glasilo organizacije združenega dela Iskra - industrija IEZE tovarna baterij Zmaj Ljubljana §j?lnU20braže'ralna §iŽ2o_gBOSUPLJE AdeiaicevaT^^"" ^ Ilugoslavij 7® 9 julij - september 1978 letnik XI V tej čtevilki objavljamo: ZGRADILI SMO NOVO SKLADIČČE - KAJ SEDAJ ? VSEBINSKA ZASNOVA GLASILA SREDNJEROČNI PLAN RAZVOJA FORMIRANJE TOZD V ZMAJU NOVO O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST OSEBNI DOHODKI ZMAJ-CROATIA-TESLA, SKUPNA IZHODIŠČA ? KAKO SMO POSLOVALI IZOSTANKI Z DELA FLUKTUACIJA POSOJILO ZA CESTE SAMOPRISPEVEK II PROTESTIRAMO NAČA SOLIDARNOST JUBILEJ DELA MLADINE LJUBITELJ I PLANIN BILI SMO V SAN MARINU NOVOSTI IZ KNJIŽNICE Stroji, ki no zaradi letnih dopuutov v juliju in nvguutu več manj delali u polovično zmop;!Jivontjo, ne zdaj vrtijo a polno kapaciteto. Na oliki: doma izdelan utroj zn formiranje celic ali R 10. zgradili smo novo skladišče Gradnja novih skladiščnih prostorov v Gtegnah Je končana. Čeprav smo na delavskem svetu in drugod obravnavali investicijsko politiko in se konkretno odločali za ponovne investicijske odločitve, ne bo odveč, da na kratko ponovimo kakfini so naši glavni cilji, kako in kdaj Jih mislimo realizirati , ter kaj bodo za kolektiv pomenili. Naša zadnja večja investicija je bila končana leta 1973 z nabavo strojev za stiskanje čašic. Vse do leta 1975 pa nismo vlagali večjih sredstev v stroje niti v zgradbe. To Je bilo načrtno, saj smo že v aprilu 1973 leta sprejeli izhodišča za bodoča vlaganja, ki naj bodo usmerjena prerVseo v reševanje problema novih proizvodnih prostorov za nove sisteme baterij. V začetku 1975 leta Je bil dokončan "investicijski piogram za postavitev proizvodnje novega sistema pri- marnih baterij na novi lokaciji in modernizacijo čtstoječegn sistema primarnih baterij". Po tem programu naj bi zgradili na zemljišču v Stegnah v I. fazi približno 5.2oo m2 novih površin, nabavili stroje za proizvodnjo alkalnih baterij, modernizirali linijo za izdelavo baterij 3M 12 in izvedli odpraševanje pri proizvodnji mangana v Šentvidu. Skupna vrednost naložb naj bi znašala okoli 96o milijonov din (9,6 milijard starih dinarjev). Tega seveda nismo bili v stanju sami investirati in smo računali na bančna sredstva ter na kredite dobaviteljev opreme. Tik pred pričetkom izvajanja projekta no nastale bistvene družbeno spremembe nn področju investiranja, zaradi česar nismo bili v stanju zagotoviti potrebnih sredstev. — •—> I IUJ kJUUIJUItu • ■•«•«!«» I« I > tM|« •'.l.ivi zmaj Iskra Zmaj Ljubljana JUS N.J 2.055 art.: 110 R20-iec-1,5 V j zmaj I«Um 7maI I IlikltnNA 2.055 1 M to el UM f' • y ,< itoUitK muc art.: TiO R20 kaj sedaj ? Gotovo smo se pravilno odločili, ko nismo hoteli vreči puške v koruzo, temveč smo pričeli graditi toliko, kolikor smo sami zmogli. Gtari pregovor: "kuj železo dokler je vroče" prav gotovo drži tudi v našem primeru. Koliko truda je bilo vloženega, da smo prišli do tega, da Je bilo vse pripravljeno za gradnjo I In naj bi vse zopet odložili za nedoločen čas? Z lastnimi sredstvi smo se lotili gradnje skladiščne hale v skupni površini 2.o5o m2 in jo v teh dneh končali. Skladišče nas je stalo približno 12.ooo.ooo din. Zgrajeno Je tako, da ga bomo enostavno lahko vključili v celoto nove tovarne. V prehodnem obdobju pa bo služilo namenu zn katerega Je bilo zgrajeno, to Je skladiščenju. Vsakemu Je Jasno, da smo skladišče gradili izključno kot sestavni del nove tovarne, ne pa kot samostojen objekt. Bil je le etapa celotne gradnje. Čeprav je še precej problemov (predvsem finančnih), ki zaenkrat ne dovoljujejo, da bi lahko predložili končno rešitev, imamo vendarle dokaj Jasno podobo kako naj bi on atvnri razvijale-vnaprej. Gadaj pripravljamo novo investicijsko dokumentacijo a sledečimi izhodišči: 1. - v eni etapi zgraditi novo tovarno n tako površino, da boso vanjo preselili: . vse, kar Je sedaj locirano v prostorih na Čmartinski cesti, . namestili nove linije ta proitvodnjo alkalnih baterij LR 6 in LR 14. 2. Doma bomo nabavili po eno linijo ta proizvodnjo alkalnih baterij LR 6 in LR 14. 5. V lastni konstrukciji in izvedbi nameravamo modernizirati proizvodnjo baterij JR 12 (od avtoaagregats do etiketiranja). 4. V Šentvidu uvesti polindustriJ-ski način proizvodnje manganovih soli in s tem v zvezi urediti. odpraSevanje pri mlinu za manganovo rudo. Z gradnjo bomo nadaljevali konec tega ali v začetku naslednjega leta. Preselitev pa bi bila opravljena v najboljšem primeru čez dve leti. Z realiziranjem teh glavnih investicijskih ciljev, bodo ustvarjeni pogoji za boljše poslovanje v bodočnosti. Slej ko prej bi nastopil čas, ko zaradi utesnjenosti ne bi mogli dohajati potreb tržišča in slediti razvoju. Čeprav smo že sedaj delovni pogoji težki, bi v teh prostorih zaradi večjega obsega dela postajali še težji. Tako naš kolektiv nima izbire. Zgraditi moramo to tovarno zdaj, v krstkem obdobju, kajti vsako odlašanje bo dražje in cilj bo nanj dosegljiv kot Ja sedaj, ko Je "železo še vroče". M.S. vsebinska zasnova glasila V skladu z določbami Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, štev. 7/73) je naše interno glasilo NAŠ GLAS prijavljeno pri Republiškem sekretariatu za informacije. Hkrati je bila posredovana tudi vsebinska zasnova glasila, ki jo je potrdil delavski svet na lo. seji dne 7. julija 1976. Generalije: Ime časopisa: NAŠ GLAS Zvrst časopisa: interno glasilo Izhaja: mesečno Tovarna baterij ZMAJ Ljubljana, šmartinska 28 Izhaja v slovenskem Jeziku Odgovorni urednik: Franc Smolič, vodja splošno kadrovskega sektorja Zmaj Ljubljana Stroški časopisa se plačajo iz materialnih stroškov na osnovi letnega plana. Tisk: Tiskarna KRESIJA Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2. Vsebinska zasnova! - Časopis seznanja zaposlene s političnimi, družbenimi in proizvodnimi dogajanji v tovarni, - družbeno politične akcije usmerja k uspešni izvedbi - gradi in utrjuje samoupravne družbene odnose - seznanja z delom samoupravnih organov - seznanja o finančnem in komercialnem poslovanju - seznanja o kadrovaki problematiki, delu komisij za družbeni standard - seznanja o tehnoloških apre-membah, dopolnitvah, inova- cijah v proizvodnji in ostalih sektorjih - seznanja z delom in dogajanjih v družbeno političnih organizacijah - ponatis člankov iz revij in dingih publikacij, ki eo interesantni za naše delavce . Časopis mora zajemati celotno problematiko podjetja in njegove okolice. V bistvu je glasilo NAŠ GLAS odraz našega življenja v tovarni pogojeno z napori in prizadevanjem za nadaljnji razvoj našega samoupravnega, družbeno političnega življenja vzporedno z razvojem in prosperiteto tovarne, z razvojem novih tehnologij za sodobno izdelavo končnih izdelkov. Poleg tega glasilo NAŠ GLAS prinaša lahkotnejše prispevke s potovanj (službenih), o poteku športnih in drugih prireditev, srečanj z upokojenci in slično, kar se vsaj nekoliko nanaša na tovarno Zmaj. Interno glasilo NAŠ GLAS kot mesečnik v nakladi 55o izvodov prejemajo vsi zaposleni in upokojenci tovarne Zmaj. zmaj, croatia, fesla - skupna izhodišča ? Kljub letnim dopustom razmišljanja o ustreznem trdnejšem povezovanju baterijskih proizvajalcev v Jugoslaviji niso zamrla. Na nivoju "grupacije" Je bilo organizirano dvoje intenzivnih srečanj na katerih smo se dogovorili o izhodiščih, ki bodo lahko služila komisiji kot realna in trdna osnova za njeno pospešeno delo. V tej informaciji nimam namena podrobneje analizirati posameznih stališč, ampak zgolj opozoriti na bistveno spremembo v naših razmišljanjih o povezovanju baterijskih proizvajalcev. Dokončno smo se odločili, da se vse tri delovne organizacije povežemo v Sestavljeno organi- zacijo združenega dela: "SOZD -Industrija ze kemijske izvore energije". Takšno obliko povezovanja so načelno potrdili tudi delavski sveti tovarn. Takšno možnost je predvidel osnutek Zakona o združenem delu, ko pravi, da se delovna organizacija lahko združi v dve ali več sestavljenih organizacij v skladu s sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo oziroma v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi delovne organizacije v sestavljeno organizacijo ter v skladu s sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo v katero se nameravajo združiti. Združevanje delovnih organizacij , ki delajo in izdelujejo v bistvu enake vrste proizvodov, je smotrno, saj združitev zagotavlja uvedbo bolj razvite tehnično-tehnološke osnove < dola v združenih organizacijah ter takšno delitev dela, ki bo omogočila njihovo specializacijo, s tem pa tudi večjo družbeno produktivnoet družbenec« dela. V prejšnji informaciji smo podrobneje razčlenili prednoeti takšnega povezovanja. Tokrat moramo poudariti, da stoji pred komisijo in strokovnimi službami resna in zahtevna naloga, ki jo bo treba opraviti v čim-krajšem času. Do ljj. oktobra 197& je potrebno izdelati ekonomski elaborat,ki bo potrdil upravičenost našega povezovanja in pripraviti osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi , ki bo natančno opredelil pravice in obveznoati posameznih tovarn v sestavljeni organizaciji združenega dela. Najtežji problemi čakajo komisijo pri delitvi poalovnege programa, tržnih deležev poeameznih tovarn, eventualni delitvi obstoječega proizvodnega programa, natančni opredelitvi postopka fakturiranja, čeprav smo se o tem v grobem že opredelili. Naelednji sestanek komisije je sklican za 5.1o.l976 v Ljubljani. S.P. Sestanek predstavnikov baterijskih tovarn Jugoslavija o možnostih trdnejšega povezovanja. srednjeročni plan razvoja 1976-80 SREDNJEROČNI PLAN RAZVOJA MAČE TOVARNE ZA RAZDOBJE 1976-198o Znano Je, da Je izžel zakon o temeljih sistema družbenega planiranja, ki nalaga vsem organizacijam združenega dela, da sprejmejo srednjeročni plan razvoja za razdobje 1976-8°* Tako smo tudi v naši organizaciji združenega dela pristopili k realizaciji obveze po zgoraj citiranem zakonu. Vendar s tem ni bila pred nas postavljena povsem nova naloga, saj smo se pred dobrimi dvemi leti odločili, da bomo zgradili nove tovarniške prostore in to Prav v tem razdobju za katerega smo dolžni sprejeti srednjeročni plan razvoja naše tovarne. Lani smo sprejeli investicijski elaborat, kjer so začrtane smernice razvoja naše tovarne z Izgradnjo novih tovarniških prostorov, ki nam Je služil kot osnova za izdelavo srednjeročnega plana razvoja naše tovarne. Predhodno pa smo morali sprejeti še samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana, s katerim smo določili grobe smernice razvoja v petletnem obdobju. Ta sporazum smo sprejeli na zborih delavcev že spomladi. V mesecu juniju pa Je delavski svet sprejel srednjeročni plan razvoja naše tovarne. V srednjeročnem planu je predvideno, da bomo v petih letih zgradili nove tovarniške prostore, uvedli avtomatizirano proizvodnjo alkalnih baterij ter skušali razširiti proizvodni program še s proizvodnjo manganovih soli. Tako je predvideno, da bo vrednost proizvodnje leto 198o din 266.49*.000, za letošnje leto pa je planirana v višini din 128.337.000 in se bo torej obseg proizvodnje povečal za cca loo %, Povečanje proizvodnje je planirano predvsem pri alkalnih baterijah in pri 6AF 22, pri ostalih baterijah pa Je predvideno le minimalno povečanje proizvodnje. Celotni dohodek je za 198o leto planiran v višini din 2ol.978.ooo, za letošnje leto pa 112.775.ooo din. Pri celotnem dohodku Je predviden manjši porast, kot pa pri proizvodnji , ki se bo povečala predvsem na račun predvidenega večjega izvoza baterij, kjer pa se dosežejo nižje prodajne cene, kot pa na domačem trgu. Večji obseg proizvodnje bo dosežen predvsem z modernizacijo proizvodnje in boljšimi delovnimi pogoji v novih tovarniških prostorih, delno pa se bo povečalo tudi število zaposlenih od lotos planiranih 427 delavcev na 436 delavcev v letu 198o. Srednjeročni plan razvoja naše tovarne je torej začrtan, vendar pa ga ne smemo Jemati kot nekaj dokončnega, saj ga bomo morali stalno dopolnjevati v kolikor se bodo bistveno spreminjale osnovne smernice. Z letnimi plani pa bo če vnaprej podrobneje opredeljen proizvodni program za razdobje enega leta in vzporedno s tem tudi ostali elementi poslovanja. J. Glažar formiranje tozd v zmaju Delavski svet Jo na svoji seji 23. septembra obravnaval poročilo komisije, ki Je zadolžena, da prouči možnosti zn organiziranje TOZD v tovarni Zmaj. Predsednik komisije Zdravko dež, Je na delavskem svatu podal obči mo poročilo o dosedanjem delu komisije. Komisija ugotavlja, da so done vse možnosti zn formiranje TOZD v tovarni Zmaj. Uradno obstojata dva proizvodna obrata -Ljubljana in Čentvid, ki imata svoj proizvodni program, ki ae sicer med seboj prepleta, obstoja ločen obračun med obema obratoma, rožen tega Jo bila izražena tudi želja Ckupččine občine Uroauplje, da ae v čentvidu formira temeljna organizacija združenega dela. Komisija je pripravila v aodelovnnju s strokovnimi službami izhodiftča o načinu takega organiziranja temeljnih organizacij in sicer: - proizvodni program obeh obratov in program delovne orgnniznciJe, - smernice za delitev premoženja in obveznosti, ki iz tega izhajajo, - formiranje internih cen, - predlog delitve dela med temeljne organizacije in skupne službe delovne organizacije , - samoupravno orgnnizirnnost, Itd. Poleg zgoraj naftetih dejstev se predvideva, da bi organizacija v obeh obratih ostala enaka, če posebej pa Je poudarjeno, da se čtevilo delovnih mest v novi organizi- ranosti ne bi povečevalo. Zevedn pn bo potrebno, de se določene funkcije prenesejo iz Ljubljane v Šentvid. 