IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina: ITALIJA . . . INOZEMSTVO Lir Letno poiletni četrtletno 1040 5-20 260 18-20 916 4-60 Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-18. Telefon 1590. Uradne ure ta stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm : finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod 80 cent. Trst, 15. novembra 1923. — Leto IV. - Štev. 188. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije Bavarski vladni diktator je izjavil, da bo Ludendorff sojen. Gotovo ni noben zavedni delavec temu verjel. Kajti: kak° bodo reak-cionarci sodili ravno taksne reakcionarce? Resnično sodbo in obsodbo, nad vsemi reakcionarci, jo more izreči in izvršiti edino revolucionarni proletariat. Nemška sfinga Nevihta je šla čez Evropo, a se ni i zdivjala. Le odmor je nastopil po svetovni vojni, da se hudourni oblaki zberejo vnovič. Nevaren svit po-bleskuje iz zatemnili robov, izpod obzorjia pogrmeva zamolklo, zemlja se še ni napila krvi. Pričakovali smo, da bo v Nemčiji prišlo do razstrelile, do novega signala. Hudourna znamenja so se vžigala vse križem, zdiaj zdaj bi moral zagoreti kres. Vstaja v Hamburgu, v stari trdnjavi nemških! delavcev, poziv delavske saksonske vlade na upor, izgredi v Berlinu in po vseh večjih! nemških mestih, v vsem električno nasičenem zraku ena sama misel, da mora priti nekaj novega, da mora počiti. «V desetih dneh se zganejo moje legije«, je napovedal poglavar zobatega križa, protižidovskega znamenja, bivši narednik Hitler, «da uda-upor, izgredi v Berlinu in po vseh zasaditi zastavo in šele ta bo dala Nemčiji mir. 9. novembra, na dan o-bletnice nesrečne revolucije 1. 1018 bomo udarili preko turinško saške meje in oprali sramoto, ki so jo nam nakopali socialdemokrati s svojim prevratom.» Bilo je to širokoustenje. Namesto velikega pohoda na Berlin, so uprizorili operetni zarotniki otročji puč v Monakovem, ki bi naj postalo novo srce hackenkreuzlerske Nemčije. Na severni meji Bavarske je stala državna bramba Berlina z generalom Reinhardtom ne čelu, in Hitlerjevi fašisti, študentje in preoblečeni bavarski častniki, se niso šli merit ž njim. Izkazali so se kot boječa drhal, ki ima pogum le takrat, ko ni resne nevarnosti. Gore so pokale, rodila se je miš, junaki zobatega križa so zasedli vladno palačo v Monakovem, ki so jo prav tako kinematografsko dali iz rok kakor so jo dobili. Pri tej priliki je vrgel v blato svojo slavo eden prvih generalov, ki jim je svetovna vojna dala ime, glasoviti Lu-dendorf, ki se je pridružil junakom puča im utonil za vse čase v smešno-sti narednikovega poskusa. Baje so generala pobrali s tal, misleč, da je mrtev, pa se je bil le vlegel, da se reši, če bi streljalo. Tako je končal prizor, ki je imel postati pravzaprav predigra naj večjim dogodkom Evrope po viharnih dneh v novembru 1. 1918. Toda mzrita, nia smrt bolna Nemčija ostaja im čaka zdravnika. Njen položaj vidi ves svet ter se čudi, da se ne zgodi tisto, česar vsi čakajo. Trumoma jo zapuščajo tujci in pripovedujejo, kakšno je življenje ,v njej. Nihče si ne upa več na ulico pri belem dnevu, zakaj — tako pravijo — nekaj se mora zgoditi. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, toda nekaj mora priti, neizogibno, to je prepričanje vseh. Draginja je neznosna, delo je zamrlo, pred vrati je zima, ki bo prinesla k gladu še mraz. Tudi če človek le .iz dalje opazuje razmere, ima vtis, da je kriza šla že preko one stopnje, na kateri bi morda še reakcija vsaj začasno uspela in zadržala socialni prevrat za nekaj let. Šestdesetmilijonski narod je popolnoma obubožal, tisti narod, ki je šel ma veselo, svežo vojno zato, da bo z velikim ropom, kar je bila vojna vedno, le še neprimerno obogatel. Šestdesetmilijonski narod ima danes lo še svoj goli obstanek obvarovati iin to more edino z gospodarskim prevratom, s strmoglavljenjem one tanko nemške plasti, ki je pridigova-la resničnemu narodu srečo in slavo, a ga je vrgla v bedo in sramoto, v mrzli grob. Nič nerazumljivega bi ne bilo, ko bi široki ljudski valovi za vselej odplavili one tri milijone ki so tako krvavo prevarili široki' te-•uelj, na katerem so sami stali Kako, da še ni prišlo do obračuna je zaenkrat uganka. Človek bi moral imeti več podatkov in pregleda vseh odločilnih činjenic, gospodarskih in Političnih, da bi opredelil današnji razvoj velike nemško krize. Kaj je nemška državna ideja? Železni kancler Bismarck je z mečem koval Nemčijo skupaj. Kako jo je zvaril, da še vedno reži razpoka »>ed jugom m severom? Spor med Berlinom in Monakovem ni slučajen ampak zgodovinski. Je spor dveh 'cerkva, dveh