EinzelTerkanlsprels RM 0.15
ИашшапкпБо^е
Verlas «Bd SdurifUeitung: Klagenlurt, Blsnuurckrlag IS, Postfa«^ 116 / Bezugspreie (tm гот&па zaiUbar) топаШсћ RM L— trek Haua (elnschUeftUcli RM 0.30 ZueteUgebdhr ▲bbeetelliuigeo der Zeitung № den ii&chf<4geadw Mwat ««rđea nur echilftlicta luid nur bia 26. dea ianfenden Ifonat# aageocmmen
Уг. вв.
KrW?bwig, гв. JuM 1M4.
Mogočna Izpoved zresiobe nemškega naroda Fiihrerju
Moč m prapor т pest!
Fiihrer: Tokrat bomo obračunali tako, kakor smo tega naTajeni mi nacionalsocialisti ^ Himmler poTeljnik fronte v domovini
FUhrerhauptquartier, 21. julija 1944. Fiihrer je danes ponoči v nemškem radiju imel sledeči govor nemškemu narodu:
»Nemški rojaki in rojakinjel
Nt v«m, koUkokrat |* bU do tedaj na mena nameravan atentat in izveden. Ce vam pa danes govorim, vam govorim Ic dveh posebnih razlogov:
1.	da vi slišite moj glas in da veste, d> jaz sam nisem ranjen in da sem zdrav,
2.	da boste bolj točno zvedeli o zločinu, ki mu ni enakega v nemški zgodovini.
Neka posebno mala klika častilako.mnih, brezvestnih in istočasno zločinsko neumnih častnikov je napravila komplot, da bi mene odstranila in da bi Istočasno iztrebila štab nemškega vojnega vodstva.
Bomba, ki jo je bil položil Oberst grof Stauiienberg, se je razletela dva metra ob moji desni strani in je težko ranila celo vrsto meni dragih sodelavcev, eden je umrl. Jaz sam nisem čisto nič ranjen, razen zelo malih ogulin ,pleškov in opeklin. Jaz pojmujem to kot potrditev po božji previdnosti dane mi naloge, da še dalje grem za svojim življenjskim ciljem, kakor sem to delal do sedaj, ker smem pred celim narodom svečano priznati, da sem imel odtle, ko sem prišel v Wilhelmslrafie, samo eno misel, da po najboljšem znanju in vesti Izpolnjujem svojo dolžnost in da sem, ko mi je postalo jasno, da je postala vojna neizbežna in da se ni mogla ved odlagati, prav za prav poznal samo skrbi in delo in da sem v neštetih dnevih in neprespanih nočeh živel samo za svoj narod.
V uri, v kateri so nemške armade v najtežjih bojih, se je sedaj, slično kakor v Italiji, tudi v Nemčiji našla neka posebno mala skupina, ki je verovala, da bo, kakor v letu 1918., mogla zadati udare-: z bodalom v hrbet Ali ona se je tokrat zelo težko zmotila.
Trditev teh uzurpatorjev, da nisem več živ, j* s tem v tem hipu ovržena, ker govorim vam, moji ljubi rojaki. Krog, ki ga predstavljajo ti Uzurpatorji, je, kar se more misliti, zelo mal in nima z nemško oboroženo silo in predvsem z nemško armado nobenega opravka. Je to zelo mal krožek zločinskih elementov, ki bodo brez milosti iztrebljeni.
Zato v tem trenutku zapovtm:
t. da nobeno civilno mesto n* sme sprejeti nobenega povelja od službene oblasti, ki si jo prisvajajo ti uzurpatorji,
2. da nobeno vojaško mesto, nobeden vodja čet#, noben vojak ne sme ubogati kateregakoli povelja teh uzurpatorjev, da je nasprotno vsak dolžan, da predajalca ali do tičnega, ki bi izdal tako povelje takoj aretira, ali pa pri odporu takoj pobije.
Da bi, končno napravil red, sem postavil za poveljnika armade v domovini Reichsml-»Istra H i m m 1 e r j a, v generalni štab sem pozval Generalobersta Guderlana, da bo na-domestoval radi bolezni odsotnega šeia generalnega štaba, in določil nekega drugega vodjo, ki se je skazal na vzhodnem bojišču za njegovega pomočnika.
Na vseh drugih službenih mestih Reicha se ne spremeni nič. Prepričan sem, da bomo z izstopom tf male izdajalske in zarotniške klike končno tudi v zaledju domovine na pravili atmosfero, ki jo potrebuje bojevnik na fronti, ker je nemogoče, da v prvi črti stotisočl In milijoni pridnih mož žrtvujejo vse, medtem ko doma neki posebno mali krožek častilakomnih, nizkih kreatur hoče stalno onemogočiti to zadržanje.
Tokrat se bo pa tako obračunalo, kakor smo tega navajeni ml nacionalsocialistl.
Prepričan sem, da bo vsak pošten častnik In vsak hraber vojak v tej url to razumel.
Kakšna usoda bi zadela Nemčijo, če bi bi naklep uspel, to more le malokdo doumeti Zahvaljujem se Previdnosti In mojemu Stvarniku, ne za to, ker me je ohranil, moje žtvitenim le	sVrVi 'n nmmo Hr'o mol
Komplot popolnoma zlomljen
Berlin, iil. julija. Kakor je zvridelo DeutHches Nachrichlenbiiro, je komplot zločinHke častniške klike popolnoma pro-padeJ. Kolovodje м> ni, ko ho videli neuN,peh naklepa, nami vzeli življenje, deloma so jih ustrelili bataljoni vojske. Med ustreljenimi je tudi atentator Ohernt grof Stauffen-berg. Do drugih incidentov ni priAlo Ostali, ki »o po »vojem ponašanju uokrivci zločina, bodo pozvani na odgovor.
narod, temveč zahvaljujem se mu za to, ker mi je dal možnost, da bom smel te skrbi dalje nositi in v mojem delu nadaljevati, v kolikor to morem zagovarjati pred svojo vestjo.
V*ak Nemec, vseeno kdo j«, ima dolžno**, dm proti tem elementom brezobzirno nastopi in da jih aretira, če bi se pa kakorkoli upirali, brez odloga ubije. Izdana so povelja vsem četam, ta bodo brez obotavljanja iz-
vedena, kakor to odgovarja poslušnosti, ki jo pozna nemška armada.
Posebno prisrčno pozdravljam tvoje stare sobojevnike, da mi je bilo dano rešiti se usode, ki za mene ni vsebovala nič strašnega, ali bi bila prinesla najstrašnejše za nemški narod.
Tudi v tem vidim migljaj Previdnosti, da moram nadaljevati s svojim delom in bom tudi nadaljeval.«
Reidismarsdiall zračnemu orožju
FUhrerhauptquartier, 21. julija. Reichsmar-schall je imel sledeči nagovor možem zračnega orožja:
»Tovariši zračnega orožjal Nepojmljivo grd naklep umora je bil v četrtek poskušen na našega Fuhrerja po Ober-stu grofu Stauffenbergu po nalogu neke nizkotne klike bivših generalov, ki so morali biti odstavljeni radi tako bojazljivega kakor tudi slabega vodstva. Fiihrer je bil po Previdnosti Vsemogočnega kakor po čudežu rešen.
Ti zločinci skušajo sedaj kot uzurpatorji, da zavedejo zmedo med četami. Radi tega za-
povem: V Reichu vodi po mojem nalogu Ge-neraloberst Stumpi kot vrhovni poveljnik zračnega brodovja vse skupine zračnega orožja v notranjosti Reicha. Samo moja in njegova povelja se morajo izpolnjevati.
Reichsfiihrerju-^f Himmlerju morajo vsa službena mesta zračnega orožja po zahtevi dati dejavno pomoč. Poleti selov, vseeno s kakšnimi stroji, se smejo izvesti samo z mojim, ali njegovim dovoljenjem.
Častniki in vojaki vseeno, kakšnega čina so, ravno tako civilne osebe, ki bi zagovarjale te zločince, ali bi se vam približale, da bi vas nagovorile za njihov obžalovanja vre-fNadallevanie ne f. «;'гчп1)



fianlf^ilcn^va lir/,iij<iika Fiilireriii
Mo| FUhr»k'.
Z odkritotrčnlm Te««l|tm in ž največjiiu tecloičcnjefai zaradi Vaie čudein* rtiilY* I# tačaa v daielnam glavnem maatu in v vath meatlh KraiiOT v KKrntnu zbrano celotno pr«bival»lvo, da pred v»tm svetom izrazi *vo| globoki gnut zaradi proitaikega čina zločinuke Izdolalike klike, in da Vam.nio' Fiihrer, ir.anlfe«tlra neo im)ni zve«tebo, jekleno odločnoat do bo|a In nelxpndbltno vero kKrntner^ke df*ele v гткоо. MoSfe in iene, mladina KMrntni Vam ne bodo nikoli razočarali.
Hell, moj Filhrerl
Podp. Kainar, CauleitMr.
4. JahrfTAnf
PriSeOfl	v nočni wi f« pozval THchrvt
J."	nemški narod. VeteH, da »me
DaCljIS	mogli slišati glas moža, ki ga
obdaja Ijuberen in zvestoba vsega naroda, ▼ strahu pred pričakovanjem resnih obvestil, smo sedeli okrog zvočnika. Kar nihče ne bi slutil, se Je zgodilo. Mala skupina infamnih lopovov se je ponudila v svoji zločinski blaznosti sovražniku kot orodje, da bi odpravila Fuhrerja in % tem zadela nemški narod v srce.
Njihov peklenski načrt je spodletel, ker je božja roka ščitila genija, ki mu je zgodovine oblikujoča usoda, dala nalog, da reši nemški narod iz stiske in sramote, v kateri so ga nameravali njegovi sovražniki zadušiti, ki je vse može in žene nemške krvi zbral za Г iporom nacionalsocialistične revolucije in ki jih s fanatično vero in nezmotljivim stremljenjem za ciljem povede nasproti bodočnosti svobode, veličine, socialne pravičnosti.
Po petih letih neizprosne, vse zgodovinske izmere in človeške predstive prekašajoče vojne so mora\i naši boljševiško-pluto-kratski smrtni sovražniki, ki jih je židovstvo nagnalo v uničevalni boj proti nemški državi, spoznati, da nas orožja nikoli ne bodo mogla oremagati. Kar se je ponesrečilo 8. novembra 1939. leta, naj bi se ponovilo zato, da bi se v spominu na 1918. leto z notranjim prevratom izločilo vodstvo države. Zločin, ki bi naj pahnil Nemčijo v najglobljo nesrečo, je spodletel, puč majčkene klike naj-podlejših častnikov, ki nimajo nič skupnega z nemško vojsko, je v kali udušen. Storilce in njihove pomagače bo zadela najbolj neusmiljena kazen.
Iz vročih src pa se zahvaljujemo danes Previdnosti, ki nam je obvarovala Fuhrerja in s tem dala vsemu svetu božji znak, da izpolnjujeta njegova oseba in njegovo delo sveto misijo, ne samo za blagor nemškega naroda, ampak celotnega človeštva, ki ga je treba osvoboditi židovsko-boljševiškega biča. Toda gotovo ni bilo treba tega pretresljivega spričevala, da se je stopnjevala ljubezen, s katero imamo mi vsi posebno radi Fuhrerja, da okrepi vero, ki jo imamo brez-Dogojno v njega, da prečisti zvestobo, s ka-•ero ga spoštujemo, da ojači pokornost, s katero ubogamo njegova povelja. V sreči in stiski stoji \&es narod za Fuhrerjem. Iz zločinskega naklepa proti njegovemu življenju črpamo samo fanatično sovraštvo proti našim nasprotnikom in neupogljivo kljubovalnost, da jih uničujoče porazimo. Nemški narod se strne danes le še v gostejšo falango, ker na vseh frontah naskakujejo naši sovražniki, da bi izsilili odločitev vojne v njihovem smislu. Tako totalno, kakor mi spadamo k Adolfu Hitlerju, tako totalno bomo izpolnili njegovo voljo, pripravljeni do najskrajnejšega boja in odločeni do najvišjih žrtev ter vredni, da si z železnimi pestmi in trdimi srci osvo-iimo zmago.
Samo	Britance boli v duši, da se
jjj	morajo zdaj v veliki bitki v
KapiJlCd... Normandiji sami bojevati in da ne morejo več na bbjlšču uporabljati tistih evropskih pomožnih narodov, ki so jim bili v prejšnjih časih na razpolago. S pravim volčjim gladom so radi tega planili na prebivalce tistega konca francoske zemlje, ki je pod njihovo oblastjo, in so jih začeli brezobzirno novačiti. Izbrali so si ravno francoski narodni praznik, da so uredili v cerkvah naborne pisarne, da na ta način apelirajo na sentimentalnost »osvobojenih« Francozov. Ali glej, vsa potrata, vse, kar so poskušali, je bilo brezplodno. Pustimo, da nam o tem spregovori sam dopisnik neke angleške poročevalne agencije: »Želel bi, da napišem, da so se prostovoljci prerivali k prijavni pisarni. Ali trenutno jih ni več kakor za eno kapljico ...« Seveda Angleži nočejo razumeti pravega vzroka nenaklonjenosti, ki jim jo je pokazalo normansko prebivalstvo. Ker kako sme kdo dvomiti o njihovi nezmotljivosti, človečnosti In boguslič-nosti? Britanski dopisnik je tudi mnenja, da se da ta neuspeh naborne akcije obrazložiti s tem, da drže Francoze kot vojne ujetnik« ali prisilne delavce v Nemčiji. Pustimo ple-• menitemu Britancu to samoprevarol V Evropi ve vsak, da goni v Nemčiji delujvče Francoze baš tista prostovoljna izpodbuda, katere pomanjkanje je moral sovražnik na svojo žalost ugotoviti v Normandiji.
Hksistira politična zvrst tistih nniuiA«. kačjih ljudi, ki to jih v prej-POllIlCar snjih časih kazali na sejmih In ki niso ravno redki. C« hočemo imenovati za te vrste poseben vzoren ejcsemplar, nam ni treba predolgo iskati. Francoski disidentski general de Gaulle je taka abnormiteta in najbolj sposoben, da te . producira v razstavah. Zdaj ml* zdaj ti£, zdaj boljševik zdaj demokrat, zdaj aipirant za diktaturo, vse to bi bil rad naenkrat in se ne bi rad zameril ne Stalinu, ne Roose-veltu, ne Churchillu. Povsod ga |e zadosti aU spreminja te lahko kakor kameleon. Med-
stran 2. — Stev. 58.
RARAWANREN BOTE
Sr«Mla, 26. juUJa 1944.
»l'sdda ;v iiiuiif blagosluiilfi /liloliii Hilierfa<
Berlin, 25. julija. Globoko ganotje, ki se je polastile nemškega naroda spričo vesti o prostaikem atentatu na Fiihrerja, in hkrati ravno takšno veselje ter hvaležnost zaradi njegove srečne rešitve govori iz poročil, ki so došla doslej iz zavezniških in prijateljskih držav Evrope.
tem ko ]e de Gaulle — da bi zadostil svoji ničemurnosti — odredil, da se nek trg v Cher bourgu imenuje po njem, je istočasno napravil z Rooaeveltom načrt, po katerem naj bi se v bodoče upravljala F. ancoska Indo-k:na po »mednarodni komisiji zaupnikov«, to se pravi praktično, po Severoamarikancih. In medtem ko je ta v vseh barvah svetlikajoči se umetnik pretvarjanja stremel v Wa-shingtonu in Ottawi za naklonjenostjo veli k;h plutokratov, )e istočasno dopustil, da je ii arcos,ko-kanadsko prebivalstvo priredilo separatistične demonstracije pod duhovnim vodstvom. Kakor se sliši, so se vršile te spletke po namigu iz Moskve. Lahko se to r^,^ prič^ule, da bo niha'o quc;a;oče se de Gsullove politike v kratkem udarilo proti Vzhodu. In tako bo šlo naprej dotlej, dokler ne bo nekega dne ta potencirani iid-.inlsc obtičal med vsemi stoli, in s tem dobil plačilo, Ifi ga zasluži mož brez časti, brez sramu in brai načel.