1olrg obeh temeljnih organizacij (proizvodnjn Ljubljano in proizvodnja Lent. vi d ) bi v delovni orgnniznciJi tovarne Zmaj, ki bo ostala v sklopu Iskre, formirali tudi delovno akupnoat skupnih služb. Zelo pomembno vpračanje pri novem organiziranju je način formiranja internih cen, ki bodo formirane na osnovi realnih ekonomskih pokazateljev. Zaradi soodvisnosti obeli TOZD-ov in di ' ■ / v skupnosti skupnih služb bo potrebno urediti tudi delitev ustvarjenega dohodka. Nekatere zadeve bo verjetno potr ebno centrali -zirnti (npr. investicije, vpračanje obratnih sredatev, sklad akupne porabe) seveda na osnovi planov in samoupravnih dogovorov. Nadaljnja naloga komisije pa Je, da v sodelovanju s strokovnimi službami pripravi konkretne reči tve glede orgnnizi -ranJ n temeljnih organizacij, ki bodo zapisane v f.nmoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organi zoot jo "/maj". Tovarna ZrnaJ bi se kot delovne organizacija v sklopu Iskre (z dvema TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb) organizirala in registrirala s 1.1.TO??. Delavski svet Je že sprejel ustrezne sklepe > nadaljevanju postopka zn organiziranje TOZD v skladu z. določili z.akons. Zklep delavskega sveta na podlagi poročila komisije pa glasi: "Delavski svet ugotavlja, da obstojijo vsi zakonski pogoji pod katerimi imajo delavci obrat n Ljubljana in obrata fen t vi d pravico in dolžnont organizirati del delovne organi -zarije kot trmeljno organizacijo. Ta dva doln predstavljata delovno celoto, ker se da rezultat, njihovega skupnega dela v delovni celoti, ki Jo bodo organizirali kot temeljno organizacijo, samostojno izin-zit.i kot vrsdnont v delovni organizaciji oziroma na trgu in ker lahko delavci kot temeljna samoupravna akupnoat v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbeno ekonomske in druge samoupravne pravire." Delo na organi ziranJu TOV D v tovarni Zmaj se nadaljuje. V naslednjih številkah načega glasila vml hotno o tem sproti informirali. Jesen v tentvidu. V letošnji se bo objekt oblekel v dolgo pričakovano fasado. kako smo KAKO SMO POSLOVALI V PRVIM POLLETJU? V letošnjem prvem polletju je bilo v naši tovarni zaposlenih povprečno 417 delavcev, od tega v obratu Ljubljana 176 in v obratu Čentvid llldelavcev. V Ljubljani amo proizvdeli 17.163.ooo komadov baterij ali 91 % planiranih količin, v Šentvidu pa 642.000 komadov ali 83 % planiranih količin, kjer je nizek % doseganja plana na račun proizvodnje baterij tipa 2R lo, za katere je na trgu manjše povpraševanje kot pa je bilo predvideno. če pa primerjamo letošnjo proizvodnjo z lanskim prvim polletjem, pa vidimo, da smo letos proizvedli 22 % več baterij kot lani. Prodali smo 15,292.000 baterij in smo dosegli planirano proizvodnjo 93 %. Nedoseganje plana gre na račun nizke prodaje v mesecu aprilu, ko so začeli veljati novi predpisi o zavarovanju plačil in so povzročili delno zastoj na tržišču. V ostalih mesecih pa je bila dosežena, oziroma preseženaf>la-nirana prodaja. Lani smo v prvem polletju piodali 14.415.000 komadov baterij ali 6 % manj kot letos. Celotni dohodek je bil dosežen v višini 5o,319.ooo din ali 3 % manjši od planiranega. Ko smo pokrili vse stroške poslovanja, nem je ostal dohodek v višini din 17,656.000, poslovali iz katerega smo morali pokriti še pogodbene in zakonske obveznosti ter izplačane osebne dohodke. Tako nam je ostal ostanek dohodka v višini din 3,942.ooo din, kar je več kot pa je bilo s planom predvideno. Večji ostanek dohodka smo dosegli delno na račun ekonomične jšega poslovanja (nižjih proizvodnih stroškov), delno na račun višje produktivnosti (za 18 %) delno pa na račun nižjih zakonskih obveznosti, ki se obračunavajo na osnovi dohodka po plačani realizaciji. Gornji podatki so namreč izračunani na osnovi fakturirane realizacije, kar pomeni, da je v celotnem dohodku zajeto vse prodano blago, ne glede na to, ali je bilo v prvem polletju plačano ali ne. Znano pa Je, da smo v letošnjem letu dolžni obračunavati celotni dohodek po plačani realizaciji, kar pomeni, da smemo upoštevati v celotnem dohodku le prodano blago, ki je bilo tudi plačano v prvem polletju. E tem pa so podatki bistveno spremenijo, ker zakon o zavarovanju plačil dopušča skrajni rok za poravnavo dolga za kupljeno blago 15 dni. Tako za večino prodanega blaga v drugi polovici meseca še nismo prejeli plačil celo koncem junija in te prodaje v višini din 4,365.000 nismo smeli upoštevati v polletnem periodičnem obračunu. In tako nam Je ostal negativni ostanek dohodka, ugotovljen na osnovi plačane realizacije, v višini din 423.000. Predvidevamo pa, da bomo ob tričetrtletnem ob- računu izboljšali rezultat poslovanja tudi po plačani realizaciji, saj so v ta namen že bili sprejeti ukrepi, s katerimi bomo skušali doseči, da bo ostanek nevnovžeae prodaje čimnižji. V prvem polletju so se povprečno izplačani osebni dohodki povečali za 21 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Tako znašajo skupni mesečni povprečni osebni dohodki din 3-623, v obratu Ljubljana din 2.99o, v obratu čentvid 2.978 in v skupnih službah ter delavnici din 4.483. Z rezultati poslovanj« v prve® polletju smo lahko zadovoljni, saj je z uveljavitvijo novih predpisov vrsta tovarn v zelo težkem položaju in temu primerno so tudi neugodni polletni rezultati poslovanja. Na poslovanje naše tovarne nova zakonska določila niso vplivala negativno, saj ugotavljamo, da Je bila dosežena ugodna prodaja baterij tudi v prvih dveh mesecih drugega polletja. Od vseh nas pa je odvisno, kakšni bodo rezultati poslovanja ob koncu leta. Saj lahko bistveno pripomoremo k ugodnejšemu rezultatu z boljšim izkoristkom delovnega časa, dvigom produktivnosti in čim nižjimi stroški poslovanja, kar lahko dosežemo z varčevanjem pri vseh materialih: od izdelavnih do režijskih. J. Gližar novo o sistemizaciji delovnih mest VLOGA SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST V ORGANIZACIJI IN KADROVSKI FUNKCIJI Naloga ravnokar sprejetega samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest v naši delovni organizaciji Je vsebinsko urejanje delitve dela najmanjših organizacijskih enot tj. delovnih mest, določanje vloge človeka v strukturi združenega dela, ter določanje kadrovskih zahtev do zaposlenih, ki uresničujejo funkcioniranje organizacije. Sistemizacijo smatramo lahko kot organizacijsko - kadrovski normativ in ga moramo obravnavati s pravnega, samoupravnega, organizacijskega in kadrovskega vidika. Pravni vidik, kot izhodišče za sistemizacijo Sistemizacija Je splošna obveznost, ki izhaja iz zakonov o medsebojnih razmerjih, o zaposlovanju in o varstvu pri delu, ter Je za načrtno kadrovsko delo nepogrešljiva. Sistemizacija konkretizira ustavno in zakonsko urejene neodtujljive pravice in dolžnosti delavcev pri delu z družbenimi sredstvi, ter s tem povezanimi obveznostmi in sankcijami. Ustavne pravice nas delavcev o odločanju glede urejanja dela, prav tako pa zakonska zahteva po socialni varnosti delavcev, kakor tudi samoupravna ureditev združenega dela narekujejo, da sistemizacijo pripravimo in sprejemamo kot samoupravni sporazum. Pri tem pa Je bilo potrebno upoštevati dinamično spremenljivost in razvoj organizacije, upoštevati je bilo treba tudi, da Je postopek izdelave sistemizacije racionalen, zato ne morejo vsi zaposleni odločati o podrobnostih zunaj svojega področja dela. Zato je naš samoupravni sporazum izdelan iz: a) določil o delovnih mestih sprejetih kot samoupravni sporazum na zborih b) dinamičnega dela - priloge, to Je iz podatkov, ki so pogosto spremenljivi. Sistemizaciji pripadajoča dokumentacija s podrobnimi podatki naj bi se tekoče spreminjala, če razmere to narekujejo, zato Je treba ta del sistemizacije ažurno dopolnjevati. Večje spremembe programa dela spreminjajo obliko dela, kar lahko povzroči tudi korenito spremembo v temeljni strukturi, predvsem pri podatkih o delovnih mestih. V tem primeru pa j" potreba po spremembi samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest. Samoupravni vidik kot izhodišče za sistemizacijo Naša nova ustava narekuje nov položaj in vlogo delavca pri organiziranju združenega dela v samoupravnih razmerah. Delnvec ima pravico, da "svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu od- loča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela"(l% člen). Vsakemu delavcu Je zajamčeno , da skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev, ter si pridobi dohodek (16. člen). Delavci v združenem delu so vzajemno odgovorni, da družbena sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo, ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo (17. člen). Ustava zahteva, da delavci sami urejamo razmerja na delovnem mestu in med delovnimi mesti, seveda ob upoštevanju tehno-loško-tehničnih pogojev in možnosti. Dela na delovnem mestu pa so v veliki meri že vnaprej določena z delitvijo dela, s tehnično opremljenostjo delovnega mesta, z vnaprej postavljeno organizacijo, a programom dela, s planom itd. Le del je takih nalog na posameznih delovnih mestih, o katerih se je mogoče dogovarjati. Nekaj pa je tudi takih delovnih mest, na katerih delo ni vnaprej programirano in ki dopušča večjo kreativnost, odprtost in spromenjljivost. Čeprav že tehnično-tehnološki pogoji omejujejo večje dogovarjanje delavcev, imamo vsi delavci, ki smo združili sredstvu, in delo popolno in enakopravno pravico odločati o vseh vprašanjih svojega dela, s tem, da pa prevzamemo vso tveganje in odgovornosti doseženo in povzročene rezultate svojega dela in dela drugih delavcev. Neodtujljiva pravica delavcev da odločamo o ovojem delu in o rezultatih dela narekuje rahtevo, da delavci sodeluje-Jemo pri odločanju v celotnem postopku pripravljanja sistemizacijo, se medsebojno sporazumevati o razmerah na delovnih mestih in med delovnimi mesti, 0 prevzemanju delovnih nalog, pristojnostih in odgovornostih delovnega mesta. Organizaci;Iskl vidik, kot izhodišče za sistemizacijo sistemizacija delovnih meet Je neločljivo povezana z. organizacijo združenega dela. Ob sistemizaciji delovnih mest naletimo skoraj vedno na problem pravilno organiziranosti delovno organizacije, to Je, na problem opredelitve organiza-pije z vidika njenega razvoja, urejenosti procesov dela in delitve dola, pioblem racionalne oblikovanosti delovnili mest. 2 izdelavo sistemizacije naletimo na naslednje probi orne: ") v mlkrnm ^ani zacl.ji neustrezna delibv dela neustrezno oblikovana delovna mesta nedefinirane naloge neurejene organizacijske relacije in komunikacije ~ neustrezno definirane in pomanjkljive kadrovske zahteve. 1)) v mnkroorganlzaciji - neoblikovani progi arr.rki razvoj delovne enot.e - neoblikovano splošno organizacijo (delitev temeljnih funkcij in oblikovanje organizacijskih enot) - neracionalna organizacija strukture dela - neurejeno in problematične postopke dela. Navedeni problemi ne obvezno pojavljajo pri izdelavi sistemizacije, no pa za njeno kvaliteto in vrednost ključnega pomena. Brez ureditve teh problemov ni mogoče izdelati dobre, zanesljive in trdne sistemizacije delovnih mest. liešitev zgornjih problemov pa se najbolj neugodno odraža na ljudeh, ki se težko sprijaznijo z mislijo, da je treba spremeniti navade, stališča ali celo spremeniti svojo vlogo s tem pa tudi načine in metode dela. Oblikovanost organizacije, ki nanjo naletimo ob novi sistemizaciji , pa je lahko na različni stopnji organizacijske dognanosti in razvitosti. Te je lah- ko slaba ali dobra, verjetno pa nekje med eno ali drugo skrajnostjo. Tudi cel splet različnih organizacijskih ukrepov za izboljšanje obstoječe organizacije ne more le te temeljito izpopolniti v relativno kratkem času. Hačunati je le f postopnim izpopolnjevanjem in spreminjanjem organizacije. To Je proces, ki lahko traja nekaj mesecev ali pa celo več let. 11 tem dejstvom pa so mora realno računati ob izdelavi sititomizacije. Kadrovski vidik kot izhodišče zn sistemizacijo V zvezi sr. zaposlenimi mora delovna organizacija vsak dan razreševati različne kadrovske probleme. Delovna organizacija lahko uspešno rešuje kadrovske probleme, Če ima dobro zasnovano temelje kadrovske politike, oblikovanje kadrovske politike pa je odvisno predvsem od sistemizacije delovnih mest, od pokazalcov dejanske strukturo zaposlenih /neslednja stran/ izdelavo baterij ?K 10. sliki: formiranje členov /s prejšnje strani/ sistemizacija slovenja, izobraževanja, razvoja in napredovanja, ter motiviranja in nagrajevanja kadrov, zatem varstva prt dolu, noci-alno zdravstvenega varstva, razvijanja samoupravnih delovnih odnosov itd. kadrov in od ugotovitve o tekoč i in perspektivni kadrovski potrobi. Ma izhodiSSih osnovnih pravil kadrovsko politike, ki določajo, da mora biti to načelna, usklajena s e.ilji poslovne politike, dolgoročna, elastična, Jaano formulirana, Javna in napisana, postavlja delovna organizacija na