gospodarstev in obenem dveh vladarskih hiš, WittelsbaŠko in n0hen-zoUeruske in kar jo pri proge plemstva, generalov in agrarnih in fabri-skih baronov in za obema. Mod bavarskim kmetom in pruskim delavcem bi kmalu prišlo do sprave, ampak dokler bosta igrača v rokah velikih se bosta klala in pobijala Med njima samima je le toliko razlike, kolikor jo je med naprednejšim modernejšim in počasnejšim, konservativnej-šim človekom. Globokega spora in resničnega navzkrižja pa med njima ha, če ga kdo umetno no podžiga. Gotovo pa je državna ideja Nemčije bolj ideja istogovorečega plemena in manj gospodarskega značaja. Ob-donavski Nemci težijo gospodarsko vse drugam kakor porenski ali baltiški, odtod separatistične težnje na vseli straneh, pokanje nemške državne zgradbe, propadanje nemške nacionalistične državne misli. Izgleda, kakor da ima novega, delavsko-kme-čkega gospodarstva. Ne torej federalizem im samoupravo proti centralizmu, ampak čisto nova državna ideja, zakaj državna ideja obogatelega in v vojni do kraja poraženega nemškega meščanstva je v popolnem razsulu. Ne reši je več tudi fašizem, saj je blesk nemškega generala in armade dobil v veliki vojni svoj smrtni udarec. Že zato mora priti v osrčju Evrope, na tem ognjišču velikih dogodkov, prej ali slej do kritične, odločilne ure. Mordia v tej uri še ne prodre nova državna ideja Nemčije, morda so si nasprotne sile še preveč ravnotežne. Toda nacionalizem ne bo nikdar več zmožen trajno držati skupaj nemške države ker jo je vrgel v preveliko nesrečo in nima ni kake gospodarske vsebine več, da bi privlekla veliko množico, ki tvori državo. Kdaj in kako bo prišlo do odločilne ure, tega tudi politik ne more povedati. Utegne biti čisto blizu, utegnejo pa zoreti dogodki tako kakor sadovi v goščavi, kamor le malo solnca najde pot. To je pa gotovo, da prej v Evropi ne bo miru, dokler se ne izvrši, kar se mora izvršiti. Ni nikakega izhoda. Svetovna' vojna se je bila v imenu kapitalističnega razširjenja, a ni dosegla, za čemer je stremela, ker se vse zemlje ne morejo hkrati gospodarsko ojačiti. Velika, nova gospodarska moč enega ozemlja zahteva gospodarsko suženjstvo druzega. In ker je duh narodne države skozi in skozi kapitalističen, torej duh neomejenega bogastva, je nemogoče, da bi se država omejila, odpovedala pohlepu, ni mogoče, da bi se podjetni, s kapitalističnim duhom prežeti državnik odpovedal svojim strastnim ciljem. Francija je tu najlepši dokaz. Dosegla je veliko več kot ji je revan-ša prinesla, pa nima še dovolj. A 'tudi v drugiihl državah opažamo poživ-ljamje imperialističnega duha, ki se posebno kaže v mrzličnem oboroževanju in v obnovljanju imperialističnih teženj, ki so že enkrat prinesle svetovno klanje. Evropi ni rešitve. Kapitalistična družba bo končno utonila v krvi, prvi plameni pa bodo udarili iz glad-ne, križane Nemške. Fašistovsko gibanje na Bavarskem Ponesrečeno zavzetje vlasti Kakor v Italiji in nekaterih drugih malih deželah, tako je tudi v Nemčiji dohilo kolikortoliko tal fašistovsko gibanje, ki se rekrutira iz enih in istih elementov: častnikov, študentov, «zlate mladine«, to je sinov veleposestnikov in malomeščanov. To gibanje se je zasidralo najbolj v Bavarski, kjer ni tako kompaktnega in številnega industiijskega proletariata kakor v drugih deželah Nemčije. Posebno pa se je moglo to gibanje razviti radi zločinske protidelav-ske politike s strani socialpatriotov, ki so na vladi. Proletarskim, levičarskim strankam se je stavljalo vse mogoče ovire, aretiralo številne zavedne delavce in voditelje, medtem ko se je dajalo fašistom prosto roko.- Saj bo še marsikomu v jasnem spominu navedba, ki jo je izdal socialdemokrat Severing ki prepoveduje delavcem, pod kaznijo, razbi jati fašistovska zborovanja. Oborožene in po vojaški uvrščene reakciornarne bavarske bande, pod vod stvom Ehrharda, Hitlerja in drugih za grizenih militaristov so se pripravljale delj časa, oznanjevale so pohod na Berlin. Kolovodje so kričali na vse grlo, da se bodo oni postavili v bran domovine in, da bi skušali pridobiti na svojo stran nižje sloje so tudi zatrjevali, da bodo v stanu rešiti Nemčijo pred popolnim gospodarskim propadom. Slednjič pa so poskusili udejstviti svoj načrt. Minolega tedna, dne 9. t. m. to je ravno na dan obletnice, ko je bila Nemčija proglašena kot republika, so čete Hitlerja, ki so bile popolnoma po vojaški opremljene, zasedle najpoprej važne točke v središču Monakova, glavnega mesta Bavarske. Hitler je prečital prebivalstvu proglas, s katerim je kon-stitucionulna vlada Bavarske odpravljena. Da prevzameta on in Ludendorff vladne vajeti v roke in da ima