GlflSniki	Politika povojnih usmeritev
7mpdp	strani plutokratskih vlad
tIHcUc	in zlasti po Zedinjenih drža-
vah je že zaradi tega sle-pitna politika, ker temelji na megleni predpostavki, da bodo zmagali zavezniki. Vse konference, komisije in načrti za bodočnost, ki jih v dolarski Ameriki brez presledka fabricirajo in krasijo s sijajnimi imeni. so zaenkrat najmedlejša teorija in zato niso vredni, da bi se človek preveč resno bavil z njimi. Morebiti imajo te povojne usmeritve — gledane Iz Washinqtona — agitatoričen pomen, toda tudi v tem ozi ru so nedostatki tako jasni, da more b'ti učinek te reklame samo omejen Tu je na primer Roosfcveltov židovski telesni novinar Walther Lippman v svoji novi knjigi »Vojni cilji Zedinjenih držav« ugotovil, da »zunanja politika Zedinjenih severnoameriških držav ne odklanja samo kontrole zapadnega Pacifika po kakšni tuji sili, ampak da je ravno tako odločena, preprečili kontrolo vzhodnega Atlan il.a pc kakšni tuji sili.« Lippman navaja to tendenco washing-tonskega imperializma kot razlog za to, da so se morale Zedinjene države dvakrat vojskovati proti Nemčiji. Ni nam treba niti uva-zevati tega, da se tukaj skoraj na vsa usta priznava agresivnost in vojna krivda Roo-seveltove politike, vendar se moramo vprašati, ni Ii bila bolj Anglija kakor Nemčija tista, ki je doslej imela kontrolo vzhodnega Atlantika. Da je vojna Zedinjenih držav v smislu Lippmana In Roosevelta ne nazadnje namerjena proti angleškemu zavezniku, .izhaja tudi iz nadaljnje Izjave židovskega pisca, po kateri »bosta Moskva in V/ashington v bodoče edini važni mesti« in po kateri »bo samo od odnošajev med tema dvema mestoma odvisno, ali bo prišlo do tretje svetovne vojne.« O Londonu v tej židovski sliki bodočnosti sveta sploh ni več govora. Dvomljivo je, da 11 se bo s takimi izraelskimi zaželenimi slikami doseciel velik propagandni Mčinek v angleškem narodu. Je pač še zmlraj bilo tako, da so Zidje, če so se čutili blizu vrhunca svoje moči in it mislili, da jim leži pred nogami v zmedo pripravljeni svet, s svojim neizmernim sovraštvom proti ljudem napravili v zadnjem trenutku kakšno veliko neumnost in s tem zopet razbili s tisočimi spletkami in zvijačami postav-lif!no zgradbo svoje moči. Taka reakcija tudi sedaj ne bo izostala.
Vt-rlsi: nnd Driick' NS.CJutiverUK iiii'l Unicki-rci K*rnten UrnliH, Klugfnfuit. - Veplaifulciti^r I)r. Emil H»ili«n. — Hmiiitdcliriftlpitnr- Frip irirh 7T'>P«:t »n *> "'» 7,tir7p?f i«, t \ n-"- '< m'Ul\ 1 ..•)!» v
Bal' Lcr.i, г.:
NEZAŽELENI GOST
Doyodki se zaćen)a]ol	^
Susanne je zapeljiva stvarca.
Christa si že lahko dovoli tako ljubkost v hiil. Kajt! prvič se gospodar hiš« zadovolji z gospodinjo. Drugič ima on svojo sladkovodno ribarstvo — in kakteje. S to dobro izravnano trojico je izčrpano njegovo zanimanje, in ni nobene nevarnosti.
Pri Antonu zares ni prav nobene nevarnosti.
On je vzoren soprog.
Zadovoljstvo je vir sreče.
N1 bilo ravno tako enostavno, da sta se t« dva vzela. Predvsem je bila tu predhodna zgodbica, ki jo morda zdaj smatramo za manj pomembno, čeprav je imela uvaževanja vreden pomen, kar se tudi Izkaže kot pravilno na eni izmed sledečih strani.
Seveda bi zdaj marsikdo rad smelo preskočil branje do te strani, toda to ne bi bilo pametno. Človek mora pri vseh stvareh v življenju najti najlepše strani, in to mu je mogoče le takrat, če pozna vse »strani«.
Torej:
Bilo je y zoološkem vrtu.
Pred neko rešetko so stali trije ljudje
Za rešetko so ležale tri zveri.
Dva izmed teh je nekdo opazoval.
Tretja oseba.
Christa,
Ta je slučajno stala poleg onih dveh.
Ta dva — Kottenkamp in Anton — (seveda Christa takrat ie nI vedela, da je te bil Anton) »te se bila zelo poglobila ▼ ogledanje zveri, In Christa Je slišala sledeči razgovori
»Ti torej misliš, da bi nas takoj raztrgale?«
»Pri tej priči.«
»In Voiiko lludl požre taka zver, da je si tat«
»Enena,«
N1 bilo nič čudnega, da je bila Christ# ■uMO* boli ршшам м ta moim kak*
Italija:
V političnih krogih Zgornje Italije je napravilo poročilo o gjoznem izdajstvu zločinske klike v najhujših urah nemške zgodovine ogrcmsn vtis. Saj se v fašistični Italiji spominjajo, da se je tukaj sličnim silam posrečilo pahniti državo in ves narod v nesrečo, kakršne še nista doživela tekom svoje zgodovine. S tem večjim veseljem po zdravljajo zato vsi obnavljajoči elementi iašisMčna Italije, ki so strnjani okrog Duccja, srečni izid tega atan'ata. Hkrati poznajo iz o,-:r;h ukrepov proli vsem po.5kusom izda-jslskrn klike, ki iih je Fiihrer sam objavil v svojem radijskem nagovoru, ogromne rezerve sil, ki omogočajo nacionalsocialističnemu nemškemu Reichu, da opravi s takimi pojavi
Norveška;
Usoda je ščitila Adolfa Hitlerja in njegovo delo. Vest o napadu so vseskozi sprejeli z občutki studa Omembe vredni so številni • tele'onsk! pozivi pri vodečih nemških oseb nostih, v katerih so Norvežani iz vseh krogov prebivalstva spontano Izražali svoje zadoščenje, da nspnd ni uspel. Kmečki list »Na-tionen« p!5» da je usoda znova varovala in blagoslovila Adolfa Hitlerje in njegovo delo Norvežani, ki vidijo v Fuhrsrjevi osebi prvi branik proti bolf.?eviški nevarnosti, so polni hvaležnosti spričo dejstva, da je bil Fiihrer ohranjen.
Ogrska:
Pc radiu je zvedela ogrska javnost v četrtek vest o ponesrečenem atentatu na Ftih rerja Ogorčenje, ki ga je to poročilo po vzročilo na Ogrskem, prekaša samo zadoščenje, s katerim so vzeli na znanje Fiihrer-jevo rešitev. Ministrski predsednik Sztojay je neposredno po dospetku poročila obiskal nemškega poslanika in državnega poobla ščenca dr. Veesenmayerja in mu izrekel svo-^ je osebne čestitke kakor tudi čestitke vsega ogrskega naroda na rešitvi Fuhrerja. Ogrski narod zazre v tem, da sta se ponesrečila ta naklep kakor tudi oni v 1939. letu, znak usode, da je Previdnost odločila Fiihrerja za velike naloge.
Finska:
Vest O nameravanem umoru Fiihrerja se je razširila v Helsinkih v poznih popoldanskih urah v četrtek kakor leteči ogenj. Časopisi so prinesli posebne izdaje s prvimi poročili o atentatu in v svojem tisku so bili tudi v pe tek še pod do-'mom tega dogodka. V nekem lastnem komentarju spominja »Ilt Sanomat« , п.ч napad v Miinchnu pred petimi leti, za katerim je stala angleška tajna služba. Zdaj je mala skupina zaslepljenih in zločinskih čast r.ikov poskusila, pripraviti nemškemu narodu usodo 1918 leta. Kaj bi pomenilo, če bi atentat uspel, leži jasno na dlani. »Aftonpg^ sten« podčrtava, da se je naTclep pOnesrCTt na srečo Evrope in ne nazadnje na srečo finskega naroda. Sile, ki so mislile, da bodo z orožjem umora mogle priboriti to, česar z boji na bojiščih niso mogli doseči, so zo pet doživele težko razočaranje.
Praga:
Vest o nameravanem umoru Fiihrerja Je vzbudila v češki javnosti ogorčenje zaradi tega, ker je izdajalska klika poskušala z za vratnim napadom na življenje Adolfa Hitlerja pahniti v neznansko nesrečo ne samo nemški narod, ampak tudi za svojo svobodo bo-jujočo se Evropo. Češko časopisje poudarja zlasti, da občuti češki, narod spričo ponesre-
nlo^oVo	in hva
________1__________LJH-LU!.......-L ! _
ležnost nasproti Previdnosti. Listi objavljajo brzojavka državnega predsednika Hactie Adolfu Hitlerju in sporočajo FOhrerju čestitke češkega naroda. »Poledni list« piše. da so Cehi po "čudežni FUhrerjevi rešitvi znova utrjeni v prepričanju, da bo Evropa iž te vojne zmagovito izšla.-Trdno in zvesto vztrajati pri Fuhrerju. bo tudi za naprej parola.
Bolgarska;
Ko so v bolgarskem glavnem mestu najprej iz gavoric in potem iz poročila zvedeli o atentf tu na Fiihrerja, se je polastila bolgarskega preb:vf.t<;tva vslika razburjenost. Vedno znova so oolgari vsakega Nemca, ki so ga poznali kot takega, nagovorili na ylicah ir vprašali, če ne ve nič natančnejšega in kako se godi Fuhrerju. Ko je potem v poznih večernih urah izšlo prvo uradno poročilo, iz katerega je izhajalo, da Fuhrer ni bil ra-п|-зп, so ni široki krogi bolgarskega naroda oddahni';. — k = kor je reke! nek bolgarski nov!n?r ir kakor -r reki! tudi častniki bolqar^-'-,?-•? "sr-^raln^ga p'.-iba — »samo en mož j.9, ki 'r'hVo reši/Evroio hnljševizma. In to je Adolf Hitler«. P'='*kov; ju'r-'nii tisti so prinesli na prvi strani uradni nem ;ki komunike s Fuhrerjevo sliko
Belgija;
Prvi komentar o atentatu na Adolfa Hitlerja je prinesel list reksistov »Le pays real«, iz katerega posnamemo sledeče; »Kakšno veselje bi bilo izbruhnilo v pisarnah zaveznikov in pri njihovih voditeljih in bi ga Židov-^ke radiooddajne postaje prenašale v svet. če bi se bil posrečil na Fuhrerja izvršeni atentat. Toda pri nemškem narodu in pri vseh tistih, ki se bore \a Evropo, je danes veselje, da je Fuhrer kakor po čudežu ušel koraplotu. Mi se ravno tako veselimo, da je Previdnost še nada'ie ohranila Evropi od jutri Fuhrerja, ki je zedinitelj Evrope V tem. da se je izjalovil ta prostaški napad zazremo "tudi jamstvo tiste zmage, ki jo bo Previdnost podarila FOhrerju od jutri vse pomirjene Evrope.
Hrvatska:
Vest o atentatu je tukaj zbudila ogorčenje in stud v takšni meri, kakor še noben drug dogodek v prejšn'em času. »Zahvaljuiemo se Previdnosti, da je nam in Evropi ohranil« Fuhrerja«, je izjavil nek vodeči politik. Redkokdaj je bila nemško-hrvatska skupnost usode izražena na tako prisrčen način, kakor v prv^h izjavah simpatije, ki so se očitovali v številnih telefonskih pozivih visokih osebnosti.
Srbija:
V Belgradu izražajo veselje, da je bilo vodji boja za- usodo Evrope Adolfu Hitlerju ohranjeno življenje in zdravje Srbske poročeval na адепсЦа Rudnik pliei »Zahvaljuiemo »• Bogu za rešitev ne samo iz človeških občutkov, ampak tudi zato, ker vidimo v Adolfu Hitlerju poosebljenje ideje boja za rešitev Evrope proti sovražnikom Evrope.
Francijai
Splošno smatrajo dejstvo, da j* Fiihrer pri naklepu umora ostal nepoškodovan, za bož jo previdnost. V vseh krogih prebivalstva sprejemajo z največjim sočutjem vesti o atentatu
*
Konzularni zbor v Wienu je v petek pol-noštevilno obiskal predsednika vlade dr. Dellbrtiggeja, da mu izrazi svoje zadoščenj* In veselje zaradi neuspeha prostaškega aten-
\ - t I P y Л ». I ^ ^ ^ * t . ^
Reichsmarsftiail zračnemu orožju
(Nadal)evaa^e « 1 rtiani.)
_den namen, se morajo takoj aretirati in ustreliti.
Ker bomo vas uporabili za iztrebitev teh izdajnikov, morata nastopiti brezobzirno. T* so tisti žalostni ljudje, ki so skušali, da 1ж« dajo in sabotirajo fronto Častniki, ki so bill soudeleženi pri tem zločinu, šo se postavili izven svojega naroda, izven oborožene sile, izven vsake vojaške časti, izven prisege In zvestobe. Njih uničenje nam bo dalo novih moči. Proti tej Izdaji zastavlja zračno orožje zaobljubljeno zvestofo in vročo ljubezen do Fiihrerja in svojo brezobzirno voljo do ^ zmage. Naj živi Fuhrer, ki ga je danes Vse, mogočni Воч tako vidno blagoslovil.«
Nagovor vrhovnega poveljnika vojne mornarice Ddnitza
fii'T-.J..:^2Г. 21. jul" ! Vrhovni poveljnik vojne mornarice GroRadmiral D6-nitz je imel sledeči nagovor možem vojne
mornarice;
»Možje vojne mornaricel Sveta jeza in neizmerna besnost nas navdaja spričo zločinskega naklepa, ki naj bi vzel življenje našemu ljubemu FOhrerju. Previdnost je hotela drugače. Ona je ščitila in varovala Fuhrerja in s tem ni zapustila naš# nemške domovine In njenega usodnega boja. Neka nova mala generalska klika, ki nima nič skupnega z našo hrabro armado, je v bojazljivi nezvestobi zasnovala ta umor in s tem izvršila nizkotno izdajstvo nad Filhrer-jem in nemškim narodom, ker ti lopovi so samo pomagači naših sovražnikov, ki jim služijo s svojo brezznačajno bojazljivo in napačno pametjo.
Resnično je njihova neumnost brezmejna. Oni verujejo, da nas bodo z odstranitvijo Fiihrerja osvobodili našega trdega usodnega boja, ki ga nismo mogli odvrniti, in ne vidijo v svoji zaslepljeni in strahupolni bornira-nosti da nas vodijo s tem zločinom v grozoten kaos in da bi nas brez obrambe predali našim sovražnikom. Iztrebljenje našega naroda, zasužnjenje naših mož, lakota in brezmerna nesreča, bi bile posledice. Naš narod bi doživel čas nesreče, ki se ne da popisati, mnogo grozovitejši in težji od najtršega časa, ki ga nam lahko prinese sedanja volna
Mi bomo tem izdajalcem stopili na prst«. Vojna mornarica stoji zvesta svoji prisegi In v izkazani zvestobi brezpogojno vedno pripravljena za nastop in boj ob strani Fiihrerja. Da bi bilo onemogočeno vsako zavajanje v zmoto po ponarejenih naredbah, spra-jema vojna mornarica povelja samo od mene, svojeca vrhovnega poveljnika. In svojih lastnih vojaških poveljnikov. Ona bo brezobzirno uničila vsakega, ki se bo razkril kot izr.'afalec.
NajiivlnaSFfihrerAdoliHltlerl
Duce Fflhrerlu
Berlin, 25. julija. Po svojem povratku iz Fuhrerhauptquartierja je poslal Duce Fvih-rzrju sledečo brzojavko: Ob mojo- povratku v Italiju v trenutku, ko je Previdnost hotela Vas ohraniti ljubezni nemškega naro-d- zrn boljšo bodočnost Evrooe, bi Vas, Fiihrer znova rad zagotovil, da sem iz vere vojakov Italljansk* republike, ki so bili iz-vežbani v Nemčiji, in Iz nepremagljive hrabrosti Vaših čet dobil ko skala trdno prepričanje, da bosta nacionalsocialistična Nemčija in fašistična Italija priborile zmago proti z boljševizmom zvezanim silam. Izvolite, FOhrer, sprejeti Izraz mojega nespremenljl-
--	-7-^ prilpt»listva
rich. Piedaval je o »ljubezenskem življenju sladkovodnih rib «
Ujemalo se je.
Ravnokar je torej bil eno uro predaval o »ljubezenskem življenju sladkovodnih,rib«
Christa je Sla nazaj po kamenitih stopni-cah, po katerih je bil šel on pred njo, in odprla portal, ki j* zaprl vseučilišče za njo.
Na planem se je smehl ala predse.
*
Vratar je bil tuhtal glede mlad* dam*. Vsekakor je bila dvakrat na pozornost zbu-
jsjoč način povpraševala po dru. Haebrichu.
*
»Gospod doktori«
Kakor običajno je hotel dr. A. Haebrich iti k predavanju, ko je nekdo,tekel za njim in , ga klical.
je obstal in spoznal vratarja. Obširno in v vseh podrobnostih je poročal docentu, da neka mlada dama poizveduj* za njim > Tako?«
Dr Haebrich nI prav vedel, kaj naj počne « fem obvestilom, vendar s* j* zahvalil in nadaljeval svojo pot. Pri vstopu v predavalnico, so ga n|*govi slušatelji iskreno pozdravili. stopil je na kateder, razprostrl svoj rokopis in začel govoriti, pri čemer j* kakor vedno pregledal navzoče Med njimi le bil nov obraz Mlada duma
Mt!d''?m k« an si drugI pridno zapisovali * njegova Izvajanja, |* sedela ona nepremično in tesnobno na svojem sedežu. NI si pri-nesla ničesar s seboj, da bi pisala.
Svoje oil j* upirala v usta dra. Haebrlcha. Samo 6* j* on pogladal kvišku la s*, kakor je bilo videti, ozrl k n|*|, j* ona hitre gtrdala predse.
Urn le nen'o nrnila Veliko prenaglo, n, H .. Sri-h im Г)Чч!И predavalnico V mhllh .e |e ukvarjal z novim obrazom. Z mlado damo, ki j* prvikrat sedela pri njegovem predavanju.
na silne iigre, ki so z nedoumljivo svri.ob" v očeh ležali v kletki.