podlagi sistemizacije delovnih mest. Oblikovanje temeljnih principov lastne kadrovske politiko po kat- -t n ij se izvaja kadrovska funkcija je predvsem definiranje dejavnosti na področju planiranja, pridobivanja, zapo- Za oblikovanje kadrovske politike v določeni organizaciji pa so pomembni trije temelji: «) Sistemizacija delovnih mest, ki določa kadrovske zahteve glede na stopnjo organizacijske razvitosti delovne enote, glede na vlogo človeka v samoupravno organiziranem združenem delu. b) Analiza kadrovske strukture zaposlenih, ki ugotavlja dejansko stanje zaposlenih kadrov v primerjavi z zahtevami sistemizacije, to je situacija kadrov v pogledu njihove dejanske strukture, uspešnosti, primernosti in novih možnosti. c) Analiza splošne kadrovske situacije v okolju, to je splošna in strokovna izobrazbena raven kadrov v lokalni sredini, ponudba in povpraševanje po kadrih, občinska kadrovska politika,obstoječe omrežje strokovnih šol, ukoreninjene tradicije prebivalstva, nacionalne značilnosti in ne nazadnje mednarodnega okvira, ki s socialnega vidika vpliva na delovne anote zlasti preko migracije prebivalstva in zaposlovanja v tujini. Sistemizacija delovnih me at Je torej ena od glavnih osnov kadrovsko politike, na podlagi nje pa moramo graditi kadrovske normative in izvajati kadrovske postopke. Če naj bi bila sistemizacija trdna podloga kadrovski funkciji , potem mora biti uporabna zlasti za kadrovske namene, ki jih prikazuje shema. Namen in uporabnost sistemizacije delovnih mest a) v OZD - informiranje o strukturi delovnih mest - planiranje kadrov - planiranje izobraževanja - zaposlovanje (razpis, sprejemni postopek) - izobraževanje (profili poklicev, programi ranje izobraževanja) - napredovanje - delitev dohodka (vrednotenje dela in delovnih mest) - zdravstveno in socialno varstvo (normativi za invalide itd. ) - varstvo pri delu (varstveni profil delovnih mest) - razvijanje samoupravnih odnosov - pravno urejanje medsebojnih delovnih razmerij - kadrovske analize b) zunaj OZD - nomenklatura poklicev - planiranje kadrov v občini, republiki - poklicne slike za usmerjanje v poklice - razne raziskave, študije, načrti (npr. zahteve po kadrih po regljati in panogah, študije poklicev,omrežje Bol, usmerjanje, štipendiranje kadrov itd.). Določanje kadrovskih elementov sistemizacije Je ona najbolj kočljivih faz pri izdelavi sistemizacije, pri tem pa mora biti dovolj strokovnosti, da se lahko upremo morebitnim subjektivnim ali osebnim gledanjem in zakoreninjenim stališčem o posameznih delovnih mestih. Vri določanju teh predlogov o delovnih mestih je potrebno, da delavci sodelujemo , vendar n primerno stopnjo samoupravne zrelosti, ki preprečuje , da bi bila delovna mesta "osebno pobarvana". osebni dohodki Stalno Izpopolnjevanje sistoli) i z n c i .1 o I'ri oblikovanju so strem i za tem, dn bi bil« trden noimativ za kadrovsko ukrepanju, hkuti pa dinamična tvorba, ki se pri-1"Eaja utripu organizacije dola in razvoja. Zato je razdeljena na dva dela: temeljni del ali samoupravni sporazum in dokumentacijo (dinamični del) sistemizacije, ki naj se stalno ažurira glede nn spremembe (dopolnjevanje opisov, glede na spremembo na delovnih netit ih itd.). Vse to spremljanje in dopolnjevanje podatkov se nanaša de na manjše spremembe, pravzaprav na manj pomembne dopolnitve v dokumentaciji ki Se no zahteva spreminjanje samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih most. Ob vseh spremembah, ki se nanašajo na drugačno prerazporeditev delovnih področij, preoblikovanje delovnih most, večje organizacijske spremembe, bistveno spreminjanje organigrama delovnih mest, pa je treba sistemizacijo korigirati v njenem Jidru. To pa narekuje tudi njeno ponovno sestavljanje in obnovitev postopka za sprejemanje. Aleš Omrdel Kok 15.0.1970 določen c sporazumom zn spremembo metodo vrednotenja delovnih most je potekel. Samoupravna strokovna komisija imenovana od delavskega sveta sestavljeno iz osemnajstih članov iz posameznili delovnih skupin se je sestajala tudi med dopusti, delo je od začetka bilo predvsem seznanjnl-nega značaja z določili samoupravnega sporazuma ele-ktrokovinske industrije Slovenije in delom, ki go je opravila prva komisija. Delo je valed neseznanjenosti vseh členov komisije z eksternimi določili o delitvi osebnega dohodka večkrat potekalo v jalovo amer. Valed težkega dogovarjanja se je formirala delovna skupina komisije, ki je pripravljala predloge po načelnih zaključkih komisije. Bilo jo izdelanih več variant: - loo % upoštevanje željo delovnih skupin - loo % upoštevanje samoupravnega sporazuma olektrokovi-nske industrijo Slovenije. Vsled prevelikih odstopanj v negativno ali pozitivno, tako pri masi zn osebne dohodke, kot pri samih osebnih dohodkih delavcev po oni ali drugi vnrinnti, ne je oba predloga delno opustilo. In kje smo donos" Komisijo Jo pripravila nov predlog, ki naj bi bil sprejemljiv za vso člane kolektiva n tem, dn ne zn vsn delovna mesta upošteva samoupi ovni spolnzum elolct rokov inske industrije iri zavestno korigira nekatera delovna mesta od samo- upravnega sporazuma elektro-kovinnke industrije vsled dosodnj višjega osebnega dohodka na i "'.starih delovnih mestih. Torej do konca meseca septembra upajmo, da bo pripravljen predlog sprejemljiv zn vse nas in vpeljan v živijenjo s 1. oktobrom. AleČ Smrdel Tik pred zaključkom redakcije pa smo sprejeli vest, dn so 23. septembra razpravljali na gornjo temo izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, zn tem razširjena samoupravno-atrokovna komisija in končno še delavski svet, katerega končni sklep je, do se predlog, ki ga je pripravila komisija posreduje v Javno obravnavo delovnim skupinam. Javna obravnava in sprejem morata biti izvedena do I.I0.76. Strokovna služba pripravi zn javno obravnavo pregled osebnih dohodkov po prejšnji metodi v primerjavi z vrednotenjem po novi metodi (predlog novih osebnih dohodkov) brez dodatkov. K.M. NAJNIŽJI OD I’o predlogu novega vrednotenja delovnih mest noj bi bil naj-nižji osebni dohodek v Zmaju /brez dodatkov/ 2.380,00 din. Zdaj Je 2,076,90 din /brez dodatkov/ pri normalnem poslovanju podjetja. H\nnm ■ U l, i v . ' - ČtW: "Jutri bo prepozno za pomoč otrokom sedanjosti. Kajti otroci današnjega dne so jutri odrasli ljudje." Tako Je dejal pred leti zdaj že pokojni takratni generalni sekretar Organizacije Združenih narodov U Tant. Ta njegovo misel smo vpletali v razprave o samoprispevku občanov za izgradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov, katerih rezultat je bil nadvse uspešen na referendumu 21. novembra 1971. Pred petimi leti, 5- novembra Je bil v Zmajevih proizvodnih prostorih zbor delovne skupnosti zaradi razprave o samoprispevku. Tudi letos bo nekako ob tem času. Le da smo takrat govorili le o načrtih, letos pa k novim načrtom lahko dodamo že rezultate takratnega referenduma, ki se bo letos ponovil 21. novembra, natanko po 5 letih. Vedeti Je namreč treba, da med vsemi mesti v Sloveniji narašča prebivalstvo v Ljubljani najhitreje, saj se Je od leta 1948 več kot podvojilo, s tem pa so se povečale potrebe po objektih družbenega standarda. Vedno več Ljubljančanov Je zaposlenih in med njimi je skoraj polovica žensk. Pri tem pa se upoštevamo, da se stanovanjske soseske v posameznih občinah izredno naglo širijo. Do sedaj doseženi uspehi so tolikšni, da si težko zamišljamo, s kakšnimi težavami bi se danes ukvarjali na podro- čJu vzgoje in varstva otrok, če se pred petimi leti ne bi odločili za samoprispevek. življenje pa nezadržno teče dalje in pred nas postavlja nove probleme, katerim smo nadeli značaj. To pomeni, da poleg varstva in vzgoje mislimo tudi na zdravstvo in skrb za starejše občane. Saj predlog programa za ODjejrce ib pouarjasnega samoprispevka v Ljubljani zajema gradnjo 49 objektov. To pomeni 19 vrtcev za 2.4oo otrok, 19 osnovnih šol s 18o učilnicami za 4.5oo otrok, 5 zdravstvenih domov oziroma ambulant ter 4 domove za upokojence. Z 1,5 odstotnim samoprispevkom bi zbrali 62 odstotkov vseh sredstev za uresničitev programa, drugo naj bi prispevale Samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter stanovanjske skupnosti. Kot je že navedeno, Je novi program dovolj raznovrsten, da naša odločitev na referendumu ne bo težka, saj bo sleherni izmed nas našel korist v rezultatih, če se bo s svojim glasom DA vključil v solidarnostno akcijo 21. novembra letos. S tem mu bo dana večja možnost vključevanja svojih otrok ali vnukov v vrtce, šole, občutil bo izboljšanje zdravstvenih storitev osnovne zdravstvene službe, ki je v Ljubljani skrajno nezadovoljiva. Prav tako bi se povečale kapacitete v domovih za ostarele občane. Znano Je, da danes biva v domovih le J odstotke občanov medtem, ko jih v razvitem svetu biva 7 odstotkov. Nedvomno bo in mora tudi letošnji referendum uspeti v celoti, kajti naša solidarnost se je že izkazala takrat, ko nismo imeli še nikakršnih rezultatov. Danes pa lahko že trdimo, na osnovi znanih podatkov, da Je bilo leta 1971 vključenih v otroško varstvo 6.391 otrok, danes pa Jih je že 11.741 ali 43 odstotkov vseh otrok v Ljubljani. Zato bomo glasovali ZA in zato čez pet let ne bo le 43 odstotkov ampak 55 - 58 odstotkov vseh otrok v Ljubljani vključenih v vzgojno varstvene ustanove. Naša skrb za prihodnji rod se bo manifestirala 21. novembra na referendumu. Dolžni smo reči DA, ©' AKCIJSKI ODBOR W*m' : r ‘ j 4»i jEt‘., v ■ j. »ZK i ' • » . Občani z nižjimi osebnimi dohodki bodo kot tudi doslej oproščeni plačevanja samoprispevka. Zavezancem pa se prispevati! znesek ne upošteva pri odmeri davka na osebni dohodek. Letno zapusti vzgojno varstvene organizacije približno 2.ooo otrok zaradi vstopa v osnovno šolo. število odklonjenih otrok v vrtce raste iz lota v leto. Lani je bilo odklonjenih ti.7o9 otrok. Zbral in priredil My ZA ZDRAV RAZVOJ IN SRIČNO OTROŠTVO Na sestanku izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Zmaju Je bil Iti. septembra 1976 imenovan osemčlanski akcijski odbor za vodenje priprav na referendum o samoprispevku II. v Ljubljani, ki bo 21. novembre letos. Sestav odbora jei predsedniki Jakomin Milen namestniki tajniki člani člani člani člani člani predsednik 00 sindikata Alibagovič Fadil sekretar 00 ZK Kocman Marija namestnik sekretarje 00 ZK Petavs Maksimiljan predsednik mladinske organizacije Kranjec Zdenko predsednik delavskega svete Lendero Franc predsednik konference delegacij Jež Zdravko vodja splošne delegacije Mayar Marijan urednik Internega glasila. Vsak delavec in upokojenec bo °b izplačilu osebnega dohodka ®ed lo. oktobrom in lo. novembrom dobil piemo, v katerem bo zahvala, ker Je prispeval ■redetva iz svojega OD za grajajo 5o objektov iz samoprispevka (25 šol in 25 vrtcev). Dobil bo tudi značko prvega samoprispevka. Prebivalstvo v Ljubljani vsako leto naraste za 5*ooo do 5*5oo ljudi. Zaposlenost pa se letno dviguje za 3,5 odstotka. Iz samoprispevka II. so predvideni štirje domovi za ostarele občane in sicer dom upokojencev v krajevni skupnosti Posavje z 212 ležišči, dom upokojencev v Mostah z 2oo ležišči, dom upokojencev v Šiški e 228 leži-ščl in dom upokojencev v krajevni skupnosti Koleslje s 2oo ležišči. ^ Ljubljani Je kar 12 odstotkov prebivalcev starih več kot fio let. Mamica in očka delata v tovalni, mi pa se lepo _glamo v vltcu Posojilo za ceste — varnejša vožnja V Zmaju smo z vpisovanjem posojila za ceste začeli e 15. junijem letos. Pred tem je stekla obširna razprava in akcija o namenu s posojilom zbranih sredstev, o čemer emo obširneje pisali v junijski številki glasila. Vendar pa akcija še ni zaključena. Danes lahko ugotavljamo, da je bila solidno uspešna, vendar rezultat ni zadovoljiv. 