biti Mo-nakovo glavno mesto Nemčije. Podal -se je nato, s svojimi zvestimi v veliko pivnico Biigerbraukeller, kjer je imel general von Kuhr, generalni komisar Bavarske, nek politični govor. Fašistovske čete so zasedle vse izhode. Hitler pa je prisilil, pod grožnjo, vladnega komisarja, da je ta pristal k njegovemu gibanju. Vodja reakcionarcev je nato stopil na oder in izrekel govor, naznanivši navzočim o spremembi režima. Pristavil je, da prevzame bivši kajzerski maršal Ludendorff poveljstvo nove armada, gene-ral von Lossow pa ministerstvo državne hrambe. Vstaši so zavzeli palačo vojnega mi-nisterstva, kjer so se utrdili in pripravili za obrambo. Ukrepi berlinske vlade. Ob eni uri popolnoči je bil sklican mi-nisterski svet, ki je takoj izročil polno-moč generalu Seektu, poveljeniku državne brambe. čete Helchs\vehr-a, nahajajoče se na mejah Sajke in Tiiringe-tia, so vpadle v Bavarsko in vkorakale v Monakovo. Medtem pa je tudi von Kahr, ki je potem izjavil, da jo le pod grožnjo Hitlerja pristal k njegovemu gibanju, podvzel ukrepe proti fašistom. Četo državne hrambe so obkolile palačo vojnega ministerstva. Vnel se je boj s hitlerovcl v koterem je padlo mrtvih kakih dvajset, oseb. Del vstaških tet je bilo razoroženih, medtem ko so se drugi razpršiti, ^ Tako je bila vstaja vdušena. Poznejši razvoj dogodkov pa ima na sebi dokaj komediantskega in je za delavstvo zelo poučljiv. Centralna demokratična in socialpatriotska vlada, ki ne štedi s svincom. kadar ga je treba dati gladnim delavcem, je ves čas fašistov-skih predpriprav obdržala stike z bavarsko reakcionarno vlado. Le z vdu-šitvijo upora je bila tako hitra. Zakaj? Zato ker so se demokrati in socialpa-triotje bali za stolčke in, - kar je poglavitno, bali so se - proletarskega upora. Po udušitvi »puča- je Kahr proglasil obsedno stanje. Konstituiral se je vojno sodišče, ki je razbobnalo v svet. da bo Ludendorff, ki je bil aretiran skupaj z ustaši, zaslišan in - ustreljen tekom treh ur. Toda komedija je komedija. In to komediantsko vojno sodišče je •pustilo na svobodo Ludendorff«, ki je dal častno besedo, da ne bo pobegnil. Najostudnejša komedija. - Železne ukrepe se je primenilo- proti delavstvu: Kahr je razpustil komunistično stranko v Bavarski. Po zadnjih sporočilih se razkropljene fašistovske bande zopet zbirajo. V Monakovem, se je pojavil zloglasni Ehrhardt in so se vršile poulične demonstracije. Udušitev, končno udušitev fašizma, pa bo izvršil nemški proletariat, ki bo še enkrat poučen, po tem dogodku. Sem ter tja po Italiji Obnovitveno delo traja še vedno dalje. V Rimu. je bilo. odpuščenih, na poštnih uradih, zopet 120 nameščencev. Odpustitve pa se vršijo na tale način, da hoče vlada na praktičen' način dokazati, kako nežno «ljubi» delovne sloje. Dve uradnici n. pr. ema katerih službuje že IG let. ste bi- li odpuščeni od onega do drugega dneva s par liroami odškodnine. ((Dokazila ljubezni« pa so najoči-tnejša tam, kjer se odslovljenim predlaga zopetni sprejem, toda z novo službeno pogodbo: za polovično plačo in brez pravice na druge ugodnosti. Dobro ravnanje z vojnimi invalidi. V Beneventu so se zbrali tamošnji invalidi in oni iz okolice. Prirejena je bila cerkvena slavnost in sprevod, po katerem so se podali v svoje društvene prostore. Popoldne pa so prihrumeli fašisti (pripadniki milice) in da bo invalidom zelo dobro vtepeno v glavo, v kolikor jim ni še da so se borili za domovino, so pričeli streljati proti hiši, kjer se nahajajo društveni prostori. Niato so vdrli vanje in aretirali več oseb. Dobra priporočila. Značilno je stališče, ki ga zavzema fašistovsko časopisje naprain onim, kateri, četudi iz enega ali drugega razloga visijo bolj na fašistovsko stran ki se pa vendar zanimajo za politično in socialno življenje vobče. Fašistovski list «Piemonte,» iz Turina, piše namreč sledeče: Neki čitatelj nam piše, vprašujoč naivno, kakšno stališče mora■ danes zavzemati pošten državljan, ki ljubi svojo deželo. Predvsem pa bi ga vprašali: ima li on res potrebo se zanimati za politika? Ali ne more uporabiti svoj prosti, čas za keglanje ali za kvarto igro ? Mari ni zadosti, da so drugi ki se brigajo za njega ?....» Dandanes vidi se, da je politika šla iz mode. Danes prevladuje mnenje, da so bile «pravice človeka* največja bedarija v stoletju prosvetljenosti. In dejstvo, da nobeden se ne pritožuje je dokaz, da politična razvnetost ni bila nekaj maravnega, ampak neke vrste kolera ki jo je razširjalo malo število ljudi. Zadostuje, da se te ljudi dene v lazaret Ul bolezen je premagana.» Te besedo so značilne. Pa tudi dokazujejo, do kakega idiotstva lahko seže