Te je lahko videla vsak dan.
Ta dva moža pa gotovo ne.
»Najnevarnejša zver med živalmi pa je riba koljuška«, je eden nadaljeval pogovor.
»Mala koljuška?« je dvomil drugi.
»Ona rodi svoj zarod in ga takoj zopet požre.«
To je Christo Izredno zanimalo. V nobeni šolski uri ni pazljiv*]* poslušala učitalja, ko tega drobnega gospoda z naočniki. Kmalu pa sta jo ta dva krenila naprej,
Na žalost.
Christa jima je sledila.
Drobni j* bil zdaj vidati še drobnejši od svojega širokoplečega spremljevalca. Toda ta je skoraj pokorno poslušal pouke drobnega.
Čudno.
V živahnem razgovoru sta zginila v akvarij.
Ko j* Christa tudi vstopila v to poslopja, jih nI mogla izslediti. Iskala je — in jih zopet našla pred koljuškami. Pred temi so stali tudi še drugi ljudje In opazovali. Christa j* pristopila In radov*dno gledala skozi debelo steklo. Ampak koljuška niso požrl* svojih mladičev, bržkone niso bil* lačne. Plaval* ao mirno -vi*vpr*k. Mladiči a* tudi niso nič bali starih.
Ko je Christa potem skrivaj gledala za obe-ma svojima neznancema, sta bila zopet igi. nila. Christa ju je dolgo Iskala, a zaman. In se naposled napotila domov. V neki učni knjigi je našla pod »načnico riba koljuška:
Ob času drstenja znaša lamac koljuik* pest veliko gnezdo, samica splava v to gnezdo in se zdrsti lam nekaj iker. Postopek se večkrat ponavlja. Samec skrbno čuva ikre in mladiče.
Drugega nič.
Zoolo.Tca učna knilqa |e torej morala biti iiL-pjpolna
Ali pa se je zlagal drobni mož z naočniki.
Toda tega Christa ni mogla verjeti: Napravil j* nanjo pr#v*6 vtis zaupanja vredne-#a
Na 10 ga |e pu^oi .la cto čeuii^a
V	četrtek pa je šla mimo vseučilišča, in v istem trenutku je stopil nek gospod z aktovko na pločnik in previdno preprečkal vozno pot. Christa se je ozrla — bil je drobni gospod z naočniki.
Potemtakem je moralo biti njegovo delovanje na univerzi.
Preudarjala je.
Kak profesor zoologije?
Baje so tudi mladi profesorji.
To je zdaj zanimalo Christo.
Sla je nazaj po poti, po kateri j* bil prišel gospod in se previdno orientirala v рУо-strani veži. Za nekimi vrati z odprto šipo Iz motnega stekla je sedel vratar.
»Oprostite«, ga je nagovorila Christa in se pri tem sama čudila svoji smelosti, »ravnokar Je šel tu ven eden izmed profesorjev Ali veste, kdo je to bil?«	.
Toda vratar je bil pil kavo in nI bil nikogar videl.
Prihodnji četrtek je stala Christa "P't univerzi. Brala je številne lepake ob stenah in ošabno stopala sem in tja. V resnici P* |e samo pazila, če bo prišel gospod z naočniki
Prišel je.	„JI ,
Christ! j* utripalo src*. Vendar ]* naglo stopil« k vratarju in vprašala;
»Kdo j* tal* profaaoir z naočniki?«
Vratar ni bil prlpravljan na napad* In naj. prej osuplo vprašal: »Kako to?«, potem pa > se poslušno ozrl v pokazano smer.
»Rada bi pri njem posluSaln predavanfK« je pojasnjevala Christa.
Vratar je ugotovil, da j* bil to Anton.
»Ali st* Immatrlkullranlf« j* vprašal Chrl-sto.
Christa s* je obotavljala. N1 vedela, kaj j* nameraval s to tujko. »Zaenkrat š* n*«, je izjavila.
.Doktor Haebrich. Docent«, je sedaj odgovoril vrutar
»Zoologija?« le h jlnln Christa vedeti
»Filozofska fakultet 1«
»Hvala.«
V	seznamu predavanj filozofske fakultete
Christa r*aai6no maši* 1жж, Zx. A. Ha*b-
Mitnvoeh, 26. J,ill 1M4.
KARAWANREN BO TE
Sfik 8. — Nr. 58.
Die Hinfergrunde cf«s Morcfansdifages aui cftn Fuhrer
Mil letzter Enlschlossenheit gegen die alien Reichsieinde
Gauleiter Dr. Roiner: Es gib! kein Deutschlnnd ohne Adolf .Hitler
FelJkirdien, 25. Juli.
Den Hohepunkt dcs Kreistigcs dcr NSDAP Kkgenfurt, <ler ini Sanistag und Sonntag in Feidkirdicr stJtctand, biidete in den Nidi-
mittagsstundcn dcs Sonntigs im Rahmcn einer Kundgebung, die Rede de; Gauleiters Dr. R a i-n e r.
In seinen einleitenden Ausfuhrungen wandte sIA dcr Gauleiter zunadist den sdiweren Bclastun-gen 2U, die Deutsdihnd zu ertragen habe. Dcr deutsdie Saldat Viibc sich jedoch »Is hart und t«p-fcr erwiesen. Audi die deutsdie Heimat konne mit
Der Gauleiter versudite im weiteren die Fragen *u beantworten! »uj weldier geistigen Verfassung jene Leute kamen, die »idi zu dieser Untat ent-sdiliefien konnten pnd weldier Gegner hier wohl seine Hand im Spiele gehabt hat? _
D»r Pl«n der verraterisdien Clique war es, n«di Obernahme der yoll-ziehenden Gcwtlc in Dcutsdilind mit Stalin Fr'eden zu sdilieCen und dem Einmarsdider Sowjetdivisionen den Weg freizugeben, Dieser Zusam-menhang mit Moskau, 1 o rief der
« sind dieselben, die uns jahrelang einen Separi-tismus aufzwangen, gcgen den die Julikimpfer dcs Jahres 1934 anr.aten.. Es sind jcne GrolSen, die sidi heute noA in den Salons vcrstecken und die sidi zu fein diinken, audi einmal mit dem ein-fadien Manne Fiihlung zu nehmen. Unter brau-scndem Beifall stelite der Gauleiter fcst: der Hodiadel ist eine Internationale Ersdieinung. Sic haben hier ebenso ihre Vertreter sitzen wij in Amerika, England and enderswo. Der Gauleiter redinetc nun in sdiarfer Weise mit dieser Clique ab, oft von sturniisdiem Beifall unterbrodien. Je-dcs Wort war ein Peitsdienhieb fiir jenes deka-dcnte Gesindel, das sein'n LebenszwcA immer nur in der Kritilf geKinden hat, niemals jedodi in pa. sitiver Tat. Ei hat sidi in diesen Tagen gezeigt, daf5 die Ideen dieser verkommenen burgerlidicn und plutokratisdi-aristokratisdicn Welt niemals im Volke Eingang gefunden haben. Dcr Geist unserer Wchrmadit ist von dem Ungeist dieser verbrcdie-risdicn hlasicrten Elemente durdi einen Abgrund i;csdiicđen.	"#0
Dcr Gauleiter ging aodann auf die Gcgcnsatze zwisdien dem Nationalsozialismus und dem Bol-
Stolz auf ihre Harte und ihren Widerstand blik-kcn. DaR wir die Hungerblodcade unwirksam ge- .....................................................................................................................................................
madit haben, dankcn wir dem Landvolk, das "n- 1 .	, — .	1
ter sdiwersten Hedingungen die Ernahrungsfreihcit = Л4ДПИ*Г с1вГ	I	=
Deutsdilands sidiergestellt hat. Trotz »llein Bom- ž ————	|
bcntcrror \i'urde die deutsdie Riistungsproduktion |
nidit nur aufrertuerhalten. sondern sie konnte |
sogar nodi gesteigert werden. Audi ein Beweis {
dafiir, dafi der deutsdie Arbciter unverbriidilich |
zu Adolf Hitler steht.
Das deutsdie Volk hat den	Stunde |	^rfah^ung leitet ein Mann der Pr«l8, Df.-In?.
l>cgrj|fc., es hat s.di ""i semen f f du« = ^ ^	Dorpmilller. heute dag rsamte deut.che
urn de. K.,np( b:,	jlk" g InnspoMw,,,.. die RdA.b.b, dl,
Reichsverkehrsminisier Dr. Dorpmfillet
Zuiu 75. Geburtstag des Ploniers der Arbeit am 24. Juli
s Mit dem janzen Einsatz seiner PersSnlichkelt und
»uch der Fciml. so crklirt. dcr Gaukiter, hib: alte i "nsportwesen, Kelch bshn d.e
Mittcl 7.usan.mcnscfalk, um dieses verhafite Nazi- = verwaitung, die SA.ffahrt und
Deutsdiland auf die Kn.e zu zwingen. Diel^« ф«" ict« 75|ahnje Mann geluMit hat und
Kraft d r e i e r W f 1 t r e i di e i s"t g e g e n =	."'*S **"	Ф
utu angetteten Entsdilossen kampfcn wir I''"S""«. der Au gaben, die gerade an alien Fronten segen den Ansturm der an Zahl =	Verkehr stcljt. Jeder
iiberlcgcnen .FcinJc. Es geht heute um d a s =	s^on daruber ge-
Letzti und gilt es die letzten R e s e r-1"T El»enb«hn-venherauszuholen. Aber «udi der Gegner I «nd tonsUscm Verkehrnwewa dl« ist gezwungen, seine ganzen Rezerven einzuset/.en. S	I.uftterror •n|er c te (
Audi tr hat grolie Sdiwicrigkeiten. UnSere Feinde | SchSdm se echoell ilbenvu kampfeo heute au. den Mitteln ihrer Substanz. | den werd,|L D«, ist elnef echlaj-Wat wir dagegen rinsetzen. da, ist die Kraft | kraftljen Organju.tioo, dann »be einer ganzen Nation, es ist Treue, Mut, Hart- = « lem dem hlanj^u <^nken, mlt nadtigkeit und Sicgeswille, die uns «n der Front | dem die deuts^en Eisenbahner und wie in der Heimac beseden. Wir konnen uns auf S sonstljen Sdiaffeddee der er-unsere Soldaten an alien Fronten verlassen. „V i" = l^hrswege ;(r*de dur " ^5 war eine Oberrasdiung bittcrster Art fiir unsere = Dr. DorprnUHer *	unesre
r.ind. Di. I.,- in	™ 3tr.~
ernst und sehr bcdrohhd, geword«n 5 Auo^
N.At uwsonst erklart man Ш London: «	'j.fahrdeten Gebieten ihre An-
prakt.sd, ubcrhaupt kem Abwehrnuuel g%" d « g	„„j Arbeiter .ld» dir
tliegcnden deutsAcn Bomben. Es m "klarl,^. g	,rwehren und da, reibungn-
daft die Fe.nde m,t vcr«arkten ^	; =lo,e Funktionieren des Verkehr«
das Unhe.l aufzuhalten.	wc tereL^chern. ist nid.t ^ulet« dem Gel,t
f"r e	iVd! uC " erlcben wer-| Dr. Dorpoiililcrii *u verd»nl«n Df.^Dorp nUlIer ent-
dcn Notwendig ist «llerdings, da(! wir alle, ohne = stammt einem Wuppertalet Gesdilecht. Er warde am Untcrschied, unseren Einsatz in diesem Jahr« auf | 24. Jull 1869 ale Solin einee El>enbahningenieure In djs Hodiste jteigern. Netwendig ist der fanatisdic = Elberfeld jeborcn. 1893 wurds er als Reglefungs-Wilie • einer im Kampf zusammengesdweiSten = baumeister des Eisenbahn- und StreEcnbaufadies bel nationelsozialistisdicn Volksgemeinsdiift und not-§ den PreuRl.schcn • Siaat«bahnen und 1898 cndgiiltig wcndig lUbci ist vor allem dcr Glaube an den 5 in den Staatsdicnst iibemommcn. Im Jul! 1907 echled ruhrer und noiwcudii; ist die Person dcs Fuhrer: | er au.s dem Staatsdicnst eus. um als Chcfingenieur sclSst.	I die 700 km langt ElienbahnlinI« Tientsin—Pukow
Der Gauleiter ging sodann «uf den Mord- 3 zu bauen, deren Betriebsfiihrung er dann iibcmahm.
ansdll^C ein, derV'- eine kicine Clique wahnwitzi- 3 ger Verbrcdier auf den FUhrer verubte. Ei ging iHiiniiHmiHiiinMnMiMiMiimiitniiiiiiMHtHiiiMnmiiiiiiiiimimmiimiiiiimiNiniiimtiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiimiiiitiiiiitiiiimiiiiimitiiiimiii
wie cine Welle dcs Entsetzeni durdi Deutsdiland,
Gauleiter unter den Pfui-Rufen
Nachđem China 1917 in đcn Krieg gezcrrt wurde, = gelanj es Dorpmilller, sich der Iiitcrnierung durch cine | Flucht unter den schwierlgstcn Vcrhaltnissen zu cnt- | Ziehen. Als Prii^ident der Reichsbnhndirektion Oppein | leitete er von 1922 bis 1924 die Verhandiungcn mit E difo Polen, 1924 kam er Dach Esacn' und arbeitcte E doi;t unter den echwlerlgcn Be- E satzunjsverhaltnissen. Seit dem = labr 1926 hat er als Gcncraldirek- E for der Deutschen Reiohsbahn den E Wioderaun)au dcr Reichsbahn nach E den zerfrewcnden Inflationsjahrcn = tatkriiftit in Angriff ' genommen. = Er bcgann mil dcr Motorinierung | de« Kiaeubahnwesens fUhrte die | Kraftwagen in den Reichsbahn- = verkehr ein und etellte die Ver- e biudung zur Luftluuisa her, Als = RcicIiRverkehrsminister Frcihcrr von = Eltz-Riibcnach 1937 zuriicktrat, | konnte der Fuhrer kcincn bcrufe- | neren 'als Dorpmlillcr zum Letter | dcs gesamtcn deutschen Vefkehrs- 1 wesens erncnnen, Dorpmilller, del E Triiger de» Goldenen Khrenzeichcns = der Partei i«t, hat die groiicn Er- = wartungen voll erfiillt. Er ist die Ver- | korperung eincs Verkehrsmonnes, = wie, man ihn sIch vorstellt: Natio- = nalsozlallst mit einem Ilcrzcn fiir seine Angestclltcn | und fflr »ein Volk, Mann vielfach bewShrtcr Praxis | und dabei personlich bescheidcn und ein echter hu- i morvoller Sohn eelnes Bergischen Landes. Er 1st = Tragcr dcs Ritterkreuzes, des Kriegsverdicnstkreuzes E und Pionier der Arbeit. Alle dies« Auszeichnungen E hat (Г in dcm BcwuRtscin empfangcn seine Pflicht = jcgcn Deutsdiland erfiillt zu haben. Dafi er sic E nodi welter erfiillcn mage, dieien Wunsch hcgt an = scincm 75. Geburtstag das ganze deutsche Volk. =
Eine deutsdie Note an England
Berlin, 25. Juli. Im Marz dicsc« Jahres bridien aus vcrschicdencn Lagcm Deutsdilands im yrcfiercn Umfang cnglische Kriegsgcfangene aus die MaS-nahmcn zur Wicdcrcinbringung der Fliichtigcn warcn von vollcm' Erfolg. Es stcilte sich dabci hcraus, dgB eine planmSBigc Aktion vereitelt wurde, die zum Tcil in Vcrbindung mit dem Auslande vorbereitet worden war. Bel der Wlederelnbrlngung dcr Gcfan-gcncn, dic aus einem I.ager gcflohen warcn, muBtcn die deutschen Sichcrhcitskrafte wegen Widerstands-lelstung oder Fluchtvcrsuch vcrschicdcntllch von der SchuBwafle Gcbrauch machcn. Hierbei kamen ein-zelne dicser Krlcgsgefapgenen ums Leben.
Die Reichsrcgierung setzte die enjlische Reglerun; auf dcm Wcge iibcr die Schwclz, als Schutzmacht von dlcscm Vorfall in Kcnntnls, Daruber hinaus stcilte sie nach Abschlufi dcr Fahndungcn cinen abschliefien-den, endgultigen Berlcht in Ausslcht.
Inzwischen scheute sich dcr engllsche AuBcnmini-ster Eden nicht, in einer Erklarung vor dcm Unter-hausc die- ungchcucrllche Bchauptung eufzustellen, die brltischen Gefangenen selen In Deutschland ermordet worden.
In einer von dcr Rclchsreglcrung ^ber die Schwele den Englandern gcmachtc Mittellung wlrd dieser unqualiflzlerte Vorwurf des brltischen AuEcnminlstcr» scharfetene zuruckgewleeen.