0 vsem tem so v Zmaju razpravljali na razširjenem sestanku izvršnega odbora sindikalne organizacije dne 14. septembra in ugotovili, da je bilo do tega dne od skupno 3°8 zaposlenih v Ljubljani 257 vpisnikov, kar je v tem času predstavljalo 85,44 odstotkov udeležencev - vpisnikov za posojilo za ceste. Res je, do je odstotek v znesku večji in predstavlja 92,lo % oziroma 451,9oo dinarjev, če vzamemo povprečni osebni dohodek iz leta 1979, ki je bil 3.186 dinarjev oziroma 5° % od tega zneska, še vedno ne moremo biti zadovoljni. Na tem sestanku je bil posredovan seznam 51 delavcev, ki niso vpisali posojila in od katerih so trije delavci bili oproščeni. Vsi ostali, tako Je bilo NE IZOGNI SE I TI DRUŽBI DRUŽBA TEBI ... slisati, imajo čas vpisati posojilo do 15. oktobra letos. Razprava o posojilu in "nevpisanih" je potekala zelo aktivno in slišati je bilo precej kritičnih pripomb, iz katere bi opazovalec lahko izluščil osnovno temo: koliko Je posameznik pripravljen nuditi družbi (čeprav gre aamo za posojilo) in kpliko od družbe pričakuje ali celo zahteva. Ree Je, da za primere takšnih odstopanj od družbenih akcij sankcij ni in jih tudi nihče brez meril ne more izvajati. Vendar pa - kot je menila večina prisotnih - nastaja veliko vprašanje o zrelosti naših samoupravljalcev, posebno še zelo aktivnih, ki so v tem primeru odstopili s programirane poti. Kljub gornji, dokaj kritični ugotovitvi pa je treba upoštevati še to, da je zadnji rok za vpis posojila za ceste 15. oktober, kar Je še vedno čas, da se nas čim večje število zaposlenih v Zmaju vključi v to izredno pomembno družbeno akcijo, katere rezul- tate bomo uživali vsi - do slehernega posameznika. Zato: še Je čas, da se vključiš v akcijo večine. - NAJ SE NIHČE NE IZOGNE ... I o končnih rezultatih, to Je o številu vpisnikov, znesku in še marsičem v zvezi z vpisovanjem posojila za ceste bomo poročali v naslednjem glasilu, ko bo akcija zaključena in bodo znani točni podatki. My prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja p rofestiramo Protestno zborovanje mladih I6KRE in Ljubljanske banke Okrog 2.000 mladih ljudi v organizaciji koordinacijskih evetov Zveze socialistične mladine Slovenije ZP lakra in Ljubljanske banke, se Je zbralo na Trgu revolucije na protestnem zborovanju za pravice KoroSkih Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov. Na tem protestnem zborovanju so sodelovali tudi mladinci naša tovarne. Z zborovanja ao poslali protestno pismo avstrijskemu generalnemu konzulu v Jugoslaviji. veliko naže krvi tudi za osvoboditev sedanje Avstrije izpod nacizma," Je med drugim poudarila v svojem govoru organizacijska sekretarka KK ZSMS ZP Iskra Glavan Marina. "Omenjena ravnanja in zakoni so poskus enostranske revizije državne pogodbe in Je njihova vsebina nezadovoljiva v primerjavi z Jasnimi določili člena 7« Ozračje v katerem se to dogaja je čedalje manj naklonjeno urejevanju manjšinskega vprašanja, pri vplivanju na ta neugoden razvoj pa Je mogoče zaznati celo udeležbo vrhnjih državnih uradnih osebnosti, Je vae bolj neprijazno Koroškim Slovencem in Gradiščanskim Hrvatom. V samem poteku nastopajo avstrijske uradne osebnosti celo z zagovorom denacionalizacije, z raznimi teorijami, ki vse pomenijo že neposredno podporo tistim grupam in ideologiji, ki odkrito nastopa z narodno nestrpnostjo. Vse to teži neposredno h kulturnemu genocidu ali etnocitu obeh drugonarodnih skupnosti - Koroških Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov", Je v svojem govoru poudaril sekretar KK ZSMS Ljubljanske banke. Delovni ljudje, še posebno pa mladi, ZP Iskra in Ljubljanske banke najodločneje protestiramo proti nasilnemu in nedopustnemu ravnanju avstrijske vlade, ki dopušča brutalno ravnanje s pripadniki slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem. Make Petevs Brutalna gesta avstrijske Policije proti.slovensko govoreči narodnostni manjšini Pa Koroškem, dogodki v Škocjanu in podobni, so logična Posledica novih avstrijskih **konov o nacionalnih manjši-°ah in posebnem preštevanju *6-teh,, To dokazuje, da je avstrijska vlade kapitulirala Pred silami, ki predstavljajo Pajaračnejšo ideologijo zgodovine človeštva. so se ti ljudje v preteklosti tako malo naučili? Zakaj e« Koroške Slovence veljajo Pravila, ki so v nasprotju s 7» členom avstrijske državne Pogodbe? Ne moremo mimo gledati početja avstrijskih oblasti, ki ne Ppoštevajo osnovnih človeških Pravic, hkrati pa dopuščajo Ponovno oživljanje nacizma. Naši sosedje žal pozabljajo, da zatirajo naše manjšine na žemlji naših narodov in na Ze®lji, kjer Je bilo prelite Preštevanje Koroških Slovencev, šovinistični in nacistični izgredi, zatiranje naše narodnostne skupnosti no Koroškem, vse to je povod za naše Jugoslovanske proteste, ki eo izredno aktivni in množični v zadnjem obdobju. Gornja slika predstavlja še vedno aktualno temo, čeprav je bila posneta 24. oktobra leta M72, ko smo se zbirali na Zmajevem dvorišču, od koder smo krenili na tedanji Trg revolucije, na katerem emo prisostvovali množičnemu protestnemu zborovanju (Arhiv NAS GLAS). besede, v akcijah postajajo resničnost. jubilej dela mladine 3o LET MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ Mladinske delovne akcije in brigade imajo svoj začetek v narodnoosvobodilni borbi. Mladi, ki se niso mogli vključiti v borbene enote, so se organizirali v delovne enote, brigade in tako poleg enote boja odprli še fronto dela. Prve delovne akcije so bile v Užiški republiki, prvi republiki v zasužnjeni Evropi. Ljudje so bili lačni, zato so se mladi odločili za obiranje koruze. Dne 4. oktobra 1941. leta Je 15o fantov in deklet 14 dni obiralo koruzo in tako pomagalo pri premagovanju težav mlade republike. Domovina Je bila po vojni popolnoma uničena. Treba Jo Je bilo obnoviti. Mladi, polni poleta, vztrajnosti in socialistične zavesti, so hoteli dokazati, da zmorejo tudi to. "Dajte nam delol" so zahtevali. Odločili so se za akcijo Brčko - Banoviči. Akcija se Je začela 1. maja in do 7. novembra 1946 Je več kot 6.2oo brigadirjev zgradilo 9o km proge. Plan so izpolnili 22 dni pred rokom. To je bil za mladino in za celo Jugoslavijo velik uspeh. Nato so se akcije vrstile druga za drugo po celi domovini. Tovariš Tito Je na VI. kongresu Narodne mladine Jugoslavije dal mladim nalogo, da zgradijo mladinsko cesto Bratstva in Enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije. Cesta Je bila svečano odprta 2o. novembra 1963, gradilo jo je pol milijona mla- dih in jo zgradili v dobrih osmih letih. Akcije so se nadaljevale: Jadranska magistrala, zvezne, republiške in lokalne akcije. V teh akcijah so mladi pridobili veliko, največ, kar se sploh da pridobiti. Nekaj zadnjih let je vladalo zatišje, prevladalo je mnenje da med mladimi ni zanimanja za akcije, da niso rentabilne... Mladi pa nismo odnehali. Tako se je začelo novo obdobje akcij: Bava, Banja Luka, Djerdap, Sutjeska, Morava, Beograd-Bor, Niš, Kozjansko in še in Še. Nekaterih imen pozneje ni več, prihajajo nova. In mladi? Vedno več se Jih udeležuje akcij. Privlači jih: tovarištvo, solidarnost, bratstvo in enotnost, spoznanje novih krajev in ljudi... To niso le Za nami Je danes veliko število prog, cest, mostov, predorov in tovarn, ki so rezultat dela, velikega odrekanja in neprespanih noči mnogih generacij mladih. Mladinske delovne akcije eo bile in eo še vedno pomembne za družbeni in ekonomski razvoj naše države, še posebno za mlade generacije. Na njih ee Je učilo in delalo od abecede do diplom in kvalifikacij. Kuje se bratstvo in edinstvo, negujejo se tradicije NOB, vzgajajo se generacije v duhu idej socialistične samoupravne družbe. Mladinske delovne akcije so bile in bodo oatale velika šola bodočih samoupravljalcev, čvrsto prepričanih v pravilno politiko Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša TITA, Mi, današnja mlada generacija ne želimo prekiniti tridesetletne svojevrstne borbe graditve socialistične samoupravne Jugoslavije. Make Petavs Prihod v Šentjernej ob dnevu ISKRE in dnevu borca 4.Julija letos. ff i u k i u a c i j a GIBANJE DELOVNE SILE v I. POLLETJU 1976 ^ I. polletju letošnjega leta Je prišlo 31 novih delavcev ali ?i43 % od skupnega števila zapo- Primerjava z lanskim letom: slenih, odšlo pa Je 29 delavcev ali 6,95 %. 1976 29 delavcev - 6,95 % 31 delavcev - 7»3 % 6,95 % Povprečno število zaposlenih v I. polletju 1975 Je 4o5 delavcev, v 1976 pa 417 delavcev. Število zaposlenih se Je povečalo za 2,96%, s tem seveda vzporedno tudi stopnja fluktuacije. Glede na intenzivnost fluktuaciJe v letu 1975 se je le-ta povečala v letošnjem letu za 2,26 %. Številke so še vedno v okvirih ki veljajo za zmerne, vendar se je fluktuaciJa le nekoliko dvignila. Ker pa je najvišja stopnja fluktuacije v mesecu septembru (po izkušnjah v vseh letih dosedaj),lahko pričakujemo, da bo v letošnjem letu še porasla (na primer za celo leto 1975 je bila stopnja fluktuacije 12,92 %). 1975 odhodi 19 delavcev - 4,69 % Prihodi 19 delavcev - 4,69 % fluktuacija 4,69 % Zaroki odhodov v letu 1976 Meseci 1 «d 0 il CZ) N Na lastno želje 1 O > M Q) 0 -P PvH £> ‘o Kršitev del.obv. Z>o • A » «3 A N v poskus dobi Prem.iz Šentvid? 1 *o •H *H £> 0 «3 «5 ,a -p >CQ > C/3 C/3 C/3 B 5 M g C/3 > >C/J > c/3 CZ) CZ) to B 6 M (4 g KAKO SE RAZŠIRI 1 Jan. 43 c Na vseh krajih nam že primanj- Feb. 8 lo 1 3 3 1 1 9 kuje prostora. To je vsem nam M7 5 3 4 1 1 1 1 znano že dolga leta. V zadnjem Mar. času se s tem problemom ukvarja 416 6 5 1 1 4 1 1 3 služba vzdrževanja, ki bi sl Apr. 42o 5 2 1 2 2 1 1 rada pridobila dva prostora Maj in sicer za orodjarno in bru- 4lš 5 7 1 1 2 1 2 5 silne stroje. Toda, kam preše- Jun. liti mizaBsko delavnico in elek- 418 2 2 1 1 2 trlčarsko delavnico? SKUP. 31 29 5 5 16 5 1 5 1 2 2o V tem trenutku še nismo zvedeli za rešitev. Ur. izostanka z dela KARAKTERISTIKE IZOSTAJANJA Z DELA ZARADI BOLEZNI, PORODNIŠKIH DOPUSTOV IN NESREČ V TOVARNI ZMAJ ZA APRIL, MAJ IN JUNIJ 1976 Odstotek Izgubljenih delovnih dni za obrat Šentvid pri Stični V breme del.org. V breme socialnega zavarovanja Skupaj Skupaj 1+2+3+ +4+5+6 Rol.do 3o dni Nesr. Nega in sprem« Bol.in nes.nad 3o dni 4 urni delav. noseč. 4 umi delav. bolez. ♦5 tv 4,44 - o,29 3,ol o,46 1,87 5,63 lo,7 J, l,9o 2,25 o,51 o,99 o,49 - 4,24 6,14 /I 1,26 3,o4 l,o2 l,5o - - 5,56 6,82 Odstotek izgubljenih delovnih dni za obrat Ljubljana V breme del.org V breme socialnega zavarovanja Skupaj 2+3+4+ +5 Skupaj 1+2+3+ +4+5+6 Bo 1.do 3o dni Nesr, Nega in sprem. Bol.in nes.nad čo dni 4urai delav. noseč. 4urni delav. bolez. IV 7,19 3,98 o,65 4,68 o,29 o ,06 9,66 16,85 V 5,67 3,37 o,32 5,32 o,3o o,41 9,72 15,39 VI 4,27 2,7o o,44 4,49 o,27 o,27 8,17 12,44 V opazovanem obdobju Je bil naj' večji odstotek izostankov zaradi bolezni v mesecu aprilu in to 4,44 % v breme delovne organizacije, kar pa Je za o,65 % manj kot v letu 1975» Znatno pa se je zmanjšal Izostanek v mesecu maju in Juniju, ko Je bila v Šentvidu pri Stični ustanovi Jeha laična kontrola bolniškega staleža, v maju se je zmanjšal za 1,33 # 1® leta 1975 in v Juniju za 4,48 %. Ravno tako tudi bolniški eta-lež v breme zdravstvenega zavarovanja ni visok, aaj izstopa 3,o4 % v mesecu.juniju edinole porodniški dopust, kar pa Je normalno. Tako se Je zmanjšal staleš is lete 1975 v breme organizacije in v breme socialnega zavarovanja v aprilu 1975 Je bil 14,16 % na lo,o? % v letu 1975, ksr je za 4,o9 % manj. V meju iz 12,lo# v 1975 na 6,14 % v 1976, kar Je za 5i96 % in v Juniju iz 13,oo % v letu 1975 ne 6,62 % v letu 1976, kar Je za 6»18 % manj. Ravno tako je dogovorjeno z zdravstveno službo v Ivančni gorici da etalež za nekaj dni ni taželjen ter je podan seznam tistih, ki ao vsak mesec po nekaj dni v bolniškem staležu. Lahko rečemo, da Je to velik uspeh zdravstvene službe, kot tudi laične kontrole bolniškega staleža. Odstotek izgubljenih dni v breme organizacije Je v opaco- šggggsB vonem obdobju naraael iz leta 1975 iz 2,54 % na 7,19 % v letu 1976 kar jeia 4,65 % več. Vzrok za to so prehladna obo- Uskovnica, planinski kraj let nega oddiha tudi letos za delavce Zmaja. Odstotek izgubljenih delovnih dni v skupnih dužbah in vzdrževanju / breme lel. ortr. V breme socialnega zavarovanja Skupaj! 2+3+4+ +?- Skupaj 1+2+3+ +4+5+6 3ol.do }o dni Neer. Vega in Bprem. Bol.in aes.nad 4 urni delav. n j 4 umi delav. IV 4,17 1,06 o,84 2,71 0,4o 0,4o 5,ol 9,18 v l,o7 1,61 0,4o 1,73 - 0 >°5 3,79 4,86 vr 2,65 1,46 o,23 o,73 - o,36 2,72 5,37 Odstotek izgubljenih delovnih dni za podjetje skupaj V breme rt a1 . nrg. V breme socialnega zavarovanja BkupaJ £+3+4+ +5 Skupaj 1+2+3+ +4+5+6 Bol.do 3o dni Nesr. Nega in oprem. Bol.in nes.nad čo dni 4 umi delav. noseč. 4 umi delav. bolez. IV 6,03 2,ol o,61 3,62 o,37 o,65 7,26 13,89 v 3,25 2,52 0,68 3,o7 o,26 o,19 6,72 9,97 VI 2,97 2,4o o,53 2,52 0,11 0,28 5,84 8,81 lenja, saj vemo, da Je cela Slovenija zaradi prehladnih obolenj ostajala doma. V mesecu »aju Je % izostanka tudi za 2,97 * veSji kot v lanskem letu. V juniju pa Je odstotek izostankov padel iz 7,88 % v letu 1975 na 4,27 % v letu 1976, kar Je„za 3,61 % manj kot v lanskem letu. Zelo velik in aaekrbljujoč odstotek izostankov pa Je v breme socialnega tavarovanja in to boleznin nad 30 dni, april 4,68 %, v ®aju 5,32 % in v juniju 4,96 %. Vemo, da Je v proizvodnem sektorju veliko delavcev odsotnih zaradi kroničnih obolenj, saj smo imeli v letošnjem letu kar 16 delavcev, ki jih ni na delo že celo polletje. V skupnih službah se odstotek isoatankov zaradi bolezni zmanjkuje, eaj se Je v aprilu **>anjžal ca 3,89 %, v maju za §,9o %.in v juniju za 1,9° % napraa lanskemu letu. Prognoza je ugodna. 