUOIII PJJKIJ, dogovoru Ivan Potočnih, Do-
bračeva, pri Žiri.
231
Stiskalnico za mošt
Prodam konja
Logar, Vodice 65.
novo, moderno, zelo močno ima naprodaj Fran Smrekar, Jesenice - Fužine. Cena po dogovoru. Lahko zadostuje za celo vas.	232
visokega 160 cm v pasu 170 cm dober za pleme. Marija
233

SLOVENSKA KHETI3SH9 DRUŽBA
je dala naslednja »
»GOSPODARSKA NAVODILA"
10
posebej ponatisniti iz .Kmetovalca* in jih oddaja komad po 50 vin. Denar aH znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
7.	Gnojenje vinogradov.
8.	Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9.	Ciste drože ln njih raba v kletarstvu.
U. Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
13.	Vzroki neplodnosti pri govedi.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
21. Bradavice pri domačih živalih.
23. Kisli črviček.
25.	Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
26.	Naprava petiota ali domače pijače.
27.	O bistvu alkoholnega vrenja (ki-penja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina.
29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
32. Zavrelka.
34.	Trtna plesnoba.
35.	Kako se napravlja stanoviten sadjevec.
36.	Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
37.	Kislost (kislobaj in razkisanje vina.
38.	Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale.
41. Močno krmilo .ribja moka* kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev.
43. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
48. Kožni izpuščaji pri prašičih.
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi zu državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
64.	Apneni dušik, najboljše sedanje dušičnato gnojilo.
65.	Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
67. Zatiranje trtnih bolezni spomladi.
[rešuje
! bodo zrele!
Preskrbite si že sedaj jerbase za
razpošiljanje sadja po pošti po 5 in 10 kg, ki jih izdeluje (63> Pletarska šola v Strniščupri Ptuju.
Zahtevajte ponudbe in vzorec!
]. Komatif,
dolgol. zastopnik znane tvrdke K. in R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev in motorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče št.11 Nadalje priporočam dobro znano tovarno WELSIX katera izdeluje izvrstne
brzoparllziIRe vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (40) Decimalne tehtnice dmentirane vseh velikosti, z »teži vred. Sprejemam naročila na slamorezne nože. Cene po dogovoru Ker je tovarni teiek uvoz do voljen,se naročeni stroji lahko taknj dobe.
• (6) Slovenska
KMETIJSKA OKUŽBO
, KRANJSKA	,
je izdala in prodaja naslednje
,	knjige:
Zvezek	Cena K
2.	Fr. Stupar: Apno»kmetijstvo —-60
3.	Fr. Stupar: Navodilo, kako j« sestavljati poročila o letini . —-40
6. M. Kostanjeve«: 0 užitninl
od vina In mesa . . . 3'—
8. Boh. Skalicky Siljenje ali
kaljenje ameriških ključev - '60
10 8. Skalicky: Kmetijske razmere na ČeSkem ... 1-40
11.	' Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —-60
12.	Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špalirjn.
(B. Skalick?)..... 1-
13.	0 sestavljanju in setvi travnib meianlo. (Weinzierl-Turk) 2 —
14.	A. Sivic: Poljudno navodilo 28 merjenja lesa .... 3 —
15.	Steuert-Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . 2 —
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska «aest® — Bavarski dvor.
(3)
Ha zaloga vsakovrstni poljedeljskih strojev
iz najslovitejših tovarn.
za parne kotle znanih tvornic „HEL51fl".
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Gponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Lirnonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo btcarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija ANTON KANE
Lfubljana, Židovska ulica 1. s
Poitne hranilnice račun itev. I
v	Telefon štev. 185.
pg ••> h.
f -^i:; -
•i	5.
i M1M' -r iS v/
iiiuin-Ji.
Vitii(«l|«ia Ilt2.
Kmetska posojilnica
registovana zadruga z neomejeno zavezo
0 v LJUBLJANI e
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3 °j0	(2)
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih zakladov 1,(00.000 kron. =====
DRUŽBENE VESTI.