Die Note hat foljenden Wortlaut: „Der englische AuBenmlnlnter hat am 23. Juni, ohne das Erjebnis der deutschen Untersuchungen abzuwarten, in dieser Angelegeiihelt eine Erklarung abgegebcn, die die Rclch.srcglerung aufs schiirfste zuriickwelst. Dem AuBenminister eines Landes. das den Bombenkrlcg gcgen die ZlvllbevSlkerung begonncn hat, das 10.000 deutscher Fraiien und Kinder durch die Terror-angrlffcauf Wohnstatten, Lazarette und Kulturstatten hingcmordef hat, das in einem fiir ,Hls Mayesty * Service" gcschrlcbenen amtllchen .Handbook of modern Irregular Warfare' alien englischen Soldaten wortllch befohlcn hat. die Mcthoden von Gangstem anzuwendcn, z, B. dcm wehrlos am Boden llegendea Gcgncr die Augen auszustoBen und den SchSdel mit Stclncn elnzuschlagen, mufi djs morallsche Recht abgesprochcn werden, In dieser Frage ilberhaupt auf-zutretcn oder gar gcgen Irgend jcmand Anklage zu erhcben.
Angcsldits dieses uncrhorten Vcrhaltens des englischen AuBcnmlnlstcrs Ichnt die Relchsregierung ab. In dieser Angelcgcnhelt weltere Mitteilungen zu machen."
dafi das Lebcn dcs Fuhrers unmittelbar bedrolu war, dafi dcr Fiihrcr nur durdi eine Medit, die wir unj nidit erklarfn konnen, (ur uns un<l fiir scin Work bcwahrt blicb und gerettct wurde. Abcr eine Wut sondergleidien nit <l>s d e u t s di« Volk e r f a (? t, els es Minter-grilijd« dieser hundsgcmcinen T«t kenncnicrnte. Der Gauleiter »diilderte nun den Hcrgang des Vcrbredicnj. Die HinterhUltipkelt die»er vcrbrt-dierischcn Tat und i lir« Au^fuhrung ist . lo ab-grundticf und gcmcin, daR jcdcs Wort dafur fehlt.
unter acn rrui der Tc-llnehmer »us, ist einwind-frcl n»Agewiesen. Es ist bezcidinend, dad sidi Moskau und das hinter ihm stehende Judcntum nidn etwa des dcutsAcn Arbciters be-dienen konnte, londcrn die S^'>w)etjuden haben er-kannt, del5 der deutsAe Arbeiter gefeit ist gegcn jcdcn Vcrrat, dafi es abcr nodi eine kleine Clique verantwortun^sloser Bureferlidier und Anstokra. .-L J'	L«,.IT war. wir m Hei
sdicwisnius ein, Bcjahung und Aufbau auf unserer Seite, Vcrneinung in jeder Bczichung auf der an-dcren Seite. Er nanntc das Tamungsthcatcr Stalins auf da* dic plutokransdie und burgerlidie Welt glatt hercinfallt. E> gehure cin uncrhortei Mali von Idiotie dazu, an diesen Sdiwindcl zu glaubcn, zu glaubcn, dafi sidi driibcn bci den Sowjets mit der Zeit cin biirgerlidics Staatswesen entwidiclt habe. Audi die. verbredierisdien Generale und
ten g:b, die dAfur aufnahmcfihlg wir. Wir in dcr Offlziere sahcn in Stalin nicht mehr den rotcn
«	f «	I	IreMM^n oi.*	.	I	4	1 II	Л.	11___ 1 II
Ostmark, lO fuhr dcr Gauleiter fort, kennen si«,
Dr. 1. J. Kukiis
Deulsch liirFortgeBchrittene
Adolf Hitler als Mcl(liK»iiKPr.
Hitler hat nIemuU auth nur Im gcrlngfflten geeOgert, den scliwernten Bcfphl auszufUhren; er hat vlelmehr oft die gefShrllchsten Melde-plinge fUr seine Kameradcn Ubernommcn. Die zum Regimentaetab ale Meldc^fingcr abjfeord-nnten Soldaten wurden unter den zuverlKaslg-stpn Louton ausg:eHU<"ht, well der Dlenet dee ^leldegftngcr.4 in den Schlachten und Gefechton dps RcRlmentPB MUnner mlt elmemen Nerven und, kUhlcm Kopf verlangte. Hitler hat Immsr und tlbeiall seinen Mann gestellt und hat mlt einer schweren OhcrflChfinkelverwundunR elch Bofort holm Krsat/.hatalllon kur* nach der RUckkPhr aus dem Lazar^tt frelwillig wleder zum Regiment gemeldet.
1.	Mpldegilnicpr, drr — jflaenlk, #el
2.	Im Rpilngetrn — malo
3.	zoRcrn -- obotavljali ec, odlašati
4.	einen Beri'hl au»fUhrcn — izvršiti povelje
5.	vlelmehr — marveč, temveč, toliko bolj e.	feftthrllch — nevaren
7. einen MUdegang Ubemehmen — prevzeti
pot radi prenaftanja poročil e. RegimentMtab, der — polkovni Štab 9. abordnen — odrediti, določiti
10.	r.uverliUelsr — zanrsljlv
11.	auesufhen — odbrali. Izbrati
12.	Dlenet, der — elužba
13.'S(hlarhl,	die — bitka, boj
14.	Gefecht, das — borba, boj
15.	Regiment, daji — polk
16.	eieeme Nerven — železni žtvol
17.	verlaagen — zahtevati
18.	seinen Mann atellen — akazatl M pravega nioža
19.	ObeiHchenkPlverwundung. die — rana na
NlfKIlU
20.	KrsiitzbHl.illlon — niidumealnl bataljon
21.	kui * n*( h — kratko po as. frelwilllg — proatovoljne
Жа. mWdm јжкк
10 W'ortor, die Sle lernen sollen:
1.	Rauchfangkehrer der — dimnikar
2.	rauchig — dimnat, zakajen
3.	raufen — puliti, rvati, akubetl (Ian, plevel), tepeti se
4.	rauh — hrapav, raskav, grapav, oeter, mrzel, neugoden
5.	Raum, der — prostor
6.	rftumen — pro«, ■ poti spraviti, Izprtenltl, zapustiti, pospraviti. Iztrebiti
7.	Raupe. die — gosenica
8.	Rauech, der — pljanoet, opojnoet
9.	rauschen — šumeti, vriletl, hrumeti, lhj.4tetl 10. r&uspern — hrkatl, kalljatl, odkaSljati se,
pokaSljevatl (v zadregi).
Und null die Siit'M dazuj
1. Der Rauchfangkehrer kehrt den Kamln-
—	Dimnikar ometa dimnik.
S. In diesem Zlmmer let es aehr rauchig. — Ta soba je zelo zakajena.
3.	Ich muRte mlch raufen, damlt 1сћ das erhlelt, wae mir zuatand. — Moral sem se tepsti, da sem dobil to, kar ml je pripadalo.
4.	Das Klima in diesem Land* iat aehr rauh.
—	Podnebja v tej deželi je zelo oatro. DI« Oberfl&che dea Tischea lat rauh. — Površina mize je hrapava.
5.	Dieser Kasten nlmmt zuviel Raum ein. — Ta omara (skrinja, oboj), zavzema preveč prostora.
Wleviel R&ume hat Ihre Wohnung ?—Koliko prostorov Ima vaše stanovanje T . e. Er muBte aeine Wohnung r&umen. — On bi moral avoje stanovanje poepravltl.
7.	Der Schmetterling entwlckelt sich aus der Raupe. — Metulj se razvije Is gosenice.
8.	Wer nlemels einen Rausch gehabt das 1st keln ephtei Mann! — Kdor še nI bil pijan, nI pravi mo*.
9.	Das Wasser rauscht. — Voda šumi.
10. Um sich bemerkbar zu machen, rHueperte er elch. — Da bi ga opazili, Je.pokišljeval,
. ЏШфк
Hcnkcr, soiidern den goldbctrcfitcn Marsdiall. Dami: war fiir sit audi sdion dcr Bolsdicwismus ab-Scten. Stalin sdilofi ja »udi ein BUndnis mit der Kirdic, so dal5 die anglo-amcrikanisdie Hodikirdie erklarte: Stalin audi al» das Obcrhaupt dcr orcho. doxcii Kirdio апгиегкеппсп. Der Gauleiter pran-gcrtc die»e Kreise diT Hodiaristokratie »n, um dann derzulegen, weldie Erkcnntnis man eus dem Verbredien gewonnen habe. Das deutsdie Volk, so rief dcr Gauleiter aus, kann von der national-eozialistischcn Idee nidit mehr getrcnnt werden., Deutsdiland ist natii;n«lsozialistisdi, und Sie kon-ncn iiberzeugt s ein, daft wir darum aber Uberall dort das Wort dcs Fuhrrrs w«hrmachen, wo man dai nidit begrcifen will. Da werden wir jetzt al; Na. tionalsozlalisten mit unseren Methoden Ordnung ediaffcn. Denn was ware wohl »us Deutsdiland R'^Y^fden, wenn d*s wahnwitzige Verbredien am I'uhrer gelungen ware? Wir konnen uns «in Deutsdiland mine Adolf Hitler nidit mehr vor-'tellen. Adolf Hitler bedeutet fiir uns Leben und S|cg! Und dafi das Glildt bel uns liegt, dafilr ist die Errettung des Filhrers ein ilbcrzeugender Be. *eii. So wollen wir ruhig dcm Stern unseres Liinrers audi weiter vertraucn. Unser Glaubcn »n ihm ist in keiner Stunde enttausdit worden. Wir marsdiicren in der grofico A mice Deutsdilands mit Adolf Hitler. Die Kampfer des 25. Juli 1934 haben einsam aiitrettn miisicn, <i« bewicsen ihren Glauben an den Fuhrer in einer verzweifelten Situation. Audi lie sind uns heute Blutzeugcn und leuditendej Vorbild und niit ihnen die rielen To. ten der Bewegung, abcr audi die vielen Toten dieses Kriegej an den Fronten und in der Heimat. Aui den Erfahrungcn der letzten Stunden "»ben wir gclernt, dafi das ganze Volk nur beste. hen kann, wenn es gefeit ist gcgcn den Verrat. Dcr Ansdilag hat uns nidit sdiwadicr gcmadit, er hat uni dan letzten K»mpfcswillen ge-gcben, der un» vielleidit nodi gefehlt h»t. Unser FUhrer ist *m Lebon geblieben, er hiilt 'a »einen starken Handen unser Sdiicksal, sein Leben ist die Garanti« fiir unseren Sicg. Und wir, 10 sdilofi dfr Gauleiter teinc pjtktndcn Ausflihrun-gen uliter dcm jiiii misdifii Jubel der /fnwcsen-dcn, marsdiicren hinter Adolf Hitler bis zum Siege!
_ Ein eindrudisvolles Treuebekenntnis, dtc wie
•ia Sd.wuc "'tVl'rgi bttdilofi den К/оммф _____
OliifkwUnsiiie zur Rettung des Ftlhrers
Berlin, 25. Jull. Zum MiBHnjen des verbreche-ri.schen Mordan.schlajes auf den FUhrer. haben weltere Staatsoberhaupter und fuhrende Staats-mdnner dcr mit Deut.schland verbundeten und befreundeten Miichte dcm FUhrer zur glucklichcn Errettung in Telcgrammcn ihre und ihrer Volkcr herzliche Anteilnahme bekundet.
So brachtcn der T e n n o sowie der Sprcchcr der japanisdien Rejjierung Sadao Iguchl, fer-ner der norwegi.sche Ministerprasldent Quisling, der slowakische Staatsprasident Dr. T 1 s der mandschurische Primierminlster Tschang Tinghai und dcr franzosische Ministerprasldent Laval das tlcfste Bedaucrn 6owie die starke Kntrustung iiber den ruchlosen Anschlag, aber auch zugieich groBte Freude und Genugtuung uber a«in MiBIingen und die Errettung des Fuhrer: zum Ausdruck.
Der Tenno erkundigte sich sofort nach vorli«-gender Nachricht in Tokio, nach dem Befindcn des FUhrers. Der Sprecher der japanischen Regie-rung aufterte in einem Sonderinterview dem Vertreter des Deutschen Nachrichtenbiiros gegenuber u. a.; „Be.4onders frcuen wir uns darUber, daB der FUhrer mlt charakteristischcr Tatkraft seine verantwortungsreiche Tatlgkeit ohne Unter-brechung fortsetzt."
Der Duce-BesuA beim FUhrer
FOhrerhaiiptquartler, '25. Jull, In den Tagen
vom 16. bis zum 20. Juli untcrnahm der Due« eine Be.slchtigungsfahrt zu den itallehlscfien Dlvl-sionen, die sich in Dcutschland zur Ausbildu yg befinden. Der Duce ubcrgab den italienischci Regimentern ihre Fahncn, richtete cine Anspra-che an die Truppcn und wurde ubcrall mit gro-Ben Kundgebungen und Begelsterung empfangen.
Am Schlusse seiner Rcise besuchte der Due« den Fuhrer in eeinem Hauptquartier. Die Unterredungcn zwischcn dcm Duce und dem FUhrer fanden Im Geiste grofiter Herzllclikeit statt. Der FUhrer und der Duce pruften die Lag«, besprachen unter anderem die Frage der italieni-•schen Kricgsintcrniertcn. Es wurden die Riclit-linien zur Losung die.ser Frage im Sinne der mo-ralischen und matcriellen Intercssen bcider Lander festgelegt, Die.se Losung sieht vor, dafi die Kriegsinternierten In den Stand freier Arbciter libergefuhrt oder als Hilfskrafte im Rahmen der deutschen Wehrmacht eingcsctzt werden.
An den Besprechungen im FUhrerhauptquartier nahmen der Rcichsmarschall Hermann Goring, dcr Rclchsminister des Auswiirtigcn von Ribben-trop und Gencralfcidmarschali KcitcL von italie-nischer Seitc Marschall Graziani und Unterstaats-isekretar des AuBeren Graf Mazzollni teiL Der deutsche Botschafter in Italien, Rahn, und der italienische Botschafter In Berlin, Anfuso, beglei-tetcn den Duce auf seiner Reise.
Neuer Staatssekretar
Berlin, 25. Jull. Der Fuhrer Iiat auf Vorschlag des mit dcr FUhrung der Geschaftc des Reich*-ministers fUr Krnahrung und Landwirtschaft b«-auftragtcn Reiclisministers Back« den MinUterial-direktor Hans Joachim Riecke zum Stnatssekrc-tMr im Reicheministerlum fur Ernahrung und Landwirtschaft crnannt.
Schepmann bei einem Offizierslehrgang
Berlin, 25. Jull. Der Stab.^chef dtr SA Schrptnann beeuchte einen Offlilerslehrgnng und sprech iiber die Aufgabcn dee natlcmalsozialistlacher Filhrers und fiber FUhrangsgruodsltze towi« FuhrungspraxI«
im VL
CtrM 4. — iter. US.
KAKAWAM&EM BOTE
Sreda, se. ЈпИЈа Ж4.
Slalinoii beli sninji /
Spisal lila Polapow
Kdor ]e kakor jaz prebival deset mukepol nih let v raznih taboriščih prisilnih delavnic In nazadnje še spoznal pekel Solovecki levih otokov, se začudeno vpraša, zakaj si je prav za prav boljševiški svet v Moskvi tako prizadeval, da bi legaliziral trgovanje 1 ljudmi v Sovjetski zvezi. Odkar se je GPU naselila v Lubjanki št. 1., imajo vendar vsi v Sibirijo vozeči se vagoni tovorni list zakonitosti; kajti vse, ki so bili poslani v pregnanstvo za pet, deset in še več let, je obsodilo dozdevno ljudsko sodišče, vsi so bili sovražniki UdSSR: buržuji, kulaki, pristaši Trocklja, protirevolucinarji — tudi jazi
Do danes še ne vem, zakaj so me prav ^a prav aretirali v moji šolski sobi: stene so bile po predpisu okrašene s slikami sovjetskih svetnikov, otroci so peli »internacio-nalo« brez slehernega napačnega glasu — ne vem, zakaj so me mučili v moskovski jet-nišnici Butyrkega in končno pri pršeči svet-tlobi obločnic natovorili. Ravno tako kot jaz niso vedeli tega moji sotrpini razen »urkov«
—	kriminalnih zločincev —, ki so se peljali z menoj v molčeče gozdove Taige v vozovih na slabih vzmetih: sužnji, katerim so metali pokvarjene ribe skozi mreže vagonov in jim dali piti nepitne vode, tako da jih je mnoge popadla kolera in jim je smrt prihranila bol, katera bi čakala na nje v Marin-sku, Kolemi ali Karagandi.
Mnoge sem vprašal, zakaj je ravno njim GPU stisnila v roko brezplačno vozovnico v Sibirijo — zvečer, ko je pihala ledena sapa >purke« skozi na prepihu stoječo barako, in smo se mi stiskali okrog velikega ognja drv
—	z obrazom proti tropski vročini, s hrbtom v arktičnem mrazu. Fedso Pilaija sem vprašal, tega ozkoporsnega krojača iz Tule, ki ga je bilo vedno manj in ki se je končno iz-kašljal do smrti, Gabriela Orlika, ki je imel polje sončnic pri Zaporožju in med svojimi cunjami vedno nosil mošnjo s koščicami kakor kakšen zaklad, Ivana Adrianova, ki si je bil iz smolnatih mladih smrek izrezljal protezo in ki so ga trgali kocasti volčjaki pomočnikov GPU, če za našo sivo kolono ni mogel tako naglo hamudratl skozi snežne žamete — vprašal sem jih še več in slišal vedno znova eno in isto zgodbo.