fašistovska prenapetost. Po receptih nove, fašistovske kulture, ni treba šol, ni treba knjig, ni treba absolutno nič... Saj so vendar drugi, ki takd očetovsko skrbijo za državljana. Pa skrbijo dobro, in še kako! Skrbijo z brezposelnostjo, znižanjem plač, davki, ječami, odpravljanjem šol in uvedbo pomeumnjevan-ja v tiste ki še ostajajo. Radu j te se in veselite, kegljajte, igrajte na karte, molite in delajte! Razkrojitveni proces meščanske družbe pa gre dalje: gospodarska kriza, ki vzbuja mase; štrajkovna gibanja, in ta tudi v rmasajhl, organiziranih v fašistovskih sindikatih. In vse to so po mnenjov gospodo neumnosti. Po treh letih Leta 1920... je centrala Fašjev objavila »Praktič. ne in teoretične orijentacije fašizma«, po katerih bi se moralo izvršiti sledeče : a.) močan izredni, progresivni davek na kapital, ki naj bi imel pravcato obliko delnega razlaščevanja bogastev. Ta davek bi se moral plačevali v zelo kratkem roku; b.) zaplemba vsega imetja verskih družb in odprava vseh škofovskih stolnic, ki predstavljajo ogromno pasivnost za državo in predpravico za tnalo števi- lo ljudi; c.) revidiranje vseli pogodb za vojne dobavitve in zaplemba vseh neproduktivnih vojnih dobičkov; d.) močno taksiranje dedščin; e.) podvzetje vseh finančnih ukrepov, ki bi bili potrebni za pospešitev saniranja državnih blagajn.. Izdelali so ta načrt : B. Mussolini, C, Rossi, L. Arpinati, R. Farimacci, I. Bresciani, g. Marinelli. ••• In lota 1923. je veliki kirurg Mussolini odločil, da se mora, m ozdravljenje «naroda>, spuščati kri. Ta zdravilni sistem, spuščanje krvi namreč, ni bil uporabljen že mnogo časa. Med enim in drugim spuščanjem pa je razlika. Rabi se vedno, kadar se gre za zdraviti bur-žoazijo. Pa poglejmo komu se jo spušča: a.) Davek na plače; odpravljanje zakonov v obrambo hišnih najemnikov in svoboda pogajanja; povišanje carin; in ...nikakega «davka na kapital, ki naj bi imel pravcato obliko delne razlastitve vseh bogastev.; h.) verski pouk v šolah, zboljšanje prispevkov za duhovništvo in ... nikake zaplembe imetja verskih družb i. t. d.; c.) nikake revizije za vojne dobavitve In nikake zaplembe vojnih profitov; d.) nikake «močne takse na dedščine*; ravno narobe ... Odprava male pristojbine, kateri so bile podvržene dedščine; e.) odpustitev lisočev železničarjev, poštnih uradnikov, državnih nameščencev. Nobenega zakona ki bi zadel buržoa-zijo, za .ozdravljenje državnih bilanc. Oh, ti «narodni kirurgi« ! Ivam'nastavljajo kirurgični nož in kam spuščajo pijavke ! DROBNE VESTI SMRT ZNAMENITEGA MOŽA. — Umrl je v Schenectadyju (Država Nev-Jork) sloviti veščak v elektrotehniki, Dr. Kari P. Steinmetz. Prišel je v Združene države 1. 1889. iz Curiha v Švici, kamor je ubežal iz Nemčije radi preganjanja, ki ga je vodil proti socialistom zloglasni nemški kancelar Bismarck. V svojih mladostnih letih, ko je pohajal v vseučilišče je hil sotrudnik nekega socialističnega lista, na katerega je položil «železni kancler« svojo roko in dal urednike aretirati. Steinmetz je hil e-den najboljših matematičarjev in med prvimi na polju elektrotehnike, k razvoju katere je ogromno pripomogel. DIVJANJE REAKCIJE. - Vse meščan ske vlade hočejo imeti kak komplot, zato da bi vrgle v ječo neštevilo delavcev. Letska policija je aretirala 15 komunistov, katere se obdolžuje, da so hoteli razstreliti letski arzenal v Rigi. NEZADOVOLJSTVO SODNIKOV V JUGOSLAVIJI. — Ker noče vlada, pri sestavi zakona o preosnovi sodišč dovolj-no upoštevati zahteve organizacije sodnikov, sklicuje ta, za dan 25. novembra v Belgrudu eno zborovanje. V Lousanni v Švici se vrši porotna obravnava proti morilcu ali bolje rečeno, proti morilcem ruskega trgovinskega zastopnika v Rimu so-druga Vorovskega. Dejansko je izvršil nmor zpani Wranglovski oficir Conradi. Njega je pa vodil v resnici ravnatelj čari stičnega rdečega križa v Švici Polonin, ki je zastopnik premaganega, gnjilega in ko-rupmega ruskega plemenitaštva. , Proces proti morilcem Vorovskega se je hotelo po vsej sili izpreme-niti v proces proti ruski revoluciji. Nam je žal, da moramo to le povedati in da vsled pičlega prostora, ki z njim razpolagamo, ne moremo objaviti poročila o razpravi ki še samo na sebi jasno dokazuje istinitost naše trditve. Prostor kjer se proces vrši je poln predsodkov proti ruski revoluciji. To ni čudno ako pomislimo da živi javnost pod' vplivam neumnega in servilnega tiska, ki je vsak trenotek pripravljeno za par judeževih grošev objaviti o Rusiji in boljševikih ne le debele laži ali tudi prav orjaško velike oslarije. Takega tiska, ki je na prodaj za vsako ceno, kakor stara prostitutka, vsakemu, ki