1 aprilu Je odstotek izostanka v®Sji z6 o,86 % kot v lanskem l#tu. To Je zaradi kroničnih °bolenJ v proizvodnem sektorju. ^ naju je odstotek izostankov *®njži ea 1,13 % in v juniju za 2>29 % kot v letu 1975. Vsekakor j® v ljubljeni še vedno potrebna Palčna kontrola bolniškega eta-^ta, da ae stalež v breme or-BanitaciJaše bolj zmanjša. S.O.B. PROBLEM ŠOFERJEV Malico v naši jedilnici začnejo deliti ob 9« uri. Določene izmene se vrstijo v polurnem časovnem presledku. To pa ne more veljati za naše šoferje, ki imajo specifičen razpored dela oziroma voženj in se pogosto dogaja, da z največjo težavo "ulovijo" malico. Zato, kot je bilo slišati, ee zavzemajo za bone, da bi se lahko hranili po lastni možnosti prostega časa kjerkoli na terenu. Ur. število zaposlenih Proizvodni sektor Ljubljane moških 67 žensk 132 Skupaj 199 Obrat Šentvid moških 32 žensk 83 Skupaj 115 Skupne službe moških 55 žensk 54 Skupaj lo9 Dne 31. avgusta 1976 Je bilo v tovarni ZMAJ zaposlenih 425 delavcev, od tega 154 moških in 269 žensk. © z m © za Morda ni vsem poznano, kako temeljito so se strokovnjaki iz Japonskega baterijskega giganta "Matsushita" v Osaki .dolgo vrsto let s sistematičnimi raziskavami in razvojnim delom trudili, da bi izboljšali sestavo nanosov na elektrolitski papir, številne reference tudi drugih japonskih tovarn (Hitachi Majcell, Toshiba, Fuji Benka, Toyo-Mitsubishi, Yuasa, Tekasago, Yai) in nekaterih proizvajalcev.osnovnih surovin za primarne baterije (Miteui, Tekkosha, Toyo Soda), ki jih najdemo v strokovnih redijah in zbornikih raznih mednarodnih posvetovanj iz te problematike, kažejo da so se raziskave začele že pred letom 1957- V delo so se vključili poleg bateriJašev tudi strokovnjaki za modificirane celuloze,proteine, kemijo škroba, polimere in plastične mase. Preverili so obstojnosti zlasti škroba in polimeni-ziranih oblik z epiklorhidrinom ali formalinom v različnih koncentracijah raztopin cInkovega klorida, pri različnih stopnjah pH, ki se javljajo v iztrošenih Leclanche baterijah ali pri različnih vrstah električnih obremenitev. Tako ee Je med Japonci T.Shimizu specializiral za kemijsko obdelavo škroba z zamreženjem oz. polimerizacijo, kar daje večjo obstojnost v razmeroma kislih ZnCl^ raztopinah in omogoča daljše skladiščenje baterij. Drugi strokovnjaki,npr. T. Takahashi, K. Sasaki so določili temperature geliranja teh produktov. Nato so nastopile močne skupine baterijskih strokovnjakov, pri Matsushita so to dr. Jun Vatanabe s sodelavci Akira Ohta, Ryohei Furumi, I. Kubo, S. Yamamoto itd. Primerjali so rezultate številnih testov izdelanih vzorcev baterij iz najrazličnejših nanosov na papirje in po več letih dela prišli do vedno boljših rezultatov. Kakor je navada, se takšni dosežki oz. spoznanja zaščitijo v lastni pa tudi v drugih državah s patenti. Tako najdemo med številnimi patenti firme Matsushita npr. v Veliki Britaniji naslednje, ki ee nanašajo predvsem na izboljšave pri separatorjih oz. nam bolj znanim elektrolitskim papirjem. Patentne specifikacijo nosijo naslove "Suhi členi" oz. "Izboljšave pri in v zvezi s suhimi členi". AG (Brit.Pat. 1221392) in sicer eni z uporabo modificiranih škrobov, drugi pa z izbirami številnih kombinacij raznih polimerov in plastičnih mas za premaze natronskega papirja. Poudariti pa moramo, da imajo Japonci glede temeljitosti raziskav prvo mesto pa tudi časovno je skoraj desetletje prednosti. Danes nudijo svetovnemu trgu 7 različnih vrst elektrolitskih papirjev za baterije Leclanche v skoraj neomejenih množinah dobav v standardnih kolutih. Seveda so se jim vloženi stroški v raziskave in razvoj že večkratno povrnili. Omeniti pa moramo še neki naravni pojav, ki mu menda ne najdemo domačega izraza, zato Je v rabi kar mednarodno ime "ozmoza". To Je pojav, da se v raztopinah z različnimi koncentracijami topljenca vrši skozi polprepustne membrane transport topila, ki naj poskuša čimbolj izravnati koncentraciji. Znan pojav iz narave Je npr.: črpanje vode iz tal pri drevju tudi do najvišjih drevesnih krošenj. Ozmotski tlak lahko tudi merimo, da mu v ravnoves” Je prilagodimo ustrezno visok Štev, patenta Datum prijave________Datum objave 1289340 1275825 12741ol 28.10.1969 24.7.1969 5.8.1969 13.9.1972 24.5.1972 10.5.1972 Dober elektrolitski papir mora namreč dobro nalegati na sloj cinka, omogočati mora dobro prevodnost cinkovih ionov tudi pod velikimi obremenitvami baterije, zmanjšati mora samopraznitve in korozijo cinka, preprečevati mora iztok elektrolita, ustrezati mora zahtevam avtomatizacije proizvodnje baterij itd. Do sličnih rezultatov so prišli tudi drugi proizvajalci baterij, v Evropi npr. S.A.F.T. (Brit.Pat. 1276o36) oz. Varta hidrostatski tlak. Tu gre za nekakšno posredno rešitev. Ozmotski tlaki lahko dosežejo zelo visoke vrednosti, nekaj atmosfer in še preko desetice. Na podoben princip delujejo umetne ledvice, to je stroj, kamor priključimo bolnika z zastrupljeno k ruj) in s skrbno uravnanimi pretoki in temperaturo , se skozi umetno membrano strupene snovi odstranijo s krogotokom vode ali raznih zelo razredčenih raztopin. Membrana je mikroporozni poli-Pdopilenski film, ki ga recimo Izdeluje v ZDA firma "Celonese Corp. " , Greer v Južni Kalifor-di,1i. Ista firma ponuja tudi ®eparatorje za najnovejše baterije z litijem in anorganskimi brezvodnimi elektroliti. To seveda ni slučaj in tako ®i sedaj oglejmo še, kaj imajo °zmozni pojavi opraviti pri daših Leclanche baterijah, ki tako pri nas, kot tudi marsikje drugod predstavljajo še vedno dajmasovnejšo proizvodnjo. Obnovimo si v naglici zgradbo cilindrične celice Leclanche: cinkova čaša, elektrolitski sloj (separator), depolarizator (mošnjiček). Separator omogo-ca transport ionov Zn^+, Cl~, ^4 itd. Brez potovanja ionov de potek kemijske reakcije, ki omogoča pretvorbo v električno delo, onemogočen. Pri hudih električnih obremenitvah baterije se v sloju separatorja zelo nakopičijo zlasti cInkovi i°ai, ki nimajo časa z difuzijo v sloj depolarizatorja. Koncentracija elektrolita je torej tik ob cinku znatno višja kot v mošnjičku. V bateriji je vo-dfia raztopina, zato so ustvarjeni vsi pogoji za spontano °zmozo. Mošnjiček se "suši", elektrolit se kopiči ob cinku. To kopičenje ni "neznatno", temveč poteka zelo silovito, ekoraj ga lahko ponazorimo s eilno močno črpalko. Pritisk tik ob zunanjem plašču zelo daraste in elektrolit išče možne Poti za iztok, ter vsa šibkejša ttesta: sloj bitumna, pokrovke Ttd. Iztok elektrolita je ekoraj normalna posledica. Her-®etiSno ohišje lahko to do deke mere, ali za nekaj časa, thdi prepreči. Vzrok pa eeveda ostane. To je ozmozal ^Cati je treba preprečevati oz. dim bolj omiliti nastanek ozmo-*e- Ali je možno izdelati tak-®ed elektrolitski papir, ki °®ogoia ionom hiter transport? Katere snovi je treba izbrati za premaze takšnih separatorjev? Tako so se tega problema lotili Japonci v firmi "Matsushita", morda bolj temeljito kot pa Američani ali Nemci. Gledano iz sedanjega trenutka na njihovo dolgoletno in naporno zelo razvejano raziskovalno delo, moramo to opredeliti kot usmerjeni znanstveni pristop k temu cilju. Seveda so bili pri delu uspešni. Recepture niso objavljene in jih tudi ne mislijo prodati. Prodajajo pa produkt: baterijski separator, verjetno ga ponujajo celemu svetu. Tu je še naš ZMAJ. K problemu separatorja smo pristopili po drugi poti, saj nimamo niti časa niti denarja za drage aparature in dolgotrajne raziskave. Izbrali smo več različnih naravnih in umetnih snovi pretežno domače proizvodnje, kjer kot baterijaši lahko pričakujemo tiste ugodne lastnosti: preprečevanje ozmoznih efektov, nabrekanje v elektrolitu, elastičnost filmov, prevodnost ionov, obstojnost v prisotnosti ZnClj in HgCl^, možnost skladiščenja itd., nato pa so sledili razni poskusi nanosov. Bilo je podobno kot pri umetnikih: s čopičem v roki in bistrim opazovanjem. Z levo roko je nanašal premaze naš tehnik Iztok Perkon iz razvojnega laboratorija. Slučajno je namreč levičar. Nekaj kasneje smo iz nekaterih trakov že izdelali nekaj deset vzorcev členov R 14 in z magnetofonskimi in drugimi testi primerjali karakteristike baterij glede na razne recepture nanosov in naredili selekcijo. Potrebno je še veliko dela, pretežno na strojih za nanašanje premazov in dobri izgledi so, da pridemo še do več novih receptur. Kot je znano, so bile prve recepture za elektrolitski papir Leclanche v Jugoslaviji oz.licenca in know ho vi kupljena od angleške firme Hauker Siddeley Export leta 1969. Več novih rezultatih ter o drugih novostih pa kdaj kasneje. P.Z. PREVENTIVNO LETOVANJE Kot vsako leto so se preventivnega letovanja tudi letos udeležili delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih ter zdravstveno in socialno ogroženi. Delavci so večinoma letovali v domu naše počitniške skupnosti Zatišje v Bašaniji. Od 48 predlaganih delavcev se je preventivnega letovanja udeležilo 36 delavcev, kar predstavlja 75 odstotno udeležbo. Delavci, ki se letovanja niso udeležili, so za to navedli razno razne vzroke kot so: zdravstveni razlogi, neurejeno varstvo otrok, delo na polju, slabo vreme, nekaj pa je bilo tudi takih, ki na letovanje niso šli zato, ker je bila kritika zelo velika na naše kapacitete v Bašaniji, češ, da so bili prepičli obroki, da so zavese v naših sobah dotrajane, ravno tako jogiji, da ni nobenega vzdrževanja. V prihodnjem letu nameravamo zamenjati zavese, preobleči jogije ter opraviti ostalo delo tako, da se bo naš delavec v naših počitniških sobah lahko res sprostil. Ravno tako nameravamo kupiti nekaj pomožnih ležišč. Naj še omenimo, da je ena delavka letovala preventivno na Uskovnici, tri pa so letovale v lastni režiji. Naj ob zaključku poletnih dopustov omenimo še to, da je bila zasedenost v Bašaniji - kljub kritiki - sto odstotna z našimi delavci. S.O.B. novice z Skozi vse leto letošnjega leta smo vas v našem glasilu sproti obveščali o posameznih etapah novogradnje našega skladišča v Stegnah. Zdaj pa lahko dodamo le sklepno ugotovitev, da je bil objekt v celoti zgrajen do roka in so zadnji delavci zapustili gradbišče že pred 2o. julijem. Ko smo lani v mrzlem in meglenem dopoldnevu 9. decembra zabetonirali temeljni kamen, si nekateri niso mogli predstavljati, da bo julija meseca objekt z 2.000 kvadratnimi metri v celoti nared za prevzem. No, in pri prevzemu se je nekoliko zataknilo. Osnova za pridobitev uporabnega dovoljenja je tehnični prevzem komisije v sestavi inšpektorjev in nadzornih organov, katerih pa ni bilo moč v celoti sklicati zaradi letnih dopustov in odsotnosti posameznikov na te.-renih različnih lokacij. Vendar pričakujemo in takšni so tudi izgledi, da bo prevzem opravljen v kratkem, morda že do takrat, ko boste prejeli to številko glasila ali nekaj dni za tem. Naj Še omenimo, da je bil pred dnevi položen asfalt do vrat skladišča, ker se na tem mestu ne bodo opravljali nikakršni izkopi ter zakrpan asfalt na tistih mestih, kjer se je kopalo oziroma polagalo cevi za samostojni vodovodni pri*-ključek. Čim bomo prejeli uporabno dovoljenje, pa bo stekel tovorni promet na re- gradbišča laciji Smartinska cesta -Stegne. Kdaj, kaj in kako, o vsem tem vas bomo seznanili v našem glasilu in brez dvoma, še v naslednji oktobrski številki, My OTROCI NA MORJU NAŠI OTROCI NA LETOVANJU V letošnjem letu se je organiziranega letovanja udeležilo kar 17 otrok naših delavcev od predvidenih 2o. Organizirano so letovali tisti otroci, katerih starši prejemajo otroški dodatek. Delavcem smo povrnili za organizirano letovanje otrok do 6oo din na posameznega otroka in sicer po računu, ki ga je izstavila institucija za organizirano letovanje. Z zadovoljstvom ugotavljamo torej, da se je letošnjega organiziranega letovanja udeležilo veliko število otrok. S.O.B. veste ? našo solidarnost ••• de stalno komisijo ta odprodajo nekurantnega blaga, osnovnih aredstev in odpie drobnega inventarja sestavljajo Azinovič Stojan Cerar Aloje Srebotnik Prano Butkovič Martin ••• da ee komisije za odlikovanja delavcev v sestavi Miklavec Stanka Barborič Marta Jovanovič Milivoj Bendero Prano ki je bila imenovana na delavskem svetu 15. junija letos - ie ni sestala. da je delavski svet ie 7* julija letos odobril naročilo stenskih koledarjev pri Založbi Borec za leto 1977« da bo obnovljena fasada obrata Zmaj v Šentvidu pri Stični. Delavski svet je že odobril sklenitev pogodbe ■ Splošnim gradbenim podjetjem Grosuplje. *** ima novi prospekt nekaj Izrazitih pomanjkljivosti, o ^terih so govorili tudi na ses-'"Ahku operativne skupine za ^•kovost. POMOČ POBOČJU 0 Zmajevi pomoči Posočju saradi pomladanskega potresa smo v našem glasilu že pisali. 0 ponovni naravni katastrofi na istem področju v septembru smo bili na televiziji in dnevnem časopisju že temeljito informirani kakor tudi o vseh akcijah pomoči prebivalcem, ki so jih zadeli novi močni potresni sunki. 0 novih dogodkih in pomoči Zmaj® Je razpravljal tudi delavski svet na seji 25. septembra in sprejel skl®pj 1. Delavci tovarne Zmaj prispevamo Me eno delovno soboto (drugo) kot pomoč za hitrejšo normalizacijo stanja na potresnem področju v Posočju. Delavci obrata Šentvid pri Stični bodo delali dne 25.9.1976, delavci režijskih služb in obrate Ljubljana pa dne 9.1».1976. 