Ogenj je plapolal in slkal, če smo mi iz »krotovičenih brad in rjavih zobnih razvalin pljuvali vanj: strahotne sence, v katerih se je pretakala še tanka kri, ki pa vendar niso več živele. Zima je pokala v tramih barake, z lesenih ležišč so odmevale kletve In v kotu je izgrgral starec svoje življenje; Peter Agapov, ki je nekoč nosil naočnike profesorja in za čigar imenom je pisar že napravil križ — tam preko za zelenim senčnikom svetilke v glavni baraki glavne uprave taborišča, kjer so pisali dolge sezname in zahtevali nadomestka pri »Gulagu« taborišča, ne samo za Petra Agapova, o ne, vsako noč nas je Izpadlo 15, 18, 20 In za vsakega mrtvega je privlekla GPU dva živa.
Pazniki so bili rdeči in okrogli v svojih ■ krznom podloženih plašč'h in čepicah iz temnomodrcga blaga, imeli so kruha in vodke in — deklet, s širokimi kolki in ozkimi členi, — česlo še na pol o'roci —, ki so jih vtaknili v kuhinjo, da so lupile krompir, in jih zopet spodili, če so se jih naveličali. Tudi nam so pustili zabavo Pri kopanju v leseni bajti, kjer so možje in žene pljuskali v umazanih vedrih — usahle prsi, ogrodja s tanko kožo, mrliške lobanje z izbuljenimi očmi — ta beda je za zamazanimi gardinami vodnega puha v zadnjem vročem valovanju obhajala orgije zapuščenih.
V desetih letih sem si tako napravil svoje misli o tem nečloveškem suženjstvu, v katerega so vtaknili popolnoma nedolžne ljudi
m stavil bi svojo čašo čaja in še pol atekl*-nice vodke, da se moji preudarki za las krijejo z onimi Jagode, ki je Stalinu prišepetal na uho peklenski načrt, da pritegne politične kaznjence za velike zgradbe kanalov in železnic; kajti kjerkoli so molele zvite lesene barake iz močvirja in stepe, žične ograje z razceiranim perilom jetnikov, gomile z na hitrico zakopanimi mrliči, lam so bile vedno najpustejše in najbolj nezdrave pokrajine Sovjetske zveze, in niti kakšna uš se bi javila prostovoljno.
Vsakega moskovskega berača bi bilo streslo pred jedjo, s katerimi smo morali mi napolnjevati svoje nabuhle trebuhe: tanka juha iz ohrovta in v njej kost ribe. Da — če bi jo le bili dobili I Jed so merili po izpolnitvi norme. Pri stoodstotni normi je bilo 800 g juhe, ampak za kaj takega bi morali imeti mišice kakšnega borca na sejmu, da bi obvladal delovni penzum. Mi vsi smo opravili samo 50 do 60 odstotkov norme, in temu ustrezna je bila jed 1% 1 juhe. Napol sit je bil samo tisti, ki je pojedel še obroke mrtvih, kajti pri jutranji kontroli smo često cele tedne zamolčali izpadke, jedli in spali pri razkrajajočih se mrtvih truplih, dokler tudi našim nosovom ni postal smrad neznosen.
»Zmrznil, zmrznil, zmrznil« — tako so se glasila poročila, če smo v jutranji zori nastopili pred barakami in korakali h gradbenim mestom — topa, trudna vojska, ki je zginila nekje v tajgi. S etia polarna zvezda
je ie svetila nad zasneženim igličevjem, naša sapa se je dvigala v belih oblačkih, so-pihali smo skozi meter visok sneg — ne da bi imeli oči za mavrično pestmi barvno igro nad gozdovi. Na koncu voda Je nekdo obležal v sneau: Siv sveženj cunj, na katerega so planili volčjaki, ki so nestrpno vlekli za vrvi. Strel — ki je pretroal neizmerno tišino in ki so ga smeje oddali pazniki, ki so bili veseli, da se je tako prekinilo dolgočasje, povelje — naprej!
Se vedno vidim pred seboj plavega Miška, štorkljastega in ogromnega kakor medveda, ki je pri 35 stopinjah mraza odvrgel vse svoje cunje in cel6 svoje iz listja pletene čevlje. Hotel je v bolnico in res je prišel pod žago zdravnika, ki mu je odrezal levo, zmrznjeno nogo, toda ni prišel nazaj v Leningrad, kjer je imel ženo in tri otroke. Ustrelili so ga, ker se je namerno upiral delati, in mi smo morali gledati, ko so ga iz postelje v bolnici peljali na dvorišče in namerili nanj puške: na bledega, enonogega plavega Miška, ki ga je na gradbenem mestu popadlo domotožje.
Odvadili smo se bili, misliti na dom, kajti kaj bi pač pri rodbinsko ži-^jenje razkrajajočih boljševiških vplivih našli doma, če bi ob koncu pregnanstva priropotali čez prag zatohlega prostora, kjer smo bili prebivali pred celo večnostjo: ženo, ki bi krpala drugemu nogavice, nekaj otrok več, ki ne bi imeli naših nosov, ne bi se splačalo misliti na za dobrodošlico ovenčana sobna vrata in zato smo raje molčali in — poginili.
Bili smo Stalinovi beli sužnji!
Fdhrerfewo dneino povelje vojski
Generaloberst Guderian: Armada se je sama očistila
Ftthrerhaupquartier, 25. julija. Sei generalnega štaba armade, Generaloberst Guderian je dne 23. julija opoldne v velikonemžkem radiu prebral sledeče dnevno povelje, ki ga je izdal Fahrer 21. julija nemški vojski.
▼ojalri v@|ak*l MaM krog br*:vealn.h iaitnikov j« м men« In na štab ▼odatva oborožena aiU ii-vršil naklep umora, da bi al osvoji! državno oblaat. Previdnost |« dopustila, da j« cloCin spodletel
Radi takojšnfega odločnega posega zvestih častnikov in vojakov vojske v domovini je bila izdajalska klika v nekaj urah izbrisana ali prijeta. Kaj drugega tudi nisom pričakoval. Vem, da se vi, kakor do sedaj, v vzorni poslušnosti in zvestem izpolnjevanju dolžnosti hrabro bojujete, da bo na koncu kljub vsemu zmaga naša.
Adolf Hitler.
Ko objavljam Fiihrerjevo dnevno povelje njegovi vojski, dodam v imenu nemške vojske sledeče: Nekoliko častnikov, deloma na razpoloženju, je zgubilo pogum in iz bojazljivosti In slabosti je namesto poti dolžnosti in časti, ki se edino spodobi poštenemu vojaku, izbralo pot sramote.
Vojska se je sama očistila in nečiste element« odvrgla. Na vseh bojujočih frontah in v domovini se dela mrzlično in požrtvovalno za zmago. Narod in armada stojita čvrsto povezana za FUhrerjem.
Sovražnik se moti, če je mislil, da lahko računa z razkolom generalitete armade v svojo korist.
Jaz sem porok FUhrerju in nemškemu narodu za strnjenost generalitete, častniškega zbora in mož armade v edinem namenu, da s< priborimo zmago in v geslu, ki ga nam je častitljivi-feldmarschall pl. Hindenburg večkrat zabičal: »Zvestoba je jedro častil« Naj živi Nemčija in naš FUhrer Adolf Hitler, in sedaj narod, k orožju I
Skora) 1? milliard Ш innan'e trqoilnip
Evropa le postala gospodarska enbta - Stalno povečanje uvoza In izvoza
Btrlin, 25. julija. Polagoma se je spregovorilo o nemški zunanji trgovini. Kakor se je ob začetku vojne zdelo primerno, da se niso več objavile številke, pa v petem vojnem letu odpadejo vsi pomisleki, da se vsaj v velikih obrisih lahko spozna, kako nemška zunanja trgovina — omejena samo na Evropo — ni samo varovala svojega starega obsega, ampak kako se je v teku let znatno povečala.
V zadnjem letu mira, 1938. leta, je znašal uvoz 6 milijard RM in izvoz 5.6^ milijard RM, torej je izkazal splošni O'bseg 11.6 milijard fvštevši Ostmarkoj ori zunanji trgovini defi
cit 400 milijonov RM. Od takrat se je polagoma povečal tako uvoz kakor izvoz. Najprej so se lahko odpravili deficiti, dokler se ni leta 1942. trenutno spet zdelo, da bo presežek uvoza obtežil nemške zunanje trgovske stike. Posledica tega so bili napori, da se poveča izvoz, istočasno pa tudi nadaljnji prirastek vrednosti uvoza, in so se pri tem na obeh straneh pojavile različne korekture cen, ki so pomagale, ugodno vplivati na številčno sliko. Uspeh nemške zunanje trgovine za leto 1942. je vseboval pri splo^em obsegu 16.3 milijard RM deficit 1.1 milijarde RM, nasprotno temu je zunanja trgovina v letu 1943 pri uvozu 8,?ii in izvozu 8 59 Ho
segla splošni obseg 16.8 milijard RM, ter se je pri tem deficit popolnoma zgubil in je napravil mesto presežku izvoza v višini 3.30 milijonov RM.
Te številke so tako zgovorne in nedvoumne, da dajo bolj jasno kakor dolga opazovanja spoznati nemški izvoz in ustaljene ev* ropske stike v zunanji trgovini. Ce danes sovražni državniki mislijo, da morajo propagirati, da bi Evropa postala gospodarska enota, se,k temu samo lahko ugotovi, da je Evropa pod nemškim vodstvom to že davno dosegla in da se bo notranjeevropska trgovina, kakor hitro bodo vse moči proste za delo v miru, še podvojila, — zaradi nezlomljene gospodarske moči" »starega sveta«.
Srditi boji v Italiji
Oberkommando der Wehrmacht Je dne 24. julija objavilo:
V	Normandiji ni bilo včeraj nobenih večjih bojnih dejanj. Sovražnik je samo jugoza-padno od Caena izvršil več napadov, pri katerih je, ne da bi dosegel kakšne uspehe, zgubil 19 oklopnjakov. Na zapadnem krilu mostišča smo s protisunkom odstranili nek krajevni vdor iz prejšnjih dnevov. Sovražnik je pri tem zgubil 450 mrtvih in 300 ujetnikov. V francoskem prostoru smo v boju ugonobili po padalih pristala angleška »a-botažna krdela in 219 teroristov.	•
Povračilno obstreljevanje Londona se je nadaljevalo podnevi in ponoči.
V	Italiji je sovražnik včeraj močneje napadal naše zadnje čete severno od Livor-na, ki so bile med temi boji umaknjene na severni breg Arna. Posebno srditi so bili boji v prostoru severno od Poggibonsija, kjer *o naše čete krvavo razbile vse sovražne napade. Tudi v odseku jadranske obale so bili brezuspešni ponovni nasprotnikovi napadi.
V	Galiciji in zapadno od zgornjega Buga smo se v srditih bojih ubranili številnih po oklopnjakih in bojnih letalcih podprtih napadov Sovjetov. Samo v nekaterih odsekih so sovražne prednje čete pridobile šf več sveta. V obmestju Lvova Se tf'ajajo hudi boji. Posadka Lublina se je držala proti ponovnim sovražnim napadom. Med Brest-Litov-skom in Grodnom ter severozapadno od Kovna so se ob žilavem đdporu naših hrabrih divizij izjalovili sovražnikovi prodorni poskusi. V nekaterih odsekih so naše divizije z nasprotnim napadom vrgle vdrle bolj-ševike nazaj. V tej bojih sta v najbolj prednji liniji padla junaške smrti poveljnik neke bojne skupine Generalleutnant Scheller tn šef štaba neke armade, Generalmajor pl. Treschow. Med Dvinskom in Pejpuškim jezerom smo razbili silne napade Sovjetov hi v trdih bojih zajezili krajevne vdore.
Skupina britanskih bombnikov je v pretekli noči izvršila terorističen napad na Klel. Razen tega so posamezna letala napadla ozemlje državnega glavnega mesta. *
Kabinet Toja je odstopil
Tokio, 25. julija. Japonski kabinet je glm« ■om uradnega poročila iz Tokia odstopil. Tojo Je v Bvdljencl pri јвропвкет cesarju vložil prošnjo članov kabineta za odstop, Prošnja je bila sprejeta v spoznanju, da zahteva razvoj vojne še strumnejše vodstvo notranje politike na Japonskem.
Sedanji položaj je nokazal — tako izjavljajo v Tokiu —, da se mora na Japonskem s spremembo oseb v kabinetu »doseči ie totalne^še vojskovanje v domovini, do katerega nalaga dolžnost ravno zgledna požrtvovalnost in borbeni duh japonskih vojakov na vseh bojiščih. V trenutno odločujoči fazi vojne je potrebno še večje naprezanje vsakega posameznika. Ves japonski narod se mora ravnati po teh nujnostih. Nova vlada mora bit) sestavljena Iz še močnejših
Siiirb In lok po naročilu /
Eden, menda najbolj nenavadnih pojavov prejinjlh časov je bila »claque« (Iclaka), pod katero je razumeti skupino takih ljudi, ki 10 proti plačilu aH proti vstopnicam ploskali in pritrjevali (aplavdirali) v gledališču. Človeška nečimernost In slavohlepje sta napravila to organizacijo. Kakor poroča Sueton, je imel cesar Nero, če je pel, gardo 5000 plačanih odobravakev ali ploskačev. Vodje različnih oddelkov pritrjevalcev In odobra-valcev so dobili po 40.000 sestercev (rimski denar) plače. Ta potrata se nam zdi popolnoma primerna, če pomislimo, kako so ie v starem veku častili slavne igralce ali pevce. Tako |e dobival Rosarius, sodobnik Cicerona, letno plačo približno 90.000 mark v današnjem denarju. V tretjem stoletju pred našim štetjem pa je dobil kitarod Amoibeus v Atenah za vsak nastop en talent (grški denar), torej nad 4700 mark v današnji veljavi.
V novejših časih se je ploskarstvo iz Pariza, kjer je bilo Izoblikovano v formalni sistem, razširilo po mnogih državah. 2e leta 1820. )e ustanovil neki Saxyon v glavnem mestu ob Seine »zavarovalnico za uspehe dramatičnih del«, ki je k vsaki premieri poslala ploskače v zaželenem številu. Ti niso skrbeli mamo za »viharno odobravanje«, temveč so za primerno vsoto denarja tudi izivlžgali
Sisce gledaliških komadov. Porazdeljeni so
111 ti nenavadni prijatelji umetnosti na »nav-duševalce«, ki so podnevi morali obstati pred Izložbenimi plakati programov In so morali hvaliti lepoto komada, v »kllcatelje dakapo (da capo — ie enkrat)« — da naj igralec ponovi vlogo ali pesem, in še v »šče getajoče«, ki so pred začetkom predstave in v odmorih morali svoje sosede na sedlščih vneti za komad: v »poznavalce«, ki #o samo s priložnostnimi opombami ali odobravajočim mrmranjem sku.'uli pridobiti publiko M pesnika oziroma pisca ali za igralca, in T »ploskače«, ki so morali Izzvati in nadaljevati »viharno odobravanje«.
Смагја Nerona garda 5000 ploskačev
Zraven so še spadali »smejačl« In »jokači«, ki so morali z veselim smehom, ihtenjem ali jokom skrbeti za splošno veselost ali ginje-nost. Po predstavi pa so se spet pojavili ^navduševalcl«, ki so v kavarnah, restavracijah in vinarn h brali odobravajoče ocene o dotičnem komadu, odklanjajoče pa po možnosti, celd z zamazanjem ali iztrganjem za devnih strani lista, skušali zatajiti.
V preteklem stoletju se je hotel ta naravnost railnirani sistem vplivanja udomačiti tudi v Nemčiji. Posebno v Berlinu in Wienu je v posameznih primerih imel uspeh. Vsekakor pa je pred vsem v Franciji, večkrat prišlo do velikih gledaliških škandalov, če publika nI trpela nad seboj varuštva plačanih ploskačev in si je rajši sam napravila sodbo. Danes se je gledališče, saj na evropskem kontinentu, znebilo teh lažnih prijateljev umetnosti.
Tuja kri
Napisal Ernst Hayda
Stara ženica je bila vsa zmedena, kakoi redkokdaj preje v svojem življenje; hipno spoznanje neke krivice jo je zgrabilo sedaj mnogo dni po sinovi smrti. In ona nI mogla na tem nič spremeniti.
Nič bolj nI bila zmedena takrat, ko j« dobila obvestilo, da je padel; Iz globin je ipet našla pot do sdme sebe, do svojega dela. Ce prav se jI je večkrat zdelo neskončno težko da se je pokrila z belo čepico z znakom Rde čega križa, da je bila pripravljena, pomagat* drugim, tujcem, vojakom, njegovim tovari iem...
Da, njim je lahko pomagala, lajšala trplje nje, odvjačala bolečine In jim Izkazala male dobrote, ko je bil on daleč proč od nje sam ko je umrl brez njene tolažbe.
Ali ona je vse razumela. Ona je sama v malem dala svoj delež, da j« studenec narasel v ▼eletoki ona radi taga al mučila.
njegov delež je bil neskončno večji, bil i« zakon, ki vzame dušo od telesa, ko je prišel čas. Ali vse je šlo svojo pot.
Zgodilo se je, da |e v pismih sina, ki jih je urejevala, našla pismo: pismo, ki ga je bila padlemu napisalo neko dekle. Prebrala ga je.