se ga hoče poslužiti je, resnično govorjeno, po vsem svetu dovolj in preveč. Kaj nam niso o Rusiji, o boljševiški Rusiji, ža vsega natvezili? Rusi so prostali ljudožrci, smeli so nekaznovano ubivati novorojenčke, ženske so postale državna last in vsak moški je imel pravico ob vsakem trenutku si izbrati eno, ki se mu ni smela odreči.,Kasneje so nam dopovedovali, da je vsak možki prisiljen poročiti najmani 10 žen. O rdečem terorju so pa napisali toliko da se mora človek čuditi kako je neki mogoče še kaj Ru-sor živih. Toliko so jih boljševi-ki pobili, postrelili, potopili in pobesili in zastrupili, da nebi bilo smelo ostati več nobenega Rusa živega. Pa jih vidimo gospode, v Lousanni, kjer hočejo prepričati svet, da je Rusija pravi pekel. In ti protiboljše-viški Rusi so prav oni, proti katerim je hil naperjen rdeči teror. In vsi od prvega do zadnjega kar je gospodov protiboljševikov, tarnajo in se pritožujejo, da morajo sedaj delati ako hočejo živeti. Delo smrdi tem gospodom najbolj. Vse bi odpustili boljše-vikotm in vse bi jim bili dovolili. Dovolili bi jim bili izdati domovino in jo poljubno prodati Nemcem, Francozom ali Angležem. Dovolili bi jim bili, da ostanejo na vladi in bi jim bili kadili s zlatimi kadilnicami in ubivati novorojenčke in. uganjati vse mogoče zločine, ki jih pozna le rafinirana ruska plemiška sodrga. Le tega jim ne morejo odpustiti, da so odpravili brezdelje in ražkošno uživanje v brezdelju. To je kar jih boli da.morajo delati ako hočejo živeti. In ker niso sposobni za nobeno duševno delo ker so vedno živeli v ignoranci In v možganski lenobi, so sedaj prisiljeni opravljati le taka dela za koje ni treba nobenih duševnih sposobnosti, nobene strokovne naobraz-be, nobene možganske nopetosti. Revolucija je te ljudi vrgla s prestola v nič in pokazala svetu vso njihovo duševno revščino. Proces proti morilcem Vorovskega pa, ki so ga hoteli po sili izpremeniti v proces proti ruski revoluciji, je pokazal tudi njihovo moralno revščino. Bili smo vajeni političnih morilcev, ki so se pred sodniki obnašali kot ljudje. Kdo se ne spominja mladega, Alijagiča ki sicer priznava potrebo svojega zločina in ga opravičuje, ki pa izjavi ob enem, da mu je žal otrokov, ki ostanejo brez očeta, Kdo bo kedaj pozabil na njegov «odpuš6am vam«, ki ga je on duševni in moralni orjak izrekel sodnikom in rabelju. Človek lahko ostane človek tudi brez javnega kesanja in brez neokusnega trkanja na prsi. Conradi pa se obnaša kot navaden rojen zločinec. V pismu svoji ženi se ogabno norčuje iz načina po katerem se je izvršil prenos ostankov Vorovskega v Moskvo. Na razpravi še me razume ogabnosti svojega pisma in se baha, da je šel po izvršenem u-moru na koncert in zahteval godbe. Conradi je tipični zastopnik prosu-lega ruskega plemištva in \Vramgo-vo reakcije. Na procesu je nastopilo več prič. Nekateri: za, nekatere proti boljševiškegu režimu. Med pričami, ki so branile boljševike, sta tudi dva bivša wranglova generala Dovovalol iin Dobrovoljski, ki sta trdila da je sovjetska vlada tako trdna, da je brez možgan kdor si domišljuje, da bi jo premagal s kakšnimi umori miti ne s pomočjo vseh vlesil. Zraven sta tudi povedala, da je hotel Wran-gel v Carigradu pobiti vso francosko posadko zato, da bi se polastil orožja Umora sodruga Vorovskega je kriva vsa ruska reakcionarna družba. Kriva je pa tudi meddržavna konferenca v Lousanni, ki je s svojim postopanjem proti ruski delegaciji dajala pogum vsem, ki so hoteli to delegacijo, ki ji je načeloval Vorovski, nadlegovati. Toliko je res, da niti policija v Lousanni mi povzela nobenih odredb za varnost ruskih delegatov in da se vrši sedanji proces ne pred švicarskim državnim sodiščem marveč pred sodiščem Lousanskega okraja in da se ni hotelo priznati umora kot državno političnega. No, kadar bodo te vrstice objavi p ne, bo sodišče že ižreklo svojo sod bo o kateri nam je vse eno kakšna je ali bo. Hoteli smo napisati le nekaj besed ob priliki tega procesa in povedati, da je danes vsa reakcija združena proti sovjetski Rusiji in proti komunističnemu gibanju sploh. Ali gospodje naj si le izbijejo iz glave nekatere želje. Pot do zmage bo morda zelo dolga in s trnjem posuta. Toda komunistično gibanje, ki mu reakcija odreka vsak ideal in vsako sposobnost, bo zmagalo in z njim bo zmagalo delo, bo zmagal proletariat. Kriminal Zapor ni prijetna reč. Par kubičnih metrov zraku, ki ni zrak, uši, stenice, vlaga, jetniško osobje, popolno nedostajanje svobode, same stvari, ki nimajo nikade privlačne site. Bajc so sovetske ječe hude, (vse, kar je s soveti združeno, je hudo), ampak buržuazni zapori