2. Republiškemu odboru za pomoč prizadetim na potre »nem podre*-čju v Posočju as nakaže is sredstev sklada akupne porabe denarna pomoč v višini 50.000 din. Hiša na Tolminskem po potresu 6.maja letos. So Jo septembrski sunki še bolj razrahljali. Ali Je dokončno zrušena ? ;a pomoč je SA DOLŽNOST /foto: Petava 11. maja 1976/ bolezen našega časa PLJUČNI RAK Med vzroki naglega n a r a š č a n ja te bolezni je vsekakor kajenje cigaret. Obolevanje za pljučnim rakom je v zadnjih desetletjih močno naraslo. Naj navedem le nekaj etatističnih podatkov. Pred 5o leti je bil pljučni rak prava redkost. Kratek podatek iz ZDA: leta 193° je umrlo v tej deželi za pljučnim rakom 2.837, leta 195°> torej 2o let pozneje pa že IS.313 ljudi. Te Številke nam povedo, da je smrtnost zaradi tega obolenja narasla v 2o letih za 5oo odstotkov. V Sloveniji Je leta 1966 zbolelo za pljučnim rakom 41o ljudi, to je 11 % od vseh obolelih za rakom. Od tega je bilo 17 % žensk, to je slaba Šestina. Za nobeno drugo vrsto raka ni obolevanje tako naraslo kot prav za pljučnim rakom. Očitno Je, da za pljučnim rakom mnogo pogosteje obolevajo moški kot pa ženske. Po statistikah Je razmerje mdd spoloma 7*1 v korist žensk. Dr. Zdenka Podgomik-Runovc, specialist radio-terapevt Kje so vzroki tako naglega naraščanja te bolezni? Vse statistike dolžijo za ta porast vse večje število kadilcev cigaret. Pri izgorevanju le-teh namreč nastajajo snovi, kot sta bencipren in bencantracen", ki pri laboratorijskih poskusih povzročijo raka na poskusnih živalih. Pri posameznem kadilcu ni mogoče napovedati, ali bo sploh kdaj in kdaj bo obolel za pljučnim rakom. Raziskovalci pa so si edini v tem: čim dalj traja kajenje in čim večja dnevna količina pokajenih cigaret, tem večja je možnost obolenja za pljučnim rakom. Pregledi kadilcev so pokazali, da imajo ti na sluznicah dihalnih organov spremembe, ki jih pri nekadilcih ni. Te spremembe štejemo za predrakave, to se pravi, da se iz njih lahko razvije rak. Po mnenju strokovnjakov kajenje cigar in pipe ni tako nevarno, ker taki kadilci ne vdihavajo tako globoko dima kot kadilci cigaret. Napotek je tak: tudi dolgoletni kadilec zmanjša možnost, da bi zbolel za pljučnim rakom, če preneha kaditi. Najbolje pa je, da sploh ne začnemo kaditi, kajti kajenje pospešuje nastanek pljučnega raka, kakor tudi drugih obolenj, predvsem obolenj srca in ožilja I Povzročitelje pljučnega raka iščemo tudi drugod. Vemo, da Je obolevanje dva do štirikrat pogostnejše v mestih kakor na deželi. To pripisujemo zraku v mestih, ki ga onesnažuje industrija invelik promet. Pred nekaj desetletji so mislili, da Je tuberkuloza marsikdaj predhodnik pljučnega raka. Ne moremo reči, da so nepomembna razna kronična, tj. dolgotrajna vnetja v samih pljučih in sapnikovih vejah ter veji- cah. Ta obolenja stalno dražijo sluznico,ki je tako bolj dovzetna za razvoj raka. Pljučnega raka se ds hitro spoznati ali pa tudi zelo težko. Želimo si, da bi ga spoznali čimprej. V zgodnjem stanju so znamenja neznatna. Najpomembnejše znamenje Je kašelj. Ta se pojavlja tudi pri kroničnih obolenjih pljuč in sapnikovih vej npr. pri bronhitisu. Znan Je dolgoletni kašelj kadilcev, zlasti Jutranji I V tem primeru nam postane sumljiva vrsta kašlja. Če se ta spremeni, bodimo pozorni. Če opazimo krvav izmeček Je to resno opozorilo, da moramo k zdravniku, čeprav krvavkast izpljunek lahko povzročijo tudi druga obolenja. Drugo pomembno znamenje Je teži ko dihanje, ki se pojavlja tudi , če bolnik miruje, ter je žvižgajoče in ostro. Pomembno znamenje je tudi bolečina v prsih, ki je podobna zbadanju in se pri kašlju poveča. Neredko se pridruži pljučnemu raku pljučnica. Vsa znamenja, kot so npr. temperatura, znojenje, spremembe v kvri, govorijo v prid vnetju. Rentgenski pregled po preboleli pljučnici pa nam odkrije rakavo obolenje. Ne trdimo, da Je vsaka pljučnica posledica ali znanilec raka. Če zdaleč ne I Vendar ni nikdar odveč temeljit pregled po pa -stani pljučnici. Vidimo, da znamenja začetnega pljučnega raka niso zelo značilna. Zato naj nas nekaj tednov trajajoči kašelj opozori, da gremo k zdravniku. Najpametneje Je, da si damo po 45. letu starosti vsaj vsako leto enkrat pregledati pljuča. Modema medicina ima na voljo že dokaj zanesljive metode, da lahko ugotovi to bolezen. Najpreprostejši Je rentgenski pregled in slikanje pljuč. Na sliki vidimo dostikrat zasenčenje, ki ga povzroča tumor, novosti iz knjižnice bolnik nima Se nobenih te-**v> Če nem rentgenske slike ^dijo sum, de gre ta rakavo °bolenJe, izberemo Se druge ^»gnostične postopke. Nejvaž-^•JSa Je bronho-akopija. Tri ''•d preiskavi e posebno napra-v° pogledamo v sepnico (bron-°bu«) in njene bližnje veje. 1 ^*ko neposredno vidimo tumor ga tudi koSček odrežemo za 'ikroekopeki pregled. Rezultat ^•glede izrezanega tkiva pod ®ikroskopoa Je zelo zanesljiv, ^•čkrat pa leži tumor globoko v Pljučih in ga z omenjeno napravo ne moremo videti. V tem Primeru nam pogosto pomaga bronhografiJa, sapnico in nje-o* veje napolnimo e kontrastnim sredstvom, da postanejo pri rentgenskem slikanju vidne. Tako lahko'vidimo mesto, kjer rakevo tkivo zapira sapnico. Zelo nam pomaga tudi pregled celic v izpljunku ali v brisu sluznice, ki ga napravimo pri bronhoskopiji. B površine tumor-da ae namreč luščijo rakave celice, ki Jih pod mikroskopom lahko spoznamo. ključnega reko najbolj zanesljivo pozdravimo z operacijo. Žal, Čeeto to ni mogoče, ker pride bolnik prepozno na zdravljenje •li pa noa druge okoliščine ali obolenja preprečijo, da bi bolnika operirali. Drug način sdravljenja pa Je obsevanje z rentgenskimi ali gama žarki, o katerim doseženo mnogokrat sedovoljivo izboljšanje, včasih pa tudi dokončno ozdravljenje. Prihodnjič: Kak na želodcu. Da imamo v Zmaju knjižnico, smo pisali že lani. Knjige, predvsem s strokovno, samoupravno in družbeno politično tematiko, lepo zložene na policah in kartotečno urejene si lahko sposojamo pri Anici Novak, ki Je za to področje dela začasno zadolžena in Jo uredila knjižnico. Posredovala nam Je seznam novih knjig, ki Jih na tem mestu objavljamo: - Mijo Novak - žarko Popovič RAZVOJNA POLITIKA - IZGRADNJA INFORMACIJSKIH SISTEMA uz primjenu elektro-ničkih računala Redakcija: Mr.Stanislav Kli-ment - Adalbert Dobrič INDUSTRIJA U OBLASTI PRIVREDNE STATISTIKE - Dr. Dušan Čalič MARKSIZEM IN SAMOUPRAVLJANJE - Franc Šetinc KAJ JE IN ZA KAJ SE BOJUJE ZVEZA KOMUNISTOV - Dr. Dušan Bilandžič - Stipe Tonkovič SAMOUPRAVLJANJE 195o - 197* - Roman Albreht NA POTI OD VIZIJE DO STVARNOSTI - Mile Babič - Dragutin Desput - Cedo Grbič KAJ JE DELEGATSKI SAMOUPRAVNI SISTm Detajl iz naše knjižnice - JuraJ Hržonjek KRAJEVNA SKUPNOST - Drago Božič - Savin Jogan SAMOUPRAVLJANJE V KOMUNI - Dr. Lazo Antič INTERESNE SKUPNOSTI - Dr. Josip Stahan ZIVLJENSKI STANDARD V JUGOSLAVIJI - Dr. Jovo Brekič DIREKTOR V ZDRUŽENEM DELU - Marko Rant OPERATIVNA PRIPRAVA PRIPRAVA PROIZVODNJE - Savo Kržavac - Dragan Markovič INFOKMBIRO - KAJ JE TO? Zadnja, prilično obsežna knjiga, ki je obogatila našo knjižnico Je: Narodno-oevobodilna vojna na Slovenekem 19*1 - 19*5» Izredno zanimiva knjiga Je ia-šla v založbi "Partizanska knjiga” v nakladi 6.000 izvodov. tudi vi morate vedeti Pred kratkim smo v Zmaju videli nov prospekt naših proizvodov, v katerem je poleg slikovnega prikaza priobčen tudi ustrezen tekst za baterije v različne namene. Z objavo teksta iz prospekta v našem glasilu bomo nedvomno ustregli ne samo sedanjim delavcem, predvsem mlajšim, temveč tudi drugim bralcem, med katere sodi dokaj obširen krog naših nekdanjih sodelavcev - upokojencev in drugih. Baterije za električne aparate, transistorje in za razsvetljavo Z uporabo posebnih dodatkov za depolarizacijako maso in z novo tehnologijo nam je uspelo izdelati univerzalno baterijo, ki je namenjena uporabi v električnih aparatih. V transistorjih in za razsvetljavo. Kapacitete teh baterij močno presegajo vrednosti, ki Jih določajo standardi JUS in mednarodni standardi IEC. Čas delovanja baterij po posameznih testih je prikazan v tabeli. Čeprav nekateri proizvajalci baterij v svetu uporabljajo za zaščito pred iztokom elektrolita kovinska ohišja, smo se mi odločili za plastiko, saj je ta znatno odpornejša proti delovanju agresivnega elektrolita. Opozarjamo pa, da je treba iz aparatov, ki jih ne nameravamo uporabljati dalj časa, baterije odstraniti . Baterije 6AF 22 Super 9 V Baterije 6AF 22 (cinkralkal-ni elektrolit-zrak) imajo veliko vsebnost energije in s tem veliko kapaciteto (looo mAh). Električne napetosti so med trošenjem baterij precej izrav- nane. Največ električne vsebnosti Je v sestavi in konstrukciji pozitivne elektrode, kjer se absorbira kisik iz zraka (zračno depolarizaciJeka baterija) in nato reducira prek kompliciranih mehanizmov. Te baterije niso univerzalne. Prednost imajo le v aperetih, kjer se troši razmeroma majhna poč (pod loo mW). Zato Je potrebno te baterije preizkušati s primernimi preizkuševalci, nikakor pa ne z žarnico (tok naj ne bo večji od lo mA). Opomba: Baterije 6AP 22 niso namenjene za razsvetljavo, ampak samo za transistorske sprejemnike. Baterije 6AF 22 že niso standardizirane. Dosegajo pa odličen čas trajanja 3o ur in so nov proizvod tovarne Zmaj, Baterija Zmaj Super V sodobnem tehničnem napredku na področju elektronike Je našla svoje mesto tudi baterija, Naprave na baterijski pogon so dragocene, zato vsaka baterija, ki ni povsem zaprta lahko v različnih pogojih prepušča vsebino, ta pa kvari električne spoje in elektronske elemente. Baterija Zmj Super ima poleg specialne klasične sestavine tudi to posebnost, da je zgrajena po novem konstrukcijskem principu. Plastični plašč baterije Je zavarjen po ultra zvočnem postopku in je tako vsebina hermetično zaprto. Prav v tem Je vrednost baterije Zmaj Super. Priporočamo Jo predvsem tam kjer navadne baterije zaradi staranja odpovedo (ure, svetilke in aparati, ki Jih manj uporabljamo). Alkalna mangandlokeldna baterija Raznolikost potreb, ki so ae pojavila v zvezi z najrazličnej- 2ti naž glas Šimi aparaturami, ne more zadovoljiti samo običajna baterija (otroške igračke z vgrajenimi električnimi motorčki, filmske kamere, prenosni magnetofoni, gramofoni, kasetni radijski aparati itd.)* Vsi ti aparati Potrebujejo za svoje delovanje kontinuirano velike tokove. V takšnih napravah moramo zato uporabljati alkalne mangan-dioksidne baterije. Dimenzije baterij ustrezajo mednarodnim standardom in so označene po tipih: LR 6, LR 14, IR 2o itd. Nazivna napetost Je kot običajna: 1,5 V po celici. Baterija je v modri embalaži, označene z veliko rdečo črko A - kar pomeni alkalna baterija. Posebnosti alkalnih baterij so: - možnost obremenitve z velikimi tokovi, - enaka moč ne glede na kontinuirano obremenitev ali na obremenitve s prekinitvami, - dobro delovanje tudi pri nizkih temperaturah, - ne izteče in zato ne vpliva kvarno na naprave, v katerih se uporablja, - dopušča uskladiščenjo do dveh let. GASILI SMO V sredo 22. septembra smo gasili požar. Brez panike. -Bile so le vaje ie požarno varnostne preventive pod strokovnim vodstvom poklicnega gasilca tovariša Orešnika, ki je v Zmaju pogodbeno vezan za preskrbovanje in nadziranje požarno varnostnih pripomočkov v skladu s predpisi. Ta dan smo vsi zaposleni naenkrat - in to prvič - ob 15. uri prisostvovali strokovnemu predavanju o sestavi in uporabi gasilnih sredstev in aparatov, ki so nameščeni na določenih mestih. Zbrali smo se ob Grabljevičevi cesti za Zmajam in na zapuščeni parceli praktično preizkusili gašenje ognja, ki smo ga umetno zanetili. "Takšne vaje se opravijo enkrat letno, po planu, v obratu Šentvid so bile izvedene že v začetku septembra", nam je povedal tovariš Orešnik in na vprašanje ZAKAJ odgovoril, da je poleg rednega vzdrževanja teh sredstev nujno, da v danem trenutku znamo vsi manipulirati z gasilnimi pripomočki. Ni dvoma, da takšna vaja vpliva v primeru resničnega požara na zmanjšanje panike in strahu ter učinkovit pristop h gašenju gorečih površin. Žal, da nekateri takšni vaji prisostvujejo preveč brezbrižno . My pišite v naš glas PRAKSA JE MIMO V letošnjem juliju in avgustu smo precej na široko odprli vrata tovarne učencem in študentom, ki so želeli opraviti počitniško prakso. Po informacijah kadrovskega sektorja povzemamo , da je bilo 46 praktikantov. Od tega skupnega števila Jih ja bilo v nepoeredni proizvodnji 2o in 26 v raznih službah. Obrat Šentvid j® imel lo praktikantov. Med njimi je bilo na praksi tudi 8 naših štipendistov. Preko združenja za mednarodno izmenjavo študentskih praks pa je bila v noši tovarni na praksi tudi študentka is Grčijo. In osebni dohodek? - Vsem' dijakom in študentom je bila ob zaključku prakee izplačana nagrada in sicer v proizvodnji po delovnem mestu, v službah pa v povprečju l.?oo dinarjev. M.Vardjan ČRNO JUTRO O tragični katastrofi 2o. septembra ob 5* uri in 51 minut, ko sta pri Preserju trčila delavski vlak, ki je vozil proti Ljubljani in ekspresni vlak Beograd - Trat smo že v dnevnem časopisju brali obširna poročila. Mi pa v našem glaeilu omenjamo to strašno katastrofo vsled tega, ker se je v delavskem vlaku peljala na delo v našo tovarno tudi GRČA MARIJA iz Preserja. Njeno mesto v proizvodnji je ostalo prazno. Znašla se je v Kliničnem centru in na spisku huje ranjenih potnikov. turistična balada Voda, sol, sonce, Veeenol, Menu ln pet minut in juha in četrt ure in prikuha in petindvajset minut in pecivo in deset minut in dva deci radenske in pet minut in končno račun in glavobol. Tako je torej. Dopustniška mrzlica, razsaja kot maček po Silvestru, množice se valijo proti slani luži in skakalnimi krtinami, avtobusi in vlaki se spreminjajo v mučinle kletke, natakarji drvijo med mizami in zapisujejo, poslušajo, seštevajo, kasirajo, prinašajo, odnašajo, razbijajo, tulijo, prosijo, molijo, obupavajo, polivajo, se plazijo, ciganijo. Nič čudnega torej, če je nekega dne prijelo tudi mene, da sem zasovražil še barvo vezalk svojega šefa in se mi je zdelo, da ima hrana zjutraj, opoldne in zvečer okus po telefonu, Žigih in sponkah za papir. Zbasal sem v kovček vse potrebne stvari, si ves čas zabiče-val, da ne smem pozabiti brivskega pribora in krtačke za zobe, zaklenil vrata ter