Doposiljatve denarnih zneskov. Slovenska kmetijska družba dobiva od raznih strank denarne zneske po poštni nakaznici in položnici, ne da bi bilo na teh navedeno v kake svrhe se upošilja ta denar. Naprošajo se torej vse stranke, naj na nakaznicah ali položnicah natančno navedejo namen vposlane svote, na pr. za udnino, število udov, naročba semen, vrsta, ali drugih potrebščin. Zneski, ki so namenjeni ribarskemu odseku Slovenske kmetijske družbe, naj se naslovljajo na družbo t dodatkom „za ribarski odsek". Taka natančna označba je za računski oddelek kmetijske družbe neobhodno potrebna, če hočemo omejiti razne reklamacije in terjatve.
*	Kmetijski stroji iz demobilizacijskega blaga.
Slovenska kmetijska družba ima dogovorno z gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo na razpolaganje sledeče
■kmetijske stroje :
6 lokomobilov, 6 mlatilnic za lokomobile, 1 dvigalo za slamo k mlatilnici, 1 veliko robkalnico za koruzo, 1 stiskalnico za seno,
1	trier ali čistilnico,
2	kosilna stroja za seno,
1	obračalni stroj za seno,
2	grabilna stroja za seno, 1 cirkularno žago.
Te stroje oddaja družba v prvi vrsti podružnicam, potem strojnim zadrugam in drugim kmetijskim korpora-cijam. V slučaju, da ne bo dovolj takih prosilcev, oddaja družba te stroje tistim zasebnikom, ki bi jih oddajali v uporabo kmetovalcem v svojem okolišu. Prosilci si morajo sami ogledati te stroje v skladišču kmetijske družbe v Ljubljani, Dovozna cesta, za glavnim kolodvorom, vložiti na to svoje prošnje in staviti primerne ponudbe za posamezne stroje do 30. junija t. 1. Po tem roku bo gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo dogovorno s kmetijsko družbo določila oddajno ceno za stroje in jih prisodila posameznim prosilcem. Kupci strojev imajo prevzeti nabavljene stroje v skladišču družbe v tistem stanju, kakor se nahajajo.
Vinogradnikom in sadjerejeem! Slovenska kmetijska družba je pravkar prevzela naslednje demobilizacijsko blago, namenjeno in primerno povečini vinogradnikom: 216 komadov večjih prevoznih škropilnic (pump) za drevje in 300 kom. različnih motik; 1150 čopičev za desiniekcije, be-lenje itd. — Družba pripominja, da glede kakovosti in kompletnosti tega blaga ne more prevzeti prav nobenega jamstva in da zato te stvari ne bo oddala na navadna pismena naročila, temveč le onim podružnicam in drugim kmetijskim korporacijam iz vinorodnih krajev, ki sami pravočasno odpošljejo v Ljubljano kakega pooblaščenca, da nakupi in osebno izbere večje število teh strojev, ki jih potem takoj odvzame iz družbenega skladišča.
*	Slovenska kmetijska družba ima za svcue ude v zalog-i sledeče kmetijske potrebščine:
A n t i a v i t v varstvo setev pšenice, turščice, graha grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, kg za K 9 50, '/i kg za K 5-50, Vs H " K 3—, 50 g za K 1'60.
Čopiče za belenje po K 1"— komad.
»Ergofor«, fiziologični železo - apneni preparat se imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz živinozdravniške stroke posebno za konje, a tudi za drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini, ki ji primankuje močnih krmil in posebno pri konjih ovsa. Tega praška se poklada na dan in glavo:
pri konjih...........po 2—4 ne polne žlice
pri govedi ..........„ 2—6 „
pri kozah ovcah in prašičih „ 1—2 „ „ „ V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določeno množino. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta prašek poklada. En zavoj tehta 1 kg in stane 20 K.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okni ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd »tane kg 7 K.
Fenolitaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola ali zaklopnica po 1 K.
Inkarnatna detelja. Ta krmska rastlina je zel« primerna rastlina za kraje z milejšim podnebjem, kjer rase trta. Seje se jo samo, rase hitro in daje v najkrajšem času obilo tečne krme za govedo. Seje se jo 14 do 20 kg na hektar ali 7 do 10 kg na oral. Daje sicer le eno košnjo, ta pa je izdatna. Priporoča se torej vsem živinorejcem, ki si hočejo pridelati zadostne krme, da si jo letos posejejo. Slovenska kmetijska družba oddaja seme inkarnatne detelje po 6 K za kg. Kdor si jo hoče naročiti, naj to nemudoma stori, dokler je še kaj semena na razpolago.