niso še tako prijetni, da bi jih mogli priporočati. Kdor jim ni vajen in se ne čuti v njih doma, se ne bo tako kmalu prilagodil, tudi če ve, da so buržujska ustanova in v današnjih časih posebno potrebni radi komunistov. Zapor ni paijetna reč, gotovo ne, toda tolikih besed tudi ne zasluži, kakor jih ima «Edinost. v svojem podlistku. Ni nikomur v čast, če zapro žensko radi političnih - zločinov in je še toliko bolj barbarsko, če spravijo V ječo tudi dojenčka z materjo. Pr ni motel gospod Pivko prodati kože za razarano habsburško domovino in je raje ušel v Italijo, res ni bilo upravičeno, da so zapirati njegovo ženi. otroke in sorodnike. Bile so lo nedolžne' žrtve, priznamo rudi in brez pridržkov. Ali, kakor rečeno, tolikih besed ni potreba na vse to in posebioi ne takih. Gospa, ki popisuje, kar je preživela v avstrijskih ječah, se trudi na vso moč, da bi zbudila sočutje. Pa s čim hoče to ilose-či? S tem, da pravi, kako je v ječi umazano, kako vsega primanjkuje, kako je človeku vsa udobnost čisto odvzeta. Je res. Kdor je vajen vsem udobnostim, .i, in to iz sledečih razlogov: Ta list jr izhajal■ spočetka kot glasilo splošnega mladinskega izobraževalnega društva «lskra», katero društvo pa je bilo s tuuradnim odlokom z dne so. det:. 192? radi tajne komunistične propagande razpuščeno. Ust «Proletarska Mladina>, ki izhaja še dalje, pa piše v takem duhu. iz katerega je jasno razvidno, da mu je glavni smoter razširjanje in propagiranje kom artistično ideje. V raznih številkah tega Usta se slavijo Lenin in drugi komunistični prvaki in poveličuje se ruski sovjetski režim. (!!!) V objavljenih pesmih se proslavljajo kot mučeniki in žrtve reakcije oni komunistični voditelji, ki se nahajajo v sodnijskih zaporih radi obsodbe zbog tajne komunistične propagande in se nabirajo prispevki za fond v podporo teh ljudi. (!!!!!) Ker je. po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsaka komunistična propaganda prepovedana, list «Proletarska Mladina» pa, kakor gori obrazloženo, odkrito in javno propagira komunistične ideje, se je moralo nadal-nje izhajanje tega lista prepovedah.» Ta dekret pomeni: 1. da deluje jugoslovanska reakcija še vedno z nezmanjšano silo ter da ni samo enaka oni v fašistični Italiji, ampak da slednjo po svoji brutalnosti še prekaša. Italjanski vladi še nikdar ini palo v glavo, da bi prepovedala (in še s takimi argumenti !!!) kak tak časopis, kakor je bila «Proietarska mladina«. Jugoslovanska vlada pa bi nasprotno že davno naložila dvojezičnost slovenskemu in hrvaškemu jeziku ako bi ne bila to nesmisel vsled enakosti teh jezikov srbskemu. In ako bi Jugoslavija ne bila vezana po mednarodnih dogovorih, bi vzela narodnim majšinam tudi vse pravice in zaprla njih šole. Narodnjaško časopisje v Jul. Krajini kakor «Edinost» itd. ne pove ničesar o tem činu pokrajinske vlade v Sloveniji. Ne morda zato kakor da bi ne bil ta dogodek omembe vreden, ampak raditega ne, ker se «Edinost« gotovo strinja s početjem jugoslovanske reakcije. Za «P,iecoh», da se je navada i'n protestirala. Ampak postavljenje izven zakona desetine delavsko-kmetskili časopisov in 70.000 pripadnikov ene stranke je «Edinost» odobravala. Tako odobrava sedaj ustavljen jo «Proletarske mladine«. 2. pomeni gornji dekret pokrajinske vlade v Sloveniji, da naj bi od se- daj naprej proletarska mladina pohajala raje po gostilnah in beznicah; kakor da bi se učila in vzgajala. Saj »Proletarska mladina« ni delala drugo kot vzgajala delavsko-kmetsko mladino v proletarski zavesti, ji kazala višje cilje in jo s tem odvračala od poti, kamor jo je prej navajala narodnjaška in klerikalna inteligenca t. j. v gostilno in v beznico. A seveda se ne bo dogajalo več. Slovenska delavska in kmetska mladina si bo v najkrajšem času ustanovila svojo novo glasilo in če treba bo tudi brez svojega legalnega -časopisa šla po dosedanji poii naprej. Prepričani smo, da bo čin jugoslovanske reakcionarne vlade ostal mladim delavcem in kmetom v dobrem spominu vse dotlej, dokler ne bodo delali obračuna s svojim sovražnikom. Obenem jih pozivamo, da zberejo vse razpoložljive številke prepovedane »Proletarske mladine« in jih razširijo med svoje sotrpine, ki sledijo še vedno narodnjakom in njih vladani. ... —(V — Vzgojno delo (Resolucija sprejela na državni konferenci) 1. V preteklosti se Zveza komunistične mladine ni mogla dovolj baviti z vprašanjem vzgojnega dela. Toda pomanjkanje zadostne komunistične vzgoje med članstvom organizacije in, velika dela in velike borbe, ki jih bomorala Zveza v naj-bližji prihodnjosti izvojevati, nam kažejo absolutno nujnost tega delovanja. 