odšel na postajo. Za ceno petih hlačnih gumbov in dveh pohojenih kurjih očes sem si priboril prostor na predzadnji stopnici avtobusa, skrčil noge v v kolenih ter vožnjo zagozden med človeška telesa sijajno prestal, saj mi ni mogel nihče stopiti na noge. "Končno 1" sem vzdihnil z olajšanjem. Savna na kolesih je odpeljala in jaz sem z začudenjem ugotovil, da Bern edini potnik, ki je izstopil v tem kraju. "Nič nenavadnega, k nam turisti bdlj poredko zaidejo," mi je pojasnil gostilničar "Pri otožnem morskem psu". "Tepci" sem si mislil ob pogledu skozi okno. "Pehajo se v Opatijo in na Bled, kot da drugje ne bi bilo lepo". Zadovoljen nad izbiro letovišča sem oprostil druščini ščurkov njihovo navzočnost ter odšel v točilnico na vrček področnega piva. Pivo pri "Otožnem morskem psu" je bilo prijetno hladno. Sonce nad "Otožnim morskim psom" je bilo vroče. Zrak okoli "Otožnega morskega psa" je bil opojen. Sprehodi v bližini so bili romantični. In pri vsem tem nič ljudi. Nisem se mogel načuditi. "Tudi jaz tega ne razumem", je priznal gostilničar. "V sosednji vasi ni nič lepše, pa imajo vedno goste". Peti dan sem se piva, sonca, zraka in sprehodov že malce preobjedel. "Rad bi v kino", sem nagovoril svojega gostitelja. "Kaj pa igra?" "Mislite v sosednji vasi? Zdi se mi, da postani član samopomoči vrtijo..." "Ne, ne”, sem ga prehitel, "tako daleč me pa res ne mika. Ali tu nimate kina?" "Nimamo, še tega se manjka. Saj imamo dovolj naravnih lepot". Slabe volje sem odšel delat ščurkom družbo. Naslednji dan je bilo. "Ali imate v vasi kako knjižnico?" sem spet napadel gostilničarja, ki je lovil pod kapjo deževnico in jo nosil v klet. "Knjižnico? Seveda jo imamo, a je zaprta. Knjižničarka gre vsako poletje za dva meseca na počitnice." Obupan sem se vrnil v sobo ter zaigral sam s seboj partijo kart. Pa sem moral kmalu prenehati, ker sem zasačil eno stran, da skriva ase v rokavu. Spet sem prisitnaril v klet. "Sli nimate v tej vasi nobene kulturne prireditve? Nobenega gledališča, nobenega nastopa?" Gostilničar ja bil zdaj trdno prepričan, da z mojo glavo nekaj ni v redu. "Nimamo," je potrpežljivo odgovoril. "Saj vsega tega ne rabimo, ko pa imamo toliko naravnih lepot." Vdan v usodo sem se zaklenil v svojo sobo in se do večera petnajstkrat matiral. Zjutraj je sonce zopet sijalo. Pospravil sem svoje reči in zahteval račun. "Ali že odhajate?" se je začudil gostilničar. "To mi pa res ne gre v glavo, zakaj noče nihče noče ostati pri nas dalj časa. In vendar imamo toliko naravnih lepot." "Imamo, imamo," sem zabrundal, zato pa grem, da si jih ogledam. In res sem šel ... Osat bili smo w son marmu ^®kor za vsak izlet, Je bil tu-za ta napisan velik plakat, Pripet v menzi na steni mesec ^i, in vabil vse delavce ^®®Ja za majhen denar v miniaturno republiko San Marino. Vendar, veliko govorjenja, malo Prijav. Izlet Je bil najavljen *« 11. september za dva dni. Končno Je bilo 37 priJaviJencev. Prišel Je naš dan, in 11. septembra ob 5.^5 uri zjutraj so Prišli pred tovarno trije Vlatorjevoi - avtobus Mercedes, šofer Pavle in vodič Stjenke. Prisrčno so nas sprejeli, sledila Je predstavitev in odpeljali amo se na težko pričakovani izlet. Pot nas Je peljala mimo Postojne in Da mejni prehod Rožna dolina. Na meji ni bilo zastoja, zato amo hitro opravili vse formalnosti in odbrzeli v Italijo. Vozili smo se po široki ®vtoceati do mesta Meetre Nlizu Benetk. Naš vodič P® nam je vseskozi pripovedoval o raznih znamenitostih ^ajev mimo katerih smo hite-■*-t. Prišli smo v mesto Ravena. flmo se ustavili za 2 uri. gledali smo si cerkev S. ^talo, 6. Apollinare in Clasee Gale Placidie. Moram prizna-da Je naš vodja o zgodovi-teh cerkva zelo dobro podkovan. Znal Je tako prijetno Pripovedovati, da smo ga z veaeljeB poslušali. Po ogledu lOamenitosti pa Je bilo veliko Nakupovanje spominkov. Nadaljevan smo pot in po eno Urni vožnji prispeli že po malem 8tti vožnje v Riccone, kjer P®6 je sprejel pod streho hotel Taunus. Po večerji pa smo vsi hiteli z nakupi saj so bile trgovine odprte do 11. ure zvečer. Naslednji dan pa amo se odpeljali našemu cilju nasproti -Republika di San Marino, čeprav je to državica za sebe na njihovi moji ni bilo ramp niti carinikov. Povem naj še to, da San Marino meri 6o kvadratnih kilometrov, ima 18.000 prebivalcev in 12o policajev - čuvarjev te državice. San Marino je nej-starejša republika v Evropi in po pripovedovanju vodiča Je stara približno l.loo let. Njen duhovni oče je bil Marino po rodu Dalmatinec in doma z v.toka Rab. Ne da se opisati, kaj vse amo tu videli. Čudovite bazilike, palače in njihovo notranjost lahko eamo gledaš in gledaš, zraven pa čudiš, kako Je mogoče več ato let etare stavbe ohraniti v tako lepem sijaju in svežih barvah. Vodja Stjenka nam Je zelo lepo opisal zgovorlno San Marina. Toda tega je bilo toliko, da si ne moreš vsega zapomniti. Povedal nam Je tudi, da aa v San Marinu njihova vlada menja vsakih šsat mesecev, tj. 1. aprila in 1. oktobra. To pn zato, da ne bi vladarji vnašali preveč ecmovolje. Domov smo se vračali po isti poti,zadovoljni in srečni, s polnimi glavami zgodovine San Marina in polnimi vrečami spominkov. Menili smo, A bi kaj takega morali videti tudi tleti, ki se niso mogli prijaviti za ta izlet iz različnih zadržkov, kajti San Marino videti s svojimi očmi je čisto nekaj drugega kakor kup razglednic. Val udeleženci tega izlete eo zahvaljujemo sindikatu za dva čudovite dneva, ki nam bosta ostala v lepem spominu. Brigita Za spomin pa če skupinski posnetek udeležencev izleta v San Marino 6. zmajev pohod Bilo nae Je Šestnajst. V lepem in sončnem vremenu smo se 21. avgusta zjutraj odpeljali čez Trojane (brez krofov) do Šempetra. Sonce Je sijalo in vsi smo se veselili lepega izleta. Toda naSega veselja Je bilo kmalu konec, če predno smo se pripeljali v Logarsko dolino do Rogo-vilca Je že deževalo. Pri Rogo-vilcu smo pozajtrkovali in se nato kljub dežju odpravili naprej proti Robanovi kmetiji. Naša pot Je Sla skozi gozdni pas, ki ga omejuje grušč izpod čkrbinskega grabna. Skozi nizko grmovje nas Je pot pripeljala do slapu. Tu smo krenili v desno in po lesenih stopnicah naprej v travnate in z bukovino zarasle Jeruzale. Po vijugasti stezi smo prišli do skalovja, in nato naprej po skalah, ki so bile dobro zavarovane s klini in žično vrvjo. Tako smo prilezli na vrh Žvižgovca. Kakih 5o m od vrha Žvižgovca Je v desno stezica, ki te v nekaj minutah pripelje k stari Kocbekovi koči v Moli-čki peči. To Je bila prva postojanka Savinjske podružnice, zgrajena že leta 1893 kot "navklJubna koča" (Trutzhutte), 1/2 ure od današnje, tedaj nem-Bke koče na Korošici. Ker pa Je začelo močno deževati si mi te koče nismo ogledali od blizu ampak le od daleč. Po potih urah hoje smo prispeli na Korošico 18o8 m, Korošica Je videti kot ogromen stadion, ker se s treh strani spuščajo vanjo gorska pobočja. Prijazna dekleta so nam postregla z vročim čajem. Zakurili so tudi peč, da smo se lahko posušili. Naš prvi sušilec Je bil Janez, ki je imel pri peči polne roke dela, da Je obračal srajce, hlače in nogavice. Njegova namestnica pa Jo bila kov smo Jo ubrali naprej in po 5 minutah eao bili že vai na vrhu Ojstrice 23^9 m, ki nas je sr.ejela s snegom in meglo ter ; .polajočo slovensko zastavo. Na hitro smo pošteuplali knjižice, se vpisali v knjigo in Jo najhitreje varno mahnili nazaj na Korošico. Dolgonogi Je prišel v obe smeri v eni uri in 19 minut. Če ae bi imel žiga za dokaz mu še verjel ne bi nihče. Drugi dan nas je pot peljala pod Planjavo (nekatere na Majda. Bila sta pridna in marljiva pri delu, kajti zjutraj smo imeli vsi suha oblačila. Ker pa je dež ponehal smo se odločili, da osvojimo vrh Ojstrice že kar prvi dan. Na vrh nismo odšli vsi, ker nekateri so že bili, nekaj pa Je bilo utrujenih. Na vrh se nas je odpravilo enajst. Malo pod njim pa nas Je zajel snežni metež in megla, začelo je grmeti in premišljevali smo ali bi šli naprej ali ne. Kot po stari navadi pa Je bil spredaj Dolgonogi Francelj. Medtem, ko smo se mi posvetovali Je prišel do nas glas: "Jaz sem že na vrhu I" Brez pomisle- riaajuvu; sedlu. Tudi ta pot Je bila telo zanimiva in pestra. Bilo Je tudi nekaj klinov in žičae vrvi, tako da Je bila pot dobro zavarovana in ni bila potrebna naveza, čeprav Je naš Prvi Sušilec modroval, da bi bilo bolje, če bi ga kdo peljal na povodcu. S Kamniškega sedla smo se po strmi poti spustili v dolino Kamniške Bistrice. Tu s® Je naša peš pot končala. Vračali smo se zadovoljni, nabiti a kondicijo in z upanjem, da nas bo šlo drugo leto še več. Brigita 27 .V >6* s— ju v .•** ~ v * ' * .V • » . /•*>>.'-• ■d*-* ■ . • -$76 h*-•» Z letošnjega šestega Zmajevega pohoda. Posnetek a Korošice 1808 a. ----—---------------1________________________________________ Ha jaloveu preizkusili naše moči v navpični steni z gosto nasajenimi klini. Na vrhu Goličiče smo se srečali s planinci iz štajerske, ki so prišli skozi Ozebnikovo škrbino ali koloar. Tu pa se nam Je pridružil še dež in mrzli sneg. Ker pa smo bili mi hitrejši smo ga kmalu pustili za seboj in na vrhu nas Je pričakalo sonce. Imeli smo lep razgled na Mangart, Triglav, Visoke Ponče in Bovški Grintovec. Nazaj smo se vračali po isti poti, naše čevlje pa Je namakal dež, sušilo sonce pa zopet deč. in sonce vse dokler nismo prišli na Vršič. Kljub temu pa je bila naša pot lepa, kajti oprema, ki smo Jo imeli nas Je varovala še proti slabšemu vremenu. Brigita Na to pot smo se odpravili v telo nestanovitnem vremenu. Bil Je petek, 1). avgust in bilo Qas Je 1), zraven pa Je še deževalo. Ker pa nismo vražje-Verni smo se vsedli na avtobus in se odpeljali proti Vršiču, kjer nas Je čakalo prenočišče. Toda številka 13 se nam Je malo ponorčevala. Nekaj kilometrov pred Kranjsko goro smo imeli majhen karambol, ki pa ni zahteval nobene praske na sopotnikih v avtobusu. Malo ranjen Je bil le avtobus in nasproti vozeči avto nemške registracije, ki Je verjetno pozabil, da ne vozi več po široki avtocesti. Seveda smo imeli takoj eno in polurno zamudo, tako da smo se na Vršič pripeljali že v popolni temi. Kljub burnim doživljajem med vožnjo smo vsi dobro zaspali in se zgodaj zjutraj odpravi- li na Jalovec. Pot nas je peljala po južnem pobočju Velike in Male Mojstrovke, pod nami pa se je vila dolina Soče. Pri lovski koči se Je naša pot odcepila in šli smo proti Malemu kotu, kjer smo Medtem, ko si je naš Časopis privoščil dolge počitnice, planinci nismo mirovali. Oglejmo si naš, že izvedeni program: 3., 4. julij - Triglav (2863 m) 9. ,lo. julij - Storžič (2132 m) 22.. 23..24. in 25. Julij - Po mednarodni poti prijateljstva - Avstrija 13. avgust, 13 udeležencev /trinajsti fotografira/ in nestanovitno vreme in uspela slika z vrha Jalovca. 22. Julij - Sonblich (31o6 m) 23. julij - Petzcek (3283 m) 24. Julij - Hochstadel (268o a) 25. Julij - Velika planina 13., 14. avgust - Jalovec (2643 m) 21., 22. avgust - Ojstrica (2349 m) 28.. 29, avgust - Vogel -Iiaz. planina - Črna prst ljubitelji planin Stanetov krst na Storžiču PO GORSKIH POTEH VOGEL - RAZOR PLANINA -- RODICA - ČRNA PRST To Je bil skupni izlet s člani planinskega društva Saturnus. Prvi dan smo odšli na Vogel 1923 m in Razor planino kjer smo prespali. Po malem nas Je škropil dež, zato pa smo imeli drugi dan čudovito vreme. Pešačili smo po širokem travnatem hrbtu proti Rodici 1962 m. Imeli smo lep razgled na globoke doline pod seboj na vasico Grant, Nemški rut in Baško grapo. Z vrha Rodice smo šli po ozkem grebenu navzdol in po stezi čez zelo strme zelene rebri, porasle s čudovito planinsko floro, največ pa Je bilo planik. Že malce utrujeni smo od daleč zagledali vrh in Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti 1844 m. Od Razor planine pa do Črne prsti smo hodili 7 ur. Pred nami pa Je bila še strma pot navzdol v Bohinjsko Bistrico. Brigita Na Storžiču 10. Julija letos. Novinec Zmajevec kot gornik Je doživel svoj prvi višinski krst. Tisti dan, ko smo se odpravljali na pot je bil slučajno malce kisel dan, pa tudi deževati Je začelo. Zato smo se z negotovostjo ozirali v nebo in premišljevali, ali misli dež resno nadaljevati, ali pa nas samo preizkuša. Pa se je dež kaj kmalu naveličal, in še predno Je bila ura 14 Je zopet sijalo sonce. Na to pot nas je odšlo šest in med nami smo imeli novinca Staneta, ki je šel z nami prvič v hribe. Iz Ljubljane smo se odpeljali točno po predvidenem času, se v Kranju presedli na drugi avtobus in izstopili v Preddvoru. Naše vožnje je bilo konec in naprej smo jo mahnili peš skozi vas Moče in kmalu zavili v gozd. Pot smo nadaljevali v serpentinah in po treh urah hoda prišli do Koče na Kališču. Drugi dan zjutraj smo odšli našemu cilju naproti. Kljub vročemu soncu smo vsi skupaj dosegli vrh v dveh urah. Tudi naš Stane Je pripihal na vrh ves srečen, saj si ni mogel misliti, da Je že konec vzpona. Nato je sledil planinski krst za našega novinca in Staneta smo prekrstili. Dobil Je novo planinsko ime Mrož, za kar pa so bile krive njegove brke. Požigosali smo knjižice in kartice, nato pa smo se predali dolgemu počitku. V dolino smo se vračali po strmi severni poti proti Domu pod Storžičem. Ves čas pa smo se ozirali nazaj na naš vrh, ki se Je bleščal v soncu. To Je bilo lo. Julija letos. Brigita Krisper bili smo na triglavu Na vrhu Triglava smo imeli toplo In sončno vreme, zato smo si vzeli čaa in si nabirali barvo. Po temeljitem sončenju in počitku smo se odpravili nazaj Po isti poti v Planiko, kjer Oaa je čakal čaj in naši spremljevalci brez nog, vendar vedno dobrodošli, poaebno če niso Prazni. Pot »mo nadaljevali proti Tržaški koči na Doliču, kjer •®o čas potepanja za tisti dan uatavili, saj Je bil za nami 9 urni delavnik in se odločili , da tu prespimo. Kočo na Poliču so pred dvemi leti zelo r«zŠirili, tako da ni problema spanje. Naslednji dan pa smo odšli preko zloglasnih Hribaric, katere pa nam niso delale težav, saj smo pot od Doliča pa do vrha Hribaric prehodili v pol ure. V glavnem nadaljujejo pot preko Sedmerih jezer in čez Ko-Oarčo v dolino. Mi pa smo si Itbrali nam še čisto neznano Pot. šli smo mimo Velike in Hale Zelmarice na Dedno polje In naprej proti Planini Jezero, po dolini Suhe v VoJe in Htero Fužino. Pot je bila čudovita, vsa v cvetju od planike, ki se šele razcveta, do velikega encijana. ^se kar smo videli in doživeli 8* ne da napisati. Besede so *ato premalo. Človek mora to videti in doživeti. 