Klajno apno po K i60 — sto kg z vrečo vred-Po pošti se klajno apno posameznikom ne razpošilja, vpo-števajo se le skupne naročbe podružnic z največ 100 kg.
Melior, preskušeno sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40.
Modra galica briksleška 98/99 % P° K 10'—kg
Oves po K 180"— sto kg.
Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 K za 100 kg z vrečami vred. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let. Pozivljemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo naroče. Trosi se ga lehko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podorati.
Sladkorna pesa po K 8"— kg
Seme detelje lucerne ima družba zopet na razpolaganje in ga oddaja svojim udom po 20 kron kilogram. Vreča se posebej računa. Seme je jako lepo jamčeno brez-predenično, jamčeno zadnje letine. Priporočamo udom nakup tega blaga. Podružnice, ki jim družba na prvotno naročilo ni mogla lucerne poslati, naj naročitve ponovijo.
Seme domače detelje po dnevni ceni kg do 20 K — vrečica in poštnina se posebej zaračuna.
Semenska pesa. Seme izvirne severonemške rumene in rdeče Mamut krmilne pese K 24"— kg.
Uspulum po 50 gramov za 2 K in po 100 gramov za K J 60
Žveplo ventilirano, pravo siciliansko blago po K 6 - kg .
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram.
Kmečko hraniln. in posojilnica
na Vačah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
občni zbor
ki se bode vršil
v nedeljo dne 13. julija 1919
ob I. uri popoldne
v zadružni pisarni na Vačah.
B
VZPORED:
1. Poročilo načelstva.
' 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje letnega računa.
3.	Volitev nadzorstva^(5 članov).
4.	Slučajnosti.	' (65)
VAČE, dne 28. junija 1919. ___
Načelstvo.
Pripomba: V slučaju nesklepčnosti prvega, vrši se pol ure kasneje na istem prostoru s prvotnim sporedom drugi občni zbor v smislu §-a 35 pravil, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov.
Izdelujem
kmečke mline
od najmanjšega do največjega:
za roko, vodno in motorno moč.
Mlini so opremljeni s presejal-niki in kamni, kojlh ni treba nikoli klepati, za
kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko 2 a kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrsie mlinske kamne •■.	in druge potreb-
ščine za mline ter poljedelske stroje.
Josip Cretnlk
stavbenik mlinov (6i, v Sv. Jurju ob Južni železnici.
S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago.
= Konjske garje =
srbečico
malarijo
lahko uspešno zdravite le z mojimi prvovrstnimi, preizkušenimi, predvojnimi zdravili. — Mazilo proti konjskim garjam Vil za 20 K. Mast proti človeški srbečici, 1 lonček za 6 K. Mast za otroke proti garjam, 1 škatljica za 2 K. Domača mast za rane, 1 lonček za 8 K. Sladkorna zrna proti malariji za odrasle, kakor tudi za otroke, 50 zrnov za 24 K. — Zavoji se zaračunavajo po nabavni ceni. Navadena in tudi vsakovrstna druga zdravila pošilja po povzetju ali proti predplačilu
lekarna
(80>
pri »Materi božji", MR. VI BUBELLI,
Zagreb, Prilaz 17.
Cementna
strešna opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta št. 2.
TtOif

Jg
1
BALKAN
Trgovska, spedicijsko in komisijsko delniška družbo
Podružnica Ljubljana, Dunajska cesta 33.
Mednarodni prevozi.	Skladišče, spojeno s tirom južne
Sprejemanje blaga v skladišča.
1
Špedicije vseh vrst. Prevažanje blaga. Zacarinjanja. Selitve s patent, vozovi. Nabiralci vozovi na vse strani.
železnice. Prosto skladišče za sladkor in za blago, podvrženo carini in užitninskemu davku. Reekspedicije itd. itd.
Tekoči račun pri podružnici Jadranske banke v Ljubljani.
Brzojavni naslov: Balkansped.	Interurb. telefon štev. 366.
m
m