Sedaj je stala ob oknu In o tem premišljevala. In ona je bila zmedena radi dejstva, da je bil še nekdo drugi v življenju njenega sina, v srcu edlnca, neke, ki jo je on ljubil. Ne, da ne bi vedela o prijateljstvu sina, — ona je smehljajoč Sla preko tega, ker njeno srce je ostalo mlado In ostalo jI je razumevanje za zadeve mladine.
Sedaj se je hipoma zgrozila, ko je čuUla, da se je zrušila trda stena, za katero je skrivala pred drugimi ljudmi svoje občutke in je zagledala neko, kateri je bila prav talco mati In sestra Obmoknila je pred ae)-stvom, da je neki drugi človek enako trpe kakor ona, in da o tem ni nič vedela.
Kako čudno ji je bilo pri srcu: čutila je kljub temu vročo tolažbo. Nikdar ni bila vi-dela tega dekleta. Sedaj ko |e gledala skozi okno In z bolj budnimi očmi opazovala tiste Icl so šli na delo, žene In dekleta, ki so imele vse svoj delež na žrtvah, so ji prvikrat prišle solze v oči, ali ona jih je s trdo brezobzirnostjo zatrla- Ne, ona nI bila slaba In ne bo postala slaba
Vzela je list In pisala tujemu dekletu. Prosi jo, da naj jo drugi dan obišče, ker sedaj ve, da je ljubila njenega sina, bi jo ona, mati rada videla, ona jo zelo lepo prosi..
Vzela je pismo, da ga odda in čepico, da bi šla v lazaret v službo
Drugega dne je bila zgodaj pokonci, čeprav je šele zjutraj prišla domov In komaj malo spala. Njena razburjenost ni popustila, vse ure je skušala, da bi si naslikala dekle, ki je ljubila njenega sina. — mnogo slik si je predočlla in mnogo jih je zginilo no sedaj mora priti.
Dolgo, preden je ona mogla priti, j# stara ženica stala ob oknu. Oči so jo pekla. S* ni
vedela ali bo ona sploh prišla, mogoče je pismo ni doseglo, mogoče tudi ni bila doma, v drugem mestu, v službi. Kljub temu j# upala z drhtečimi rokami, ki so hotele tolažiti In hotele biti tolažene.
Ura je že bila skoraj prešla. 2e davno se je usedla, ker so ji hotele (^povedati noge. Slednjič je opazila dekle. Takoj je vedele, da te bila ona, tako silno jo je iz srca vleklo do dekleta, ki je obotavljajoč se z druge strani ceste šla proti hišnim vratom, oibstala in počasi, neodločno, šla dalje, da bi te čez malo časa spet vrnila.
Čudovito se je pomirila, da, to mora biti ona. Samo tako dekle je тодУ ljubiti njen sin. Sploh ji nI bilo potrebno, da bi spregovorila, ona je o njej vedela vse.
Odprla je okno, se skloniK. laleč ven toi jI ''j!"® Tuje dekle jo je opazilo In je odločnih korakov prišlo do hiše. Ko je bilo zgoraj pri vratih, je mati že odprla. N16 nista spregovorili, obe sta molčali. Spogledali sta se. Na prvi pogled sta vedeli, da sta se ljubili.
Zelo pozno zvečer, ko sta se vse o ain« pogovorile, brez vsakega strahu, ki sicer nasprotuje materam in hčeram, da bi si vse priznate, sta si povedale. Stara ženiee je trdno objela dekle, ker ona je čutila Isti arčni utrip povezanosti v tuji krvi, v tujem bitju, ki ga je bila našla, ko je bil sin odšeli volilo in novo življenje, ki jo bo tolažilo т težkih dneh, ker je slišala iste besede alna, U so jih pred mnogimi leti govorile njegove otroška usta materi.
preprosto
Nekoč je Adelo Sandrockoro, pokojne illmsko Igralko, vprašala neka tovariiieai
»Povejte mi, prosim, kako #e je treba ne-šminkati za staro damo?«
Sandrockova jo je premerila od nog de glave In jI odgovorila,
»Samo puder ei limijie W obare—, dree# mola, to bo »adoetovefok
«ređa, M. julija 1944.
KABAWANKEN ВОТК
Btpan 5. — Stev. 58.
Iz naše listnice
Iz kru^a naših čitateljev
Naša izpoved
Kocka je padla. Več kakor 2 leti so komunistične tolpe, pravi podzemeljski tipi, terorizirali vasi in mesta miroljubnega gorenjskega prebivalstva. Nad 2 leti so tolovaji pobijali in morili miroljubno prebivalstvo. Nad 2 leti so tolovaji uničevali privatna in javna poslopja. Vsi ti roparski čini so bili izvedeni po komunističnem receptu, da se spremeni dežela v ruševine, da se prepreči dovoz hrane, da se utrudijo ljudje, da hi s tem postala dežela zrela za komunizem. Kakor nevarni mrčes so hotele imeti tolpe Gorenjce ob svoji strani. Ce ne uspe beseda, govori oroije. Zal moramo opaziti, da so mnogi verjeli zločinskim lažem. Dokazalo pa se je tudi na drugi strani, da je bilo mnogo teh ljudi zapeljanih in da so v taborišču spoznali resnico. Posebno v zadnjem času dnevno prihajajo begunci. Mnogi so imeli srečo, ali drugi so bili umorjeni po tolovajih.
Gorenjec je s strahom opazoval vsa ta dela. Gorenjec se je z zdravo pametjo odločil: do tukaj it) ne dalje je današnje geslo vseh Gorenjcev iz vseh krajev in mest.
V vaseh in mestih smo se zbrali v zaščitnih enotah. Prisegli smo drug drugemu, da bomo гШгогјет v roki branili našo domovino, našo zemljo. Pripravljeni smo, da žrtvujemo svoje življenje za te ideale, v borbi proti komunizmu in njegovim poma-gačem. Ne bomo dali iz rok orožja, dokler ni varno pred morilci življenje vsakega posameznika. Proglašen je boj komunizmu in njegovim pomagačem in simpat iter jem. To naj bo povedano tudi tistim, ki danes v svojih službah pritiskajo za komuniste in se med dnevom skrivajo pod nevtralno krinko.
Kdor ni znami, je proti nam. Kdor pa je proti nam, je z nami v boju in mi ga bomo zasledovali in uničili. Boj, ki nam ga je naprtil komunizem,, smo sprejeli hladno. Naša srca, naša pamet in naša duševna zavest zahtevajo to in aič drugega.
Gorenjci, G o r e n j k e, glavo pokonci! Naš» pot ni ozka steza, temveč široka cesta, po kateri gredo milijoni in milijoni mož mladih evropskih narodov. Ti imajo samo en cilj: Odstranitev komunizma v tej važni vojni. Za biti ali ne biti smo na Gorenjskem kakor velika družina v neomajni veri v našo pravično zmago, zmago resnice in atečne bodočnosti, tako nam Bog pomagaj.
Krei* Krainburg
Krulnburg. (»Wien v besedi in plesu«.) Program tega dobro uspelega, lepega večera, izraženega pod geslom >Wien v besedi in plesu«, je vseboval dobro Izbran razpored predavanj in ponovitev izbrane nemške umetnosti in nemških plesov. Reinhold Siegert, z državne opere v Wienu, je razumel, s svojim simpatičnim glaeom živo predvajati pravo wle-noreko okolje. Tudi v goepodlćni Ingi Fast smo spoznali nad vse aimpatlCno, občuteno predavateljsko ustanovitev. Njeno ljubeznivo vedenje si je hitro osvojilo srca poslušalcev. Oba umetnika sta nam nudila venec posebno izbranega cvetja nemške pesnlSke umetnosti Fried-richa Hfbbel, Franza Grlllparzer, Ferdinanda pl. Saar, Antona Wlldgaas, Franza Karla Ginzkey, Joscfa Wcinhcber. Večer je bil v znamenju globoke resnosti in skrajne veselosti in nam je predočil Wien od nekdaj in danes ter je naredil most med nemškimi pesniki, najboljšimi poznavalci Wiena In srci poslušalcev. Izvrsten in občudovanja vreden je bil tudi plesni par Trude Klotz in Toni Birkmeyer. Njihovi za ta večer najbolje izbrani plesi so pokazali najvišjo dovršenost v gracloznosti, ritem in elegantno držo. Umetniki so bili deležni bogatega odobravanja. Knr je Kreiswaltung der NS-Gemeinschaft .KdF« (Veselje krepi) ta večer nudila Kralnbuižanom, se mora naj-hvaležneje' priznati kot prvorazredno.
Gorenfski delavec Tstaga
Dojmllivi protikomunistični delavski apeli v večjih industrijskib obratih
Pretekli teden so bili v vseh večjih gorenjskih industrijskih obratih delavski shodi. Ti shodi so imeli namen, da me pove od zat« poklicane osebe gorenjskemu duševnemu in ročnemu delavcu reenlco o komunizmu ter bandltstvu In &a se pozove, da energično kot en mož vstane proti temu. Govo.riU so gospod Josef Gutovnik Iz MleBtala In gospod Jan IMax, tajnik protikMnunlstične delavske akcije iz Ljubljane.
Gospod Gutovnik, ki pozna banditatvo iz lastne skušnje in ve, kakšnih sredstev ee poslužuje komunizem, da bi vezal ljudi na sebe, je lahko, dokazano po mnogih primerih, pove-krinko in popolnoma jasno pokazal kaj je OF krinko in popolnoma jasno pokazal, kaj je z OF v resnici. Toda ni opozoril samo na OF, temveč tudi na vse druge krinke, ki se jih poslužujejo banditi. On je pač mogel po svojih lastnih skušnjah odpreti oči vsem tistim, ki se Se dandanes iz katerega koli idealizma spogledujejo s tolpami, ker je lahko navedel kako nagradijo tiste ljudi, ki jim pošiljajo v gozd obleko, čevlje, živila, meneč v svoji zaslepljenosti, da tako služijo narodni stvari; ob pravi priložnosti pa so bili vsi ti klicani v gozd in s sodbo ali brez nje z zatilčnim strelom spravljeni s sveta. Qb zaključku je pozval celokupno delavstvo, da naj bolje danes kakor jutri odpre oči, da bo pravočasno pristopilo k protikomunistični fronti in z vsemi sredstvi stremelo za tem, da se banditstvo, to sramotno znamenje • Gorenjske spravi s sveta.
Z največjo pozornostjo so poslušalci sprejeli besede Gutovnika in lahko se jim je bralo na obrazu, da so razumeli poziv. Trajno ploskanje je bilo več kakor samo odobravanje, (шо je dokazalo pravilnost izvajanj In potrdilo, da so jim bile govorjene besede iz srca.
Z nezmanjšano pozornostjo so bile sprejete že začetne besede gospoda Jana Маха, tajnika slovenske protikomunistične delavske fronte iz Ljubljane. Gospod Jan, sam gorenjski rojak, ki se je izučil v afllinškem obratu in je leta in leta živel kot delavec med delavci, se pozneje popolnoma posvetil rešitvi delavskega vprašanja, je mogel nabolje objasnitl delavstu bistvo komunizma. Po pravici je trdil, da so si pr»d približno enim in pol leta
tudi dolenjski delavci govorili: »Za mene komunizem ni nevaren, ni mi napravil nobene škode.« Ko so pa začele pod krinko OF na Dolenjskem goreti hiše in vasi, ko so bili poplavljeni premogokopi, uničeni in zažgani največji industrijski obrati in so bili desettisoči rojakov pomorjeni po bratski roki, takrat je tudi Dolenjec prišel do spoznanja, da je komunizem ali njegovo orožje OF tudi nJemu nevarno. Potem so se zbrali možje v vaških stražah, da bi iz svojega branili svoje imetje; Iz teh vaških straž so potem nastali belogardisti in končno domobranci.- Slična je zadeva tudi, na Gorenjskem tudi tukaj menijo nekateri, da komunizem Gorenjcem ni nevaren. Govornik Je potem podal nazorno sliko o delavskih razrneirah v Sovjetski zvezi, delavskem raju in je poslušalce lahko prepričal, da so vse obljube komunistov gradovi v oblakih. Komunizem ne more rešiti delavskih vprašanj in Jih tudi noče. Opozoril Je na to, da bo v novi Evropi napravljeno mesto vsem narodom, ki ga bodo s svojim sodelovanjem zaslužili. Komunizem ne bo zmagal, delavstvo pa ima dolžnost, da da na razpolago vse svoje moči za uničenje boljševizma in plutokraclje.
Da so stvarna izvajanja padla na plodna tla in tudi gorenjskemu delavcu brez olepšave pokazala pot resnice, dokazujejo besede priznanja iz vi'st delavcev, ki so se vse ujemale v tem, kako potrebno Je bilo. da se Je v teh resnih časih slišala resna beseda.
Splošno pa se je izrazila želja, naj se takoj z vsemi sredstvi prične in vzdrži do konca v boju proti komunizmu, tolpam, OF ali kakršnega koli imena. Tako Je gorenjski delavec odgovoril vsem tistim, ki so šli v gozdove in so I ropom, umorom in požigom postali • grobarji lastnega naroda.
neizprosno slopnlewanje poirafJla
London le doživel majbulšo noč - Orožje „V Г je prišlo v velikih latah
Stockholm, 25. julija. Angleži poročajo z očitno poparjeno modulacijo glasu o trajnih vletih izstrelkov orožja »V 1«. V Stockholm došla švedska poročila odkrijejo ce-16, da se je ofenziva »V 1« stopnjevala da nikoli tega in da je angleško glavno mesto preživelo najhujšo noč od začetka nemškega povračilnega obstreljevanja. Cel6 na angleški strani priznavajo povečane smrtne žrtve in stvarne škode.
Nemška razstreliva le tako rekoč »vale«, tako te izražajo nevtralna in amerikanska poročila, v Južno Anglijo. »Associated Prest« je poročal v sredo zvečer; zadnjih 24 ur ipada med najtežje od začetka bombardiranja Londona in Južne Anglije i roboti. Bombe ne prihajajo potamič, ampak tako rekoč v talvah. Bombardiranje z roboti se je, tako meni amerikanska agencija, znatno stopnjevalo, odkar te je začela angleška ofenziva v Normandiji. Švedska poročila citirajo londonske liste od irede zvečer, na pr. »Evening Standarda«, čegar doplanik govori glede južne obale o »velikem napadu % letečimi bombami, ki se vali preko morske o-žine pri Doveru in Rokavtkl preliv.« Londonska cenzura seveda prepoveduje natančnejše navedbe. Predvsem se ne iin* povedat! nobena, tudi ne najmanjša podrobnost o škodah. Kljub temu ti lahko napravimo približno sliko, kaj se je med temi »doslej najhui-
šimi 24 urami za London moralo pripetiti v področju angleškega glavnega metta.« Državni podtajnik Balfour je v Spodnji zbornici gladko odklonil vsako izjavo glede »V 1«. Izmotaval se je iz mučne situacije z opazko, da trenutno ni priporočljivo, objavljati kakršnekoli protiukrepe.
Dopisnik »Morgon Tidningena« ugotavljat Naval letečih razstreliv je menda postavil obrambo pred docela nove nepričakovane probleme. Angleško zračno orožje je v zadnjih dnevih poskušalo, dvigniti razpoloženje londonskega prebivalstva In se širokousti B trditvami o dozdevnih uspehih lastne preprečevalne ofenzive proti bombam. Tudi besni teroristični napadi na Mflnchen to imeli pri tem pomen, da vzbude vtis, kakor da se morajo tam zadeti kakšne za proizvodnjo, orožja »V 1« važne točke. To je bila seveda tamo pretveza za nadaljevanje zločinskega terorističnega vojskovanja proti nemškemu clvllr*fmu prebivalstvu in proti evropskim kulturnim mestom, čisto po metodah zadnjih dni.
Nemški odgovor obstaja v poostrenem ob-itreljevanju z »V 1«, ki prihaja sedaj kpkor toča v angleško glavno mesto, in ki bo mor-da Angležem pokazalo, da prihaja povračilo, njorda ne vedno na mah, morda korakoma se stopnjujoč, ampak neizprosno.