2. Potrebno je torej začeti s sklicevanjem sestankov sekcij in skupin ne le v organizacijske svrhe, ampak « sestanki, posvečenimi predvsem vzgojnemu delu (predavanja, diskusije, čitanje časopisja). 3. Da bo vzgojno delo, ki ga bodo vršile organizacije v prihodnjih mesecih imelo pričakovani uspeh bo moralo to delo: a.) biti elementarno; b) biti v ozkem stiku z aktualnostjo in imeti interesantno obliko; c.) biti posvečeno posebno aktualnim vprašanjem organizacije (obratne celice, sindikalno delo, šport itd.).. 4. Da omogoči sekcijam in skupinam vzgojno delo poživlja Centrala ekzekutivo, da objavlja podatki za predavanja in diskusije. 5. Tisk mora biti na razpolago rzgojne-rnu delu. 6. Vzgojno delo v organizaciji se razlikuje od vzgojnega dela. ki ga kom. mladina vrši v delavskih mladinskih skupinah, krožkih in organizacijah (razni kulturni krožki, športne in strokovne organizacije). Vzgojno delo v teh organizacijah mora odgovarjati več ali manj nev-tralnemu staliiču, Ki Kil Iti-lti au vieiitajo. 7. Jemajoč v poštev, da mladinske sile ne zadostujejo danes še za vodstvo in vzdrževanje samostojnega sistematičnega dela na vzgojnem polju, se bo morala elczekutiva obrniti na Stranko, da se ustanovi posebna skupna komisija, ki bo izdajala navodila, podatke in material za vzgojno delo kom. mladine in Kom. st ranke. mi nam 11 Politični humor Humor je različnih vrst, kakor in kjer se šališ. Imaš visliški humor, če se šališ, čeprav se ti godi slabo. Imaš bežni ški humor, če kvanta j o pijanci. Imaš ciganski humor, če si kakšno naplel in ne moreš naprej. Imaš politični humor, če si imel smolo, da si se lotil najbolj resne in nehumori-atične stvari. Nekaj lepih slučajev političnega humorja smo doživeli te poslednje dni. , , , V Ljubljani imajo velikega župana Lukana, kraljevega namestnika in skoro podkralja, ki še sam ne ve, kako je prišel do toke časti. V Ljubljani pa imajo tudi bar s ponočno muziko in baletkami. To le reč si je šel podkralj ogledat ob treh) popolnoči. Z njim je šel tudi neki višji jahač ljubljanskega Sokola, Franke, ki pa zna tudi nemške pesemce. Spomnil se je, da bi jih gostom bara zapel, kar se je tudi zgodilo. Ob treh zjutraj se lahko zapoje to in ono. Tisto jutro pa ni šlo gladko. Bodisi, da ni Sokol Franke znal dobro nemško, bodisi da ni godba pravilno spremljala. Tako ali tako, Orjun-ci niso mogli poslušati in so dvignili rahuko. V tako rabuko pa spada še najbolj kraljevi namestnik Lukan. Vzdignil se je, ob treh zjutraj in posegel v zadevo. Kdo pa, če ne on ! Priča pa je bil tudi francoski konzul; tudi ta ob treh popolnoči. In za pričo je morala tudi mestna policija, ki je har junaško zasedla, tudi ta ob treh zjutraj. A konec se je odigral pred barom, kjer so Orjunci še nekoliko nami kasti li gospoda Lukana, ker je kralje- vi namestnik. In gospod Lukan je kraljevi namestnik naprej kakor je bil doslej. Stvari ob treh zjutraj so stvari kakor bi jih ne bilo. To pač zato, ker ob istem Času ljudje po večini spijo. (Zadnji odstavek je napačen, kajti gospod kraljevi namestnik ali podkralj Lukan je po tem dogodku odstopil radi bolezni Iti) * * * Druga ni tej nič podobna. Neki gospod dekan gre v Rim, ker je tja povabljen. Zakaj bi pa ne šel, če so ga povabili ? Listi so pisali, da lomi italijanščino. Torej toliko lažje govori za narod, ker mu nihče ne zameri, če se kaj pomoti ali govori narobe. Gospod dekan, ker je že šel v Rim, se je po poti spomnil, da bi lahko veliko koristil narodni stvari, če bi kaj govoril. In je govoril, a ekscelenca Mussolini mu je pomagal naprej, če se je kje zaletelo in obtičalo. Samo ko je končal, ni ekscelenza rekel nič. Gospod dekan pa je bil trdno prepričan, da .je veliko koristil nam vsem in je v «Edinosti« to tudi na široko razglasil. Zadeva se je vsekakor gladko iztekla. Vprašanje pa nastane: čemu hodijo v Rim govorit, ko je še parlament odveč ? Ali se ni že razločno povedalo, da govorjenja sploh ni treba ? Res imamo še poslance, a ti so le zato, da ima kdo poslušati. Ali je pa gospod dekan Ihlotel dokazati, da imamo v Julijski Krajini poslancev še premalo ? Same uganke, ki jim človek ne ve odgovora. Največja uganka' pa je, kako da je šel ravno ta in ta gospod dekan v Rim. Kdo ga je poslal ? Kakor še ni zgodovina razrešila hullske afere iz rusko-ja-ponske vojne, tudi zdaj ne bo zvedela javnost, kdo je poslal tega gospoda v Rim. Vemo le to, da so v Postojni rekli še predlanskim, da bo bolje, letos v Rimu pa nič, ne da bo bolje, ne da bo slabše. Tretja je kratka. Mavhinjska godba je nekdaj nosila rdeče srajce. Pa ne komunistične, ampak sokolske. Pri vseh nastopih tržaške