2opot je prišel tisti čas, ko ®o se odprla vrata v planinskih kočah. Tudi loče okoli Triglava e° dobile prijetne oskrbnike to pridne kuharice. Hi smo se tudi letos dogovorili, da gremo no naš nnjvišji vrh v Jugoslaviji - Triglav. Odločili smo se, da gremo takrat, ko bo na Triglavu otvoritev nove jugoslovanske transverzale. To je bilo 4. Julija na praznik Dan borca ob lo. uri dopoldan na višini 2.863 m. Povem naj še to, da sta v Jugoslovanski transverzali dva vrhova Slovenije - Triglav in Eaduha. Ponavadi smo startali v Vratih in naprej po Tominškov! poti, letos pa smo imeli drugačen načrt. Prespali smo v prijetni Kovinarski koči v Krmi in drugi dan zgodaj zjutraj nadaljevali pot proti Planiki. Do Planike smo rabili približno 5 ur hoda z vsemi počitki vred. Tu smo pustili naše'nahrbtnike in z lahkimi koraki odšli na vrh. Mislili smo, da ne bo veliko ljudi, pa Je bilo treba kar v vrsto stopiti za žig. Vračali smo se domov zadovoljni, s polnimi pljuči svežega in čistega zraka, katerega v mestu nikdar ne najdeš. Brigita Zaradi vrtoglavice so se Zmajevi planinci akrili v Aljažev stolp, /razen Brigite/. pr e i Zdi se mi, da se že dolgo nisem oglasil v NAŠEM GLASU, pa ne mislite, da sem nanj pozabil. Čeprav imam še kar dober spomin, pa mi ni šlo v glavo, da bi se spomnil tistih osmih delavcev, ki so prvi pričeli izdelovati baterije. Sedaj pa se mi je povsem nehote posvetilo, da sem našel imena šestih, ki smo začeli na sedanjem Mestnem trgu, v hiši prvega slovenskega župana Grasselija izdelovati baterije. Poleg obratovodje Avgusta Černeta so bile to Pepca in Hozka Hvastja ter že pokojna Minka Oblak iz Šentvida ter Marija Gosar is Male vasi. če vedno pa ne morem ugotoviti šc ostalih dveh deklet. Kar pa zadeva samo glasilo, pa moram priznati, da je od številke do številke bolje urejeno ter da so prispevki tehtni ter kažejo velik napredek pri sami tehnologiji kot tudi ostali prikaz dela v tovarni. Ker sem sam v gradbenem odboru gradnje Doma ostarelih za Bežigradom, me seveda precej zanima tudi gradnja novih tovarniških objektov. Če bi bil še aktiven član, vem, da bi komaj čakal preselitve v novo, svetlo in zračno tovarno in bi pri tem mislil na lokale, v katerih smo tako na Mestnem trgu, kot pozneje na Miklošičevi cesti izdelovali baterije in druge elemente. V sedanjih prostorih se je razvila tovarna do svetovnega slovesa, v novih pa bo potrdila, da se da še vedno napraviti kaj boljšega. Da bi bilo čimpreje, želi is vsega srca vdani Franjo Kristan Tovariš Kristani Hvala za vaš prispevek v našem glasilu kakor tudi za dodatne drobne in pomembne informacije iz pionirskih časov naše tovarne in proizvodnja baterij. Veseli pa smo slišati kakršnekoli pripombe na vsebino in urejenost našega glasila, sploh pa, če imajo prizvok pohvale. Zavedamo se v okviru našega uredniškega odbora, da je privlačnost glasila tako v vsebini in pestrosti člankov kot tudi v splošnem videzu vsakega izvoda pomemben člnitelj, ki pritegne slehernega sedanjega in nekdanjega bralca -sodelavca v noši tovarni. Po , daljšem premoru zaradi letnih dopustov smo se z veliko mero odgovornosti do bralcev ponovno lotili načrtov za nadaljnje izhajanje našega glasila. Lep pozdrav in oglasite se še kdaj I Urednik NAŠ GLAS Delavski svet Je na seji 23-septembra sprejel sklep, da se pri podjetju za ekonomsko propagando in založništvo JUGOREKLAM naroči vezava internega glasila tovarne "Naš glas". Glasilo bo vezano v celo platno, a tiskom na platnici spredaj in na hrbtišču. Vezalo se bo kompletne letnike - od leta 1968 do 1975 - skupno 63 izvodov. Notranji transport za člene v času trodnevnega obveznega staranja. V okviru 4. Julija Je bilo r jedilnici Zmaja tradicionalno srečanje naših borcev. drobne novice Zaradi boljšega in lažjega ter vedno obsežnejšega notranjega traneporta amo pred kr&kim nabavili dva nova viličarja na akumulatorski pogon. Enega lomo obdržali v Ljubljanskem obratu, dočim je drugi namenjen ta transport v novo-EKrajenem skladišču v Stegnah. v začetku septembra.je prišlo na našem kompresorju do težje okvare. Morali smo nabaviti novega, starega pa poslali na generalni remont, ki nam bo potem le za rezervo. Medtem časom smo si za nekaj dni, da proizvodnja ni bila motena, sposodili od gradbenega podjetja "Gradis" pomični kompresor, ki nam je z močnim hrupom polnil ušesa pod okni ob Grabljevičevi ulici. Po zadnjih informacijah vodje Vzdrževanja Franca Mrharja dela na novem montažnem stroju 8a baterije R 2o trenutno uspešno potekajo. Če ne bo kakšnih večjih motenj zaradi tekočega vzdrževanja, bodo posamezni elementi gotovi do konca tega leta. V tem primeru bi lahko že v januarju začeli z montiranjem oziroma sestavljati Jem stroja. ^ naši hiši smo tudi letos videvali pleskarje. Opravljali 80 pleskanje prostorov z najbolj kritičnim izgledom in to fazen prodaje celotne upravne zgradbe ter prostore v finančno računovodskem sektorju. Letošnja preskrba ozimnice v okviru sindikata je stekla. Kupili smo lo ton krompirja po 3i7° dinarjev za kilogram. Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da nas je že za 4 tone Jabolk prijavljenih. Tudi letos v Jesenskem obdobju smo razstavljali naše izdelke in sicer od lo. -19. septembra na Zagrebškem jesenskem velesejmu in od 22. - 27. septembra na komercialni izložbi bele tehnike "Robne kuče" v Beogradu. Kot vsako leto, so se tudi 1). julija sestali naši šoferji ob njihovem prazniku. Ob tej priliki je imel priložnostni nagovor vodja proizvodnega eektor-ja Bojan Primožič. Letošnji 4. julij -• dan borca in dan ISKRE ja bil v znamenju praznovanja v Šentjerneju na Dolenjskem. Srečanja Iskrešev smo se udeležili tudi Zmajevci. Opaziti je bilo precej praznih sedežev v avtobusu. Iz AERO Celje smo pripeljali stroj za rezanje elektrolitskega papirja. Zaenkrat - kot smo zvedeli - je devet ton papirja pripravljenega za rezanje na določene širine za stroje paperlinad. Več o tem v prihodnjem glasilu. Ur, gibanje članstva JUNIJ Sprejeti v delovno razmerje PETROVIČ Mirjana, spajanje baterij 3R 12, ra določen čas dne 15.6.1976 RUDOLF Franc, vodja prototipne delavnice, za določen čas dne 23.6.1976. Prenehalo delovno razmerje CMREČNJAK Katarina, spajanje baterij 3R 12 za nedoločen čas dne 14.6.1976 MARUGELJ Marjetka, delavka na režijskih delih za določen čas dne 10.6.1976. JULIJ Sprejeti v delovno razmerje BEŠIČ Vasva, spajanje baterij 3R 12 za določen čas dne 19.7.1976 BAVDEŽ Matjaž, obratni ključavničar obrata Šentvid za nedoločen čas dne 2o.7> 1976. Prenehalo delovno razmerje PETROVIČ Mirjana, spajanje baterij 3R 12 za določen čas dne 2.7*1976 KOLEŠA Jožefa, vezanje baterij 6AF 22 za nedoločen čas dne 14.7.1976 GUSHČ Rosa, snažilka pisarniških prostorov za določen čas dne 22.7.1976 PERŠIČ Bogomir, vodja vzdrževanja za nedoločen čas dne 31.7.1976 (upokojitev) ROS Hilarija, 3. poeluževalka na stroju R 6 za nedoločen čas z dne 27*7.1976. AVGUST Sprejeti v delovno razmerje KIRER Djuro, skladiščnik v Pančevu za nedoločen čas dne 21.7.1976 MATEŠA Jelena, snažilka pisarniških prostorov za določen čas dne 9.8*1976 ROZINA Marija, vstavljanje žičk 6AF 22 za nedoločen čas dne 5.8.1976 KLEMENČIČ Alojzija, vstavljanje žičk 6AF 22 za nedoločen čas dne 5-8.1976 KRALJ Darinka, vstavljanje žičk 6AF 22 za nedoločen čas dne 5*8.1976 TISU Mirko, strojevodja za nedoločen čas dne I0.8. 1976 STRAJNAR Ivanka, vstavljanje žičk 6AF 22 za nedoločen čas dne-7.8.1976 MIKLAVČIČ Sonja, vstavljanje žičk 6AF 22 za nedoločen čas dne 9-8.1976 OGRIN Tomaž, tehnolog I ra nedoločen čas dne 16.8. 1976 GORIŠEK Frančiška, vstavljanje žičk 6AF 22 za določen čas dne 12.8.1976 MARKEL Ana, vstavljanje žičk 6AF 22 za določen čas dne 19-8.1976 TOSIČ Risto,delavec v skladišču gotovih izdelkov za določen čas dne 26.8.1976 LIVADIČ Suada, izdelovanje alkalnih baterij za nedoločen čas dne 3o.8.1976 TEŠIČ Mara, delavka na režijskih delih za nedoločen čas dne 3o.8.1976. Prenehalo delovno razmerje ŠUBELJ Ludvik, ključavničar II za nedoločen čas dne 3*8. 1976 (upokojitev) RUDOLF Franc, vodja prototipne delavnice za določen čas dne 19.8.1976 KEPA Jožefa, etiketiranje baterij 6AF 22 za nedoločen čas dne 24.8.1976 VOZLIČ Marija, pobiranje členov PL R 12 za nedoločen čas dne 18.8.1976 STOK Žarko, pomočnik direktorja za nedoločen čas dne 31.8.1976 ŽLEBNIK Majda, oblačenje tablet 6AF 22 za nedoločen čaa dne 31.8.1976. up oko j itev rojstni dan V zadnjem obdobju eno ee zaradi odhoda v pokoj poslovili od dveh naših sodelavcev, obeh it službe vtdrževanja. PERŠIČ Bogomir PERŠIČ Bogomir, so Je upokojil starostno in Je bil v Zmaju taposlen 8 let. Dalj časa Je bil na delovnem mestu vodja plansko preventivnega vzdrževanja, v zadnjem obdobju pa vodja službe vzdrževanja. Aktiv Zveze borcev pa ji z odhodom Peršiča izgubil tudi svojega člana. Njegovi ožji sodelavci so mu zn slovo pripravili praktično darilo in mu ga slovesno izročili na priložnostnem poslovilnem sestanku v naši Jedilnici. 6 U B E L J Ludvik, se Je upokojil invalidsko. Bil Je 14 let v Zmaju na (blovnem mestu remontnega ključavničarja II. Tudi njemu so ožji sodelavci v naši jedilnici pripravili svečano slovo in mu izročili praktična darila. Z odhodom Ludvika smo izgubili tudi harmonikarja, ki je rad potegnil meh ob različnih priložnostih. Družaben veseljak, kakršen Je bil, je redkokdaj izostal tudi od pokopavanja pusta in je ob takšni priložnosti nezmotljivo zaigral vesele žalostinke. Sicer pa operna novima upokojencema želimo če mnogo zdravih in trdnih let ter da se udeležujeta naših tradicionalnih srečanj z nekdanjimi sodelavci. My 6 U B E L J Ludvik ROJENI V OKTOBRU Franc LENDEHO Marija VOZLIČ Marija KOČIČ Frančiška KELVIČAR Mirko GRGUČIČ Zorka OŽEGOVIČ Maksimiljan PETAV6 Marija ŽEROVNIK Leon KERČIČ Marija VALENTAK Nasuf čALJA Jožica PLANINŠEK Tatjana ŽELEZNIK Marija ŠTRUS Anka DJURIČ Mara 6LAD0JEVIČ Alojzijo AMBROŽ Draga BABIČ Uršula PETERLIN Marija REGVAR Alojzije KRISTAN Anton GERDINA Peter ZALETEL Anica GAMZE Frančiška HRIBAR Katarina VARGEK Amalija RUS Olga IKIČ Marija ČERJAK Rudolf KAMIN Anton GAMZE cest slamo 21. november («Ja)- STANJE OBJEKTOV IZ SAMOPRISPEVKA I na dan 23/8*1976 ne " Tu emo - Teši eao ", to Je bilo geelo za eamopriapevek Ljubljančanov, izglaaovan ne referendumu 21. novembre 1971. leto geelo bo veljelo tudi se nadaljevanje samoprispevka, o katerem bodo delovni ljudje in občani veeh petih ljubijenakih občin gleaoveli ne referendumu, ki bo tudi letos 21. no- osnovne Sole Zgrajeni objekti I. OŠ DOL 3. OS ZALOG 3. OŠ VALENTIN VODNIK 4. OŠ DOBROVA 5. OŠ BREZOVICA 6. OŠ ČRTOMIROVA 7. OŠ NOVO POLJE 8. OŠ PRESKA 9. OŠ BROD 10. VZGOJNA POSVETOVALNICA II. OŠ SOSTRO 12. OŠ PIRNIČE 13. OŠ HORJUL 14. OŠ VIČ 15. OŠ NOVO KODELJEVO Objekti v gradnji 16. OŠ BSt7 17. OŠ PREŽIHOV VORANC 18. OŠ VRHOVCI 19. OŠ ZVONKA RUNKA VZGOJNO VARSTVENI ZAVODI Zgrajeni objekti 1. VVZ SOSESKA 7 2. VVZ ŠENTJAKOB 3. VVZ ANA ZIHERL 4. VVZ VEVČE 5. VVZ ZADVOR 6. VVZ BROD 7. VVZ ŠKOFLJICA 8. VVZ SAVSKO NASELJE 9. VVZ NOVE JARŠE 10. VVZ ANDERSEN 11. VVZ MALČI BELIČ 12. VVZ VIČ S-6 13. VVZ ŠENTVID Objekti v gradnji 14. VVZ NOVO KODELJEVO 15. VVZ VRHOVCI 16. VVZ SEI.O-MOSTE 17. VVZ LITOSTROJ vembra v Ljubljani. Objekti v oddaji 18. VVZ BS-3 (zbiramo ponudbe) 19. VVZ MURGLE (pripravljena analiza ponudb) Objekti v pripravi 20. VVZ POLJANSKA CESTA 21. VVZ AJDOVŠČINA 22. VVZ ŠENTJAKOB II 23. VVZ POLJE 24. VVZ KOSEZE 25. VVZ MEDVODE Objekti v oddaji 20. OŠ KOSEZE (analiza ponudb gotova) Objekti v pripravi 21. OŠ PRULE 22. OŠ TONE TOMŠIČ 23. VZ JANEZ LEVEC 24. OŠ DR. J. POTRČ 25. OŠ VODICE "NAŠ GLAS" Izdaja mesečno v nakladi 550 Izvodov delovna skupnost tovarne "ZMAJ" Ljubljana. Glasilo ureja urednlikl odbor. Odgovorni uredniki SMOLIČFranc, uredniki Marijan MAVER. Tiski Tiskarna KRESIJA, Ljubljana, Adamlč-Lundrovo nabrežje 2. Po pristojnem mnenju it, 421 -1/73 oproičeno plačila temeljne^ davka od prometa proizvodov. III Striček, ellkaj nae I Mamica in očka bosta videla, koliko imaa prijateljev v mojem vrtcu.