Fronia presenellflveqa oborožeianja
Smo na tem, da razvijemo skrajno moč - skrlii našiti sovražnikov
ОогппЈкки zate mu J11 Je v Wmi od 24. do 80. julija od 21.45 nrc do 4.48 ure (let-neg» бма). Oe MdonI akumtlfnl mlgnal opozo-7,orite\- nn /.rafno nevarnost atl »Klleger-altirm« (letalnki alann) oh času, ko ho y.mrafl, me mora tudi l^ven oilrejeni gn Cnna T.ateninje-vanja takoj z.ateinnUl
V##ti iz Ljubllan« in okolice
Roniunietka Izdala nvojo mater. V okolici Groauplja ee Je z,godil, kakor poročajo v IJub-IJan^em >Sl0veD0U«, v noči od 12. na 13. julij ogaben zločin. KoTOlinlBtt No prINII v vfti (%>rovo iskat 60 letno Skrjano Marijo. Njena Izprijena hči je že pn'ti ilvoiim Iclonia šla v hoeto, medtem ko Bta oba brala velopila k do-mobruncem. Hči je ocl matere zahtevala, dn naj ta na v#ak način doseie od »vojlh »Inov, da bi M vrnila domov ali pa 61a cel6 h ko-mualutom. Ker nl»o Imeli U njeni načrti nobenega uspeha, Je v svoji Jer.l dala odvesti z doma svojo 60 let staro miiter, da bi .че tako maščevala nad njo KomiinlHlI se tudi v življenju drže načel svojih vzgojiteljev', ki jim naročajo: »Zatrite v mehi vsa mehkužna čustva ljubezni In hvaležnosti.' Ta zverinska vsfoja rodi gadove. Be* komunlatlčne vlačufe M M MtMi Ш ЏШ aMUrJot
Pod naslovom »Dohiteli bomo«, objavlja v zadnji številki časopisa »Das Reich« znani novinar Hans Schwers ven Berk opazovanja o poloiaju, ki se nam zde v posameznih delih dovolj omembe vredna, da se z njimi spozna tudi širši krog člteteljev. Schwarz van Berk piše med drugim sle deče:
»Za našo težko "jjujočo se fronto stoji že nekaj časa druga, ki vedno bolj na^jreduje in se vedno bol) bliža točki, ko bo posegla vmes. Je to fronta napredujočega, presenetljivega oboroževanja. Njej ni treba bahačev. Ona je pod posebno zaščito molčečnosti. »V 1« je nerešena tajna beseda % znatno razanco živcev. V njej se objasnjuje, kaj mi označujemo kot duševno novo ustvarjanje y oboroževanju In nobeden drugi kakor zračni maršal Haaris je njegovo pojavo označil kot pričetek nove epohe zračne vojne. Ze nekaj dni se presenetljivo potapljajo v Rokav skem prelivu sovražne vojne ladje. Snov je v bojnih sredstvih naše vojne mornarice Nova šifra z novim ključem In držana v tajnosti. V domovini pa se pripravljajo nadalje reči, ki dajo sovratniku povod, da n e p r e trg o m a ra zš i r j a s v o Je zračne na pade, ker vzame te stvari zares in se mu zdi, da so vsepovsod na vseh koncih in krajih. On upa, da jih bo zadel v zadnjem trenutku ali da bo vsaj uničil transportna in gonilna sredstva, s katerimi se privedejo do uporabe. Prt tem tava v temi, ker nima pojma, s kakšne razdalj-, s kakšnimi po gonskimi sredstvi in na kakšno daljavo lahko učinkuje. Bolj skupaj. btisnjena na trdnjavo Evrope, nam sedaj nastajajo nova d&lekosežna sredstva.
Ce so vpričo prvih doksill, da prihajamo ■ ШаШл pcMbcacUri}« Im mbpfWItvQ# M
novo, ie dvomljivci, же ne morejo prepričati X vpogledom v nadaljnje poedinosti. Njim bi pa privoščili, de bi bill tik pred Invazijo napravili potovanj« z Grofladmlralom Dčnltzem ®tl«nt»ko obalo In da bi ga doživeli v Krogu njegovih mornarjev in čaitnikov. ^^^^^lllvcem bi bili lahko ponudili vrsto se-AB	zadnji oborožitveni konferenci ali
® urno potovanje do nekih oborožitvenih Obratov, da bi videli, kaj se bo Iz temne krila vzpelo v zrak. Večkrat imponi->"•10 številke, da prepričajo ljudi; in tudi tu-*al so na delu ljudje z oljo.«
Schwarz van Berk govori potem o nekih pojavih na sovražni strani, ki jih povzame Kot neke vrste prehitrega dokončnega raz- •' ''ih	poBtojl pri vseh trehudeležen-
® 5*' 'eprav iz različnih razlogov In v različnih stopnjah. Ker se tiče naših vzhodnih nasprotnikov, k temu dodajat »Sovjetov ne pozna nihče glede njihovih rezerv. Ali njihove žrtve, to ve vsak, nakrlljujejo naše In one njihovih počasnih zaveznikov mnogo-kratno. Čeprav se da pripisati Stalinu velika mera brezčutnostl, je on le računar, ki primerja bodoče razmere Številk v za orožje sposobnih letnikih, lastne številke In one svojih trenutnih zaveznikov In sovražnikov, številke, s katerimi bo moral stati v koaliciji ali v bodočih frontah. Dalekosežna območja njegove dežele so opustošena, narodi pro-padli ali pobegli, častniški zbor večkrat potrošen, ljudje v svojih oblekah In škornjlh si-romaSnejSl od naših po bombah razdejanih mest, torej res do sedaj samo proletarskl zmagovalci, medtem ko so zavezniki komaj zmanjšali svolo stoonjo življenja. Sovjetski državljani pa so prišli po tej vojni v stike polne slutenj z ostalim svetom, po pogledu volakoT te njihov# opreme^ po •m*<
C ZIRCALO ČASA )
• Fiihrer je podelil odlikovanje Ritterkreu* des Eiserne.n Krauzes (viteški križec železnega križa) f^-Unterscharfuhrerju Egonu Christophersenu iz Stroby na Seelandskem kot prvemu danskemu prostovoljcu za njegovo junaško bojevanje v hudih bojih pri Narvi sredi junija t. 1.
Kido je sklical konferenco državnikov. Kakor zve poročevalna agencija Domei je leno (japonski cesar) naročil markizu Koichl Kidu, naj mu prednaša svoje nazore o sestavi japonske vlade. Kido je sklical konferenco vodečih državnikov vštevši sedem prejšnjih ministrskih predsednikov in predsednika tajnega kabineta v cesarski palači, katere se je udeležil tudi general Tojo.
Da krijejo takojšnjo potrebo vojakov, bodo po. odločbi angleškega vojnega sveta prevedli znatno število pripadnikov britanske vojne mornarice v armado, kakor javlja »Daily Mail«. Ta ukrep pri narodu ni posebno priljubljen, kajti ti pomorščaki so oglasili kot prostovoljci za britansko vojne mornarico in ne za armado.
Kakor poroča »Daily Mail« so izbruhnili v Bristolu vojaški nemiri, ki so imeli za nujno posledico, da sta posegla vmes vojaštvo in redna policija s strelnim orožjem. »Pri teh krvavih pretepih niso bili udeleženi nobeni britanski, ampak izključno tuji vojaki«, tako pristavljajo. Bili so torej zavezniki lx Zedinjenih držav.
Kanadske zgube do invazije so sedaj uradno navedli s celotno 37.673 možmi, skoraj izključno mrtvimi in ujetniki: od tega števila odpade na zračne bojne sile 14.317.
NewyorSki nadžupan polžid la Cuardia je bil, kakor poroča Washingtoner Post po Roo-seveltu pozvan, naj se pelje v Italijo, da be interveniral pri Bonomijevi vladi zaradi nastalih notranjepolitičnih tezkoč.
Po nekem poročilu »Economista« je znani angleški narodni ekonom profesor Bowley v nekem predavanju ugotovil, da znaša število delovnih dni, ki jih je Velika Britanija zgubila po stavkah, 5,5 milijonov.
Britanski poročevalni urad Reuter poroča o vdoru severnoameriških čet v St. Lo: »St. Lo predstavlja sedaj kup razvalin. Človek skoraj ne bi verjel, da se je tukaj kedaj nahajalo mesto. Kajti sedaj je osvojitev mesta po Amerikancih samo prazna zmaga.«
riKaUokih filmih in skladiščih, orodju, orožju in vozilih, po zasedbi Vzhodne Poljske, baltskih držav in Besarabije. To vse je vzbudilo v njih zahteve po višjem načinu življenja. K temu pride častilakomnost in nestrpnost ruskega človeka, da bi postal bolj amerikanski kakor so sami Amerikanci. Torej tudi tukaj želja, da se pride do konca.«
Pisec zaključuje svoja izvajanja z opozorilom: »Biti moramo torej hladnokrvni in tudi trenutno ne pozabiti, da vsaki izmed sovražnikov še stoji pred svoji-m večjimi skrbmi, medtem ko smo mi na tem, da razvijemo svojo skrajno moč, nepričakovano, z iznajdbami bogato, po ranah in brazgotinah zajamčeno silo, ki bo vojno tako vojaško kakor tehnično in tudi psihološko in politično pe vsem preudarno skončala.
Moskva priganja Eisenliowerja
Stoci.. .oim, 2'5 julija. V čusopisu britanske delavske (Labour) stranke »Daily Heraldu« ostro kritizirajo počasni potek britansko-ameriških operaoij na invazijskl fronti. V poučenih krogih razlagajo ta članek s sovjetskimi vplivi. Brez dvoma Sv vplivala nanj neka mesta sovjetskega veleposlaništva in je ta članek v zvezi s predstavkami, ki jih je Moskva v teku zadnjih 14 dni vložila v Londonu. Moskva je več kot nezadovoljna z o-botavljajočo se strategijo Eisenhowerja la Montgomeryja. Novi obupni napori Britancev in Amerikancev na invazijskl fronti se morajo razlagati s tem pritiskom Moskve. E'senhower in Montgomery sta baje dobila navodilo, da morata povzročiti odločitve ne glt!de na vse zgube, najmanj pa znatno razširiti sedanje, za večje operativne svrhe veliko preozko mostišče v Normandiji. Silni napadi zadnjih 48 ur In poostrena uporaba zračnega orožja so posledica te po želji Moskve izdane naredbe.
Mobilizacija na Letonskem
Riga, ■•■3. jui RLiTg)c;Ni vfiii)4 • poveljnika v baltskem prostoru in Hčheren und PolizelfOhrers Ostmann pozivajo letonskl narod na boj in na delo v okviru obrambe o groženih mej. Ukrepe za povečano uporabo za orožje sposobnih ljudi je izdal General-Inspekteur legije letonsklh prostovoljcev ,
•Gruppenfilnrer Bangerkis, v tem ko civilno prebivalstvo pritegne prvi glavni ravnatelj avtonomne iiprivm neneral Dankers •
Bojevali so se kakor še nikoli
Stockholm, 25. julija. Nemške čete pri
St. Lo fanatično upirajo, mora ugotoviti »United Press« v nekem poročilu Iz zavezniškega glavnega stana. Med Lessay in St. Lo so prišli amerikanski napadi v kritično fazo in se morajo označiti kot posebno zgubonos-ni. Čete Zedinjenih severnoamerlkansklh držav se morajo bojevati pod posebno neugodnimi prilikami Im na svetu, ki seitojl večinoma Iz malih obdelanih polj, ki to obdana od nasipov in kanalov. Napredujejo tamo počasi in z velikimi mukami. Nemški odpor je »popolnoma fanatičen In ogorčen«. Nemci se bojujejo kakor še nikoli. Amerikanci napredujejo lahko samo, če se ne bodo OBlraM na igub«.
Straa в. — ttev. 58.
E A R A TV A X K Б N BOTE
вм4&, M. JaUja t»44.
AMTIICHK BEk4I^WrM4CllllKGf:iV
Besdirankung des Reiseirerkehrs bei der Deutsdien Reidisbahn
Vora 17 Juli 194-1 0 Uhr an wird dpr Reiseverkelir beechrankt.
Ohne beMondere Besrheinisnne sind nnr noeh folurnde Reisen zalisd«: ^
Aiif Kiitfprmincen bis IflO km In Eil- and PprsoneiizuKen.
Auf Netz- uiiri Bezirkskarten (nur eeeen Be«clipitii(runK er-haltluli).
Auf liliriKc Zeitkai'ton in Kil- iind Pttreont'iiiiisen (Karten wer-d?n nur auf EntfernuiiKen bis 100 km auscei.'i4)pn).
_ s. Aiiin 2. Mit FalirprpisfrmiiUisrnmr. sn« pit dirsr nach dt^m Tarif nnr cejion Vorlaco pines besomleren Antrass iz B. Bemuch yprwiiiilifter Arbeitprriiekfalirkart(Mi) (xlcr AiiKweisw (Scliwer-krifesheschadiicte. Blinile zu Bcrufsrrisrii	u'ewHIirt wird.
Auf \Velii-maelitfiiJir«fh«in iind s. Amn. 2 Wehrmaclitfahrkarte.
Reieen von und nach detii Auwland bei durehiseliemler Ai>-fertisrimc.
Reispn von und nach Btihinen und Miihren sow.ii" dr-m General-»ouvprnement und dem Bezirk Bialystok sciten Vorlaee dee DurchlaBschein«.
Geeen BeschfiniKiin« niit vorisesfhriobenem Wortlmit. die die KMiannten Stellen erteilen, kiinnen ColKende Reisen auseefiihrt werdea:
Reieezweck:	Beschein eiing:
tHenet-. Geechafte- und Berufe- Besoheiiiiffune der Bphiirde reiwn:	bzw der ein Reich-i^ieeel fiih-
a)	Dipnetrpieen auf Veranlae- renden Korpprschaft filr • die •une einer Behdrde oder einor bei ihnen beschHftiirten Gefols-da* Reichseieeel fllhrenden Bf- schaftsmitirlieder <e. Anm. 1) fentlich-reohtlichen KBrperschaft:
b)	^ieen. die im Dienst der Beecheinijrunir der Partei. Partei. ihrer Gliederunsen odpr ihrer Gliederunzpn und der an-aneeechlossenen VerbSnde von ceschlossenen Vert>iinde. von Amtetraeeni und hauptamtlichen der Krej<.instanz aufwarts. Gpfolirecbaftemiteliedern ausse- Di«*r Beseheinizmiven milFsen filhxt warden;	das Sipzel der Partei traeen
(e. Anm 1)
e) GeechaftK- und Bprufereispn Bescheiivitrunsr der Berufekam-Ton Firmeninh.:)bern und deren mem (e. Anm. 1) Ge#ol(Mchaftemiteliedprn, von AneehBrigen freier Berufe und Ton Freiechaffenden.
Reieen au personlichen Zwecken
(. Anm. 2. a) Kur
a. АлЈВ. 3. b) Erholuns
BIJ inderen Z weaken
Srztliche Bpecheinijronr xuf Vmrdruck nach Anordnune dwi Staateeekretare fUr den Frem-denrerkehr und Quartierein-weieiinjrsechpin
pine Heine im Kalemlerjahr gpKen Ahetemppliine der Tier-ten Reiehskleidprknrtp diirch die FahrkartenansKaheetelle Beecheinievine der Polizei ze-
») B<*uch Ton KapazitSten und een Vorlaee emer aratlichen Faeharzten	Bf^cheiniitun«:
b) Aufnahnift tind Veriawn Bperhpimeiing dp« Aretee Ton Krankpnanetalten (auoh mit oder der Krankenanetalt B^eleitumr)
Bei Todi-nfall нпЛ eqhwerer BpfcheinigHng der Polizei Erkranknne der nachsten' Ange- cpiien Vorlaee der Nachricht hHrigPn (El:ecatten. Kinder Ge- oder aaf ent^prpehende verant-»fhwisti T BItern GroUeltern. wortliche Erkianing. die eine UreroSelten nnd Geechw-ieter nachtrarliche Priifung егтбв-b eider Eheeatten)	lioht
«. Amii 2. Ti'iliiahme an eijte- Bescheinizuntr der PoMzel ner Hochzeit eowie an Hooh- (гркрп Vorlaee der Nachricht ZPiten und andprt'H Feiprn der oder auf pntsprpchende verant-naoheten AneehSr-een (Kinder, wortliche ErklHnine. die eine Geechwieter. El tern. GroBeltern, nachtraeliche Priifune ermSe-T'rero&dtern uml Geechwieter licht h Aider Eheeattpn). eoweit flir die Feiern LphensmitteUulaeen ee-wahrt werden
Vert ret une von Erkraiikten und Bpscheinieune der Polizei Verwandten in der Krieeowirt- am Wohnort dee zii Vertreten-»chaft	den
Bei Dmeiedlone tind Versetzune Be«ehpinieune iler PoKeei
eeeen Vorlaee der Abrneldune Oder nonetieer amtlicher XJnter-laeen: bei Beamten nnd An-BPKtplltpn von Bphrtrden eeeen Beecheinieun« der BehBrde
Beerhpinieune der NSV eeeen Vorl a ee der Fl-Abre-iee-hescheiaipune oder^ der Be-»cheinieiyiw dee Brnahrunee-amts tHier TJmmeldune der Le-benemittelka rten Bencheinieune der Polieei dpm cPKpn dp Beetatieune dee BptriehefiUirers. daB iich die Heimfalirt in' dpm aueelae-senen Rah men hKlt «. Anm. 2. E'uip Fahrt im K a- Bpschpiuieune dpr Poliijei lpn<3«rmorvHt zum Hwuch der um- epeen die BeetfttieurvK dee Kr-quirtierten Eheeatten. Kinder nahrunesamte Ubpr Ummel und (von .Tueendlichen) der ijune Ettern
B«i TTmqii*rti*nirr#n
«. A.nm. 2. Woch#nend- ond Pumilienheimfahrten in iug#lx*fpn*n t'mfanK
Ferienheirafahrten lUiH F'ahr-
_ „ der LeJiPiwmittelkarten. Bp«chinni»un«r hat 8 Mqnnte GtlltiBkeit iinti wird hei joiier FHhrk*rt<>nl0euntr zrnatem p#lt BeKCheinieune der Hooh-
BeechfflnitrujiB der Polizei vorlw(« der UnterUeen
lesen
Verlidun*
Beech einirtUK
đ«r Poliaei
trn zum SohuUieeinn der Stu- echule bew. uer Schule diereiiden und 8chtiter, die aiis-wiirtiBe Hoch- Fach- nnd Qe-rnf#ecfaol«?n oder ttffentliche Schulen beeuohen
Fabrten виг Reeelune von Enb-•fhaftii- und anderen Tprmfigeiie-reelitlichen Angelegenheiten
.Viif Voplartiing Ton Oerichten,
uideren Behbrden oder von Par-tcieteJlen
SonAtixe driiufeiid« Reitte-rrtlnde. die auch bei Anlfg'ung eirt«« (trengen Malklabe# ver-tr«itbar nind
Anmerkune t. Beenheinigungein dtirfea folgendt SteDm tr-teilen:
■) Behbrden und bff'entlich-rechtliche Kbrpepechaften, eoweit «1# da« Keicheeiegel fllhren. fUr die eigenen G»folg«chait»mit-rlieder und bei Roieen im unmitt^lbaren Auftrage:
b)	Rtellen dor NSDAP., deren Gliederuiigen und angeachloiuienen Verbiinde (von der Kreiminmtanz aufwSrt*) fUr die AmtetrSger und linuptaintlipher Gofolimphafteraitiilipderi
e)	GauwirtocliaftskamniHrn Wirtechaftekaniracrn und deren Zweiuetellen fUr Indii.^trip. Handel und Uandwerk:
d) Kreiebauerneoheften fUr Betriebe der Brntthrung. Lanowirt-ecbaft:
■) AnwalU-. Xrzte- nnd Apothekorkammem filr Anwtlte. irzte nnd .Vpotlipker:
f)	Reichepreeeekauiraur fUr die Preeee:
c)	Rpichekammer der WirtechafUtreuhSnder fttr die WirteohafU-prilfer und die vereidigtei. Buchprllfer;
h)	Lande.skultiurwalter fUr Kiiltiimchaffende von BUhne. Mueik. Schrifttum und bildenden KUneten;
i)	Aiiflenetellen der Reichefilmkammer tUr Filmechaffende:
k) der Brtlich »uetBridige Landrat oder ObprbUrgermeieter ftlr eon-•tige freie Berufe. filr die keine berufliche Vertretung- zuetitn-dig iet.