sokolske župe je svirala sokolsko koračnico, Slovenac i Hrvat, Lepo našo domovino in take reči. Posebno za proste vaje niso jemali druge godbe. Kako vendar, ko so Mavhinjci zvesto nosili rdeče srajce! Zadnje Čase so te srajce potrgali, Mavhinjci pa so kupili nove, črne. Temu primerno so tudi muziko menjali, V nedeljo lt. t. m. na kraljev rojstni dan so spet godili Tržačanom in sicer staro častitljevo koračnico očeta Radeckega. Politični humor tudi to. Sicer pa je muzika mednarodna ! Le še eno bi radi slišali od mavhinjskih godcev — himno Atilovo. Morda znajo tudi to že. Clčikov. Izvenšoska izobrazba, to je tista, ki se ne vrši v šolah!, v navadnem pomenu l>esede, je poverjena, v Rusiji, sledečim ustanovami. 1. Večerne in nedeljske šole za o-drasle, ozironna mladeniče, ki že delajo. 2. Javne knjižnice, katerim so dodane -čitalnice, kjer čita nepismenim (analfabetom) poseben razlagatelj, knjižničar sam pa vodi čitatelja v izberi knjig. 3. Krožki. Tu se sreblje čaj, čita čašnike, igra na neškodljive igre (dama, šah). V te krožke se lahko tudi uvede takozvani lokalni muzej in sicer s tem, da se obesijo na steno table z obilnim gradivom, oziroma navodili, za razgovore, 4. Predavanja in splošne, oziroma špecijelne konference, pri katerih se poslužuje slik ali kinematografičnih projekcij, da se stvar tem lažje zapopade. 5. Lokalni oziroma splošni muzeji. 6. Znanstveni izleti, ki služjio v ta namen,, da se nabira rudnine ali rastline, in v zemljepisne in etnologi-čne dokaze. (Etnologija je veda, ki se bavi z raziskovanjem življenskih razmer, običajev, kulture posame zrnih narodov, in krajev in dobe, v kateri so poslednji živeli, torej sploh vsega kar se narodov tiče.) 7. Gledališča, koncerti, petje, in sicer začenši pri malem gledališču otroških šol in končavši z ljudskim gledališčem. Pri poslednjih delujejo navadni delavci oziroma kmetje, kar se da primerjati z našimi dramatičnimi krožki. 8. Prazniki, shodi, manifestacije, slavnosti. 9. Proletarske univerze. (Nekake večerne šole, katere posečajo delavci in kmetje po končanem delu, na katerih se predava o vseh važnejših vedah in bi bile to, seveda v jako okromnem obsegu, nekaj kot pravcate univerze.) V Sibiriji so pred revolucijo delali nekaj, izobrazbi v prid, tamošnji naobraženci (učitelji, popi, vodje zadrug, uradniki) in nekaj tudi, sicer v najmajši meri, državna oblast; v Rusji pa razum navedenih, še občinski in deželni svetovi (zemstva). Po revoluciji se je tem pridružilo ljudstvo samo, kar je dalo stvari velik razvoj. Posebno važna je ta prostovoljna organizacija ljudstva, ki se zbuja. V vsakem selu je redno nekaj ljubiteljev prosvete in sicer so to bivši vojaki, starci in mladiči, željni izobmzbe, bivši delavci, ki >o nekoč bivali v mestu. Ti le tvorijo jedro «Prosvetnega društva.« Za podporo se obračajo tudi in z dobrim uspehom do občinskih udruženj in zadrug bližnjega mesta. Istočasno ne opusite ničesar, da predramijo sela h kulturnemu delu; posebno se poslužujejo v ta nomen konsumnih in posojilnih (kreditnih) zadrug, na katere so sela naravnost bolj nave zana, in ki, na drugi strani, razpolagajo s precejšni ji mi čistimi dobički (n. pr. od G00.000 do 2.000.000 lir na leto, ako računamo liro po današnjem kurzu). Takoj po carjevem padcu so se zbrali v mestu Barnaul ob reki Obi (pogorje Altaj v Sibiriji) zastopniki sel, da ustanovijo «Med za vezno prosvetno sekcijo«. Federacija posojilnih in federacija konsumnih zadrug go-riomenjenega mesta ste bili povabljeni, da gmotno prispevati k ustanovitvi navedene «Sekcije,» na kar ste se odzvali s tem, da je dala prva, sekciji na razpolago, 300.000, druga pa 200.000 lir. To se je vršilo leta 1917. Namen «Sekcije» ni bila samo izobrazba ljudstva, ampak tudi to, da se razloži ljudstvu politična iz-premena na vladi. Da se to doseže, se je razdeljevalo letake, pošiljalo v vsako selo predavatelje in tiskalo list «Altaj-ski kmet.« Vasi se pa, kaj kmalu, niso zadovoljevale s tem. Povpraševali so pri «Sekciji» (čigar tajnik je bil takrat šerišev) po knji gah za knjižnice, gledaliških pripravah, i. t. d. Na ta način je jelo ljudstvo samo voditi «Medzavezno sekcijo,« katera se je rodila s tako skromnimi nameni in po dveh letih se je imelo sledeči rezultat: «sekcija» se je pretvorila v «zvezo» 200 «Pro-svetnih društev« sel in je imela 75 uradnikov v Centrali, 10 inštruktorjev (med temi sta bila dva strokovnjaka v ljudskih predstavah!), dalje veliko, splošno in gledališko knjižnico, nekaj mizarskih in rezharskih delavnic, delavnice za kiparska dela v lesu in mavcu (gips-u), i zdel o vate lje lasulj, fizični laboratorij