Die Beeoheinigungen тОлирп luoi Kennzelchen dafUr. rtafl *Ie von einer d ami berechtigten Stelle auegefertigt eind. de« Reich«-fitgel mit Hoheittzeichen oder ein Dipneteiegel mit Stadl- oder Provmzimlw Hipen tragen.	^	,
Die Beecheiaigungun eind bni der Ukung der Fahrkarte. bel der FahrkartenurUfnng im Auge und aiich eonet auf Vert an gen vorjuieigen. Im Ziige wird neben der Beucbeinigung ein Aueweie Uber die Peraon verlawrt
Beaeheiniguns«n die nur »u miner Hin- nnd RUckfahrt berech-tigen. werden bei der Auegabe der Fabrkarten abgeetempelt.
Fahrauoweiae mit viertiigiger Oultigkeit. die vor dem Inkraft-treten der BinchrNnkung gelitet eind. gelten innerhalb ihrer Gel tan«dauer ohne Beeohpinigung . , ,	, , „ .
Vor dem Ink raft treten dpr BwchrHnkjine gokaufte ReleebUro-ffthrecheinhefte gelten wShrend der Beechrenkung nur. wenn mie
und
»orher beeomler« a^KMteinix'It worden "»ind. Sie w«rdon n^eetero Delt. wenn iif тотумрћме Веврћвчнгппв vop«<>1^ wird. Kur Ab •tMipeVonff iet aufier der Aui4K*>eeten* wde« MBR RnlafbUro )#<k Fahrkartpneueeabe bcfiMtl
Wlhrend der Rei«ebe«chrllnknnF treten foliiend* wflter. Bin-•ohrltnkunirea "in
i) In den ReieezUKtn wprdon an Рнпгнцс^ундеп filr TenfenI fernuniTffD hi# 100 km FHlirk>irtt»ri fUr hf »»Hitprfahrt nur vyr kmuft. wenn die vorywehynn Beecheinnrun« vorir^jtMirt ^ird b) Л11 ZeJtksPWfn. «Hiffp?i«>mmpn Bozirk<kflrtpn. w#, Imh 7.n«oh);i» karten lur Beniitjjnnjj von SchnAlIzU^r^n nur ui«»a«atDon. vveiin di# wg#e#h#n# BMohttinigunc Tortreteirl wird.
e) Telpzrafischp B^^tellungen топ FHlirsiiewoisen warden nicht aneenouimnn
AnnuTkimv 2: N'iUrh iind von OstDrciiU-n siml	Upih'-ii iiicln
ziiet'laNKt-ii. aiieirenonimfn . mit FalirurcisHiirinlJizuntcn . fiii Kripv'sliPscliHiliiftp. fill Blinrtp zu Meruf^rt'iseri unH ztini B»nicli Verwuiiilelei.
Arbwiterriickf.ihrkartpn und Wi'lmnHclitiliniDi'lkancii nnt'h aixl von OstDrpiiBen. dip vor der RwrtirHnkniiz гчг Hiiifnlir! bp-nutzt n-ordrn -sind hprpchtizpn imiptfiiilb ihrer (jpltunzida-ier znr RiickTalirt ohne R"i4p^'pneliinii.'tint'
Doutsphf Rcii-lishabn, Kispnbahnalileiliincpn des Rpichsverkelirsminislprimus^_
KanesoiMler/.iiteilunjf in der 65. Zuteiliingsperiodo.
Das Lande.sernahiiingsamt Karnten gibt fUr den Relrhg-gau Ktlrnten und als Referat Ern.4hrung und LandwirtschsCt ries CdZ fUr die besetzten Gebiete KSrntens und Krains be-icar.nt:
In der 65. Zuteilungspcriode, das ist In der Zeit vom 24. 7. his 20. 8. 1944 erhalten die Versorgungsberechtigtcn pine Sonderzuteilung von 125 Gramm Kase. Dieser wird auf die Abschnitte Z 1 und Z 2 alter Reichsfettkarten, und zwar auf jeden Abschnitt 62,5 Gramm ausgegeben.
Klagenfurt, den 21. 7. 1944. ^
I^ndesernahriingsaiiit Kiimten.
Der RpivhsNtatthalter in Karnten Der Chef der Zivilvprwalluni! in Hen hcsptzlen Geliieli-n Kiirntens nnrt K rain*
IVd-Pli-S4-a 11)44	Klnzpnfurt. дш 19. .hili 1!И1
Pb-34-a-1»44/K
Betreff; Erzcuirer- und Vprbraueherpreiee fUr SDpieefn'ltikart.offptn der Ernts 11144
Bekanntmadlun;;
liber Erzeniter- nnd Verbrauchenippisp fttr SiieisefrUhkaPtoffeln der Ernte 1944.
Filr Speiuefrtthkartoffeln der KrntP 1U44 gelten vom 27. Juli bis 2. Aujru«t 1944 nachetehende Prese:
1. BrzeiieerleKlpreiM:	GrSQenkiaeee
Frachtfrei ElDiufar.Ee«tation Je I
100 kz in Reichsmark ..... 14.— II. Terbraucberhochatprei««;
j« % kg ie 5U ke Rpf.	R.M
10.5	».50
Je a kg Rof.
II
8;40
ie M) kg RM 6.7U
Im Uhrleen lilf die Anordniinii (Iticr Preiee niio Hainiels »1>аплеп fUr SpeieefrOhkartoffeln der Knitc 1И44, Zl IVd-Pl)-34-8-1944 and Pb-i4-a-iy44-K vom 6 Jnli 1944.
In, Auftrae; eez. Dr. Kalmann.
/luch hsutB schlifan wirauf 3Kapfkl8SBnl
Wenn man da« richtig macht, iet es durchaue keinVerstoBg«' gen die Regei: „Wasche einspsren -Waech< mlttel eparen!" Wir legem nSmlich da« zweite Kopfki«* •en unter das Bettlaken. So bleibt der Kissenbezug sehr large sauber und mul nicht so oft gewaschen wer. den. Mach's ebenso I Und wenn Du auch sonst Jede ver-meidbare Beschmutzung der Wasche vermeidest, dann
Die SeUenkmels.
dankt es Dir!
Die Organisation Todt sucht fiir kriegswichtlge Elnsfttze im Reichsgeblet und In den besetzten Gebieten technlsche und Vei-waltungskriifte aller Art, Mltarbeiter fUr die Gefolg-schaftabetreuung, LagerfUhrer, Bau- und Betrlebsfernsprecher, Sekret&rlnnen, Stenotypistin-nen Schreibkrftfte, Nachrlch-tenhelferinnen und Nachrlch-tenmadelfUhrerlnnen. — Besol-dung nach TO. A, auflerdem In den Kln.^atzgebleten Wehr-sold, freie Dlenetkleidung, Ver-pflegung urid Unterkunft. — Schriftliche Bewerbungen an das Personalamt der Organisation Todt, Zentrale, Referat P 21, Berlln-C^iarlottcnburg 9
шпек' U uttd
•ucM <fi# »chid-Itcht Kohlfli#g# b«sond«rs hcim. Schutzt d«sh«tb yi# jungen Kohl-sefziing* durcK
In 9 von 10 Fallen genugt kaltes Wesser zum H£nde-wasdim Warmes Wesser Isl ein Seifen-Fresser •
besonders gierig auf Einheltsseife - und wird vom Kohlenklau geliefert
Wrpte-Selfe
B#Qi#Ben mit dem ungiftigen
Zwei alt« Hondtchu
I Rdumt man in Schuti u. Glos u. Schmuti j lind olt« Hondsdiuh quter Sctiute. Wenn men in Seh*rb«n donn mol foljt JO bfoucht mon nicht qleicK
Hansaplasi
Forbiat'
Ostmaik. Pllonzensctiutz-
Gesellschait m. b. H. Wim vn., Mariahilletsttaee 88 a
oui E'jem itt Geiwnjkei# I Wif woil»n fitn Somm«r nulitл wmj urn* jwf(k Lufi- und SoonaA* bpdrr obhoft*n,dtnn vofb#wg#M
i»l b*»»#f eU b*J#m — Mrtj euBvrdt« oud*	I
BRriTKREUTZ KG . Fobf.W u.
Vvrtntb »«« AilKmo - P'opo'ottn. 8#flin-T#mp#lhql 1.
Menjam
Službo dobi
Sprejmem peOarekcjfa vajenca, najraje iz dežele. Nastop po dogovoru. Anton Golob, pečarskl mojster, NeuniarktI. 3693-1
ISCfi se starejSn, Hiiu/.na in.zii-iiesljiva ženska, da bi stregla bolni ženi. Plačilo po dogovoru. Oskrba v hiši. Ponudbe na K. B., Krainburg pod >Po-strežnica лч deželic 3717-1.
.Mla<|:4iif, ki ima veselje do kmetijstva 12 do 16 let starosti, se sprejme. Kopatsch Jo-hann. Kckritz 38, Krainburg.
1532-1
Oženjencia hišnika ki zna u-pravljati parni kotel in razume vrtnarstvo !??e zn takoj firma Pfleidprcr, ()l)st\vi rk, Podimrt, Oborkraln. Pismene ponudbe ooslati na naslov firme v Pod-nart.	5818-1
Službe išče
Gospmlična s t ril.-1 no hčerko, iiWe mesta g^ospodinje. Ponudbe na K. B. Krainburg' pod >Res-na«.	3682-2
Odda v na jem
žensko Nostaiiovaiko sprejmem proti temu, da mi ob prostem času pomaga pri gospodinjstvu. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3681-3
Prodam
Otroški športni voziček, dobro ohranjen, prodam' za RJM 230. Naelov pri K. B. Krbg. pod 3696-e.
Kupim
Kupim dobro kobilo, srednje velikosti staro od 4 do 8 let, tudi zeskočeno, ker jo rabim samo za poljeka dela. Poleg denarja dam nekaj bukev 1д ie kaj druzega. Landwirt.: Мнм«1 Peter, Unterlack 17, Kraxm, Stein.	8в7»-7
m*e ArlMltahp^M
ter Seimit W Traft«?« ВчТ, &ii vir mhtdiogl NtalMn mllcMo. AH*r-фш dlirlu vir kl«lDrr UopaBlIdi-toneo wtgta iKiet Ariuclmi пг§е»-Ла. DiiM »md beut« tiir trnit« Ftlli ШШ vor iNtffi Mr uostre Solilatcn b*-kttlinmt. Audi CHTNOSflI. kana det-tilt ДЖГ ipariim atie«t;tkM irerdai.
Der Reiclumlnister fUr RU-otunK und K.rieK"produktion Chef der Traneportelnhelten Speer, Berlin NW 40, Alsen-atraBe 4, Telefon 11 вб 81, sucht Kraftfahrer und Kraft-fahranlernlinK«', Lobnburhhal ter(-innen), Stenotj-pixtlnnen und KdntoriBtinnen, Elneatz im Reich und in den besetzten Gebieten, Sen'iere-rlnneii und Keinpma«he-fraucn, Einaatz auBerhalb Berlins. Unterkunft etc. wird gewKhrt.	(57791
Kupim 7л>пкко kolo oziroma dam zanj pleteno ženslto jopo (volneno) — razliko po dogovoru doplačam. Naslov pri K.
B. Krainburg_3665-15
Smilijo, II tednov brejo, zamenjam za kravo-mlekarico. Razliko doplačam. Tschinschar, Ob. Vellach. No. 14, P. Hoflein.
3681-15
Izgubljeno
Dne 20. julija sem na j>otu iz Pševo do Wart (Stražišče) izgubil listnico z sred. vsoto denarja, nilevske karte, tobačne karte, Kennkarta, Legitimacija K. y. B. in dr. Najditelj se naproša, da najdene stvari vrne na.slovniku ali na K. Bote, Krainburg. Denar in tobačne karte naj si pa pridrži kot na-grado.	3725-2i2
20. 7. od 6. do 7. ure zvečer je bila zgubljena ženska volnena jopica, temnorosa barve, na cesti od Krainburg čez Am Hang do Mile. Najditelja vljudno prosim, da jo proti nagradi vrne na K. B., ali pa oddda v trgovini Wendling Am Baumgar-ten v Krainburgu. 3722-22
Razno
Oseba, ki je zadnjo soboto v večernem vlaku Klagenfurt — CilU naAla tuj kovček, se naproša, da ga v redu vrne na dani naslov. Za nagrado* si lahko pridrži jestvine. Grlntschi-tschar Jakob, Radmannsdorf 12 b. Burgateig 2. 1533-23
Ein
waschezerstorer?
Alles unnotige Stropazieren der Wdsche muR heute unterbleib«n. im fiinffen Kriegsjohr ist die W6sehc nicht mehr so hoWjor. — Rich fig rst grundtiches, d. h. ge> nugend longes Einwe<eh«n m* Henko. Ei test dem Schmutz sche-nend vnd sport wiel Woichpuiwer,
Hettko
zttni Einweichen nnd Wassereirtharte«.
M ЈеШмф
onđ Verantwortung wird heute von jedem gefordert. Daher sei vor-sichtig und seize Didi nichi leidilrerlig gesimdheifli-dten Sdiodigungen oust Diese Mohnung i»t besonders heute von arofW Wichfigkeit, denn Kr6ffi-gungs-undVorbeugungs-mittel, wie Sanatogen und Formominf, werden ersf noch dem Sleg wiederun-beschrdnkt zu hoben seim.
BAUER* (IE
*ANATOGtNWt«KI
BERLIN
Wamtmg!
Am 17. VII. vurde am Bahn-hof der Fa. Sutler in Krainburg, Bahnhof, ein 3-PS-'elektromotor No. 481.3.36. 380 bis 660 Volt, .1400 Umdr., 50 Per. entwendct. Wer Angabcn "nachen kann, die zur Wider-flndung des Motors fUhren Oder denselben brlngt, erhalt eine Pr&mie. Nachricht an: Rmiiflrma Ing. Rlttl«'r, Krainburg, .Alte Str. Л. Tel. 340.
ApOtorilo!
Dne IT. julija Je Izginil na ■kladliCu Ing. Slttlerja v Krainburgu na kolodvoru elektromotor 3 PS. No. 481.336, 380 do 660 Volt, 1400 obr., 50 per. Kdor bi dal potrebne podatke za najdbo motorja, ali ga prinesel, dobi nagrado. Obvestila poelatl na: Bniiflrma Ing. Jakob sutler, Kralnbiirg, Alte Str. 5. Tel. 340. 5893-23
ZAHV/VI.A
O priliki težke zpibe ni)*e nad v*e ljubljene hčerko, eostrc, tete
Ambrolcbitsdi Flor*
,че zahvaljujemo vspm za IzieCeno eožalje In daril cvetja, vencev in vsem onim, ki »o eprr-mill ljubljeno Floro na zadnji poti.
Л 13 U n X, v juliju 1»И.
Ф
V neizmerni žalosti nss j# eapustll naš nad-
vet ljubljenj Bin In brat
Joliaiiii We|j;uuti
Gefreiter
v cvetoči mladosti, star 11 let. Padel Je 4. Jo-nlja na Vzhodu. Dragi Johann, mrtev si, a v naAlh srcih bod ti vel za vedno. In 6e bi solz# materina mogla Te zbuditi, ne bi Te krila hladna zemlja. Johann počivaj v miru. Spomin na Tebe bo naia molitev.
Peiland v Juniju 3944.
y.KluJnOI mtmr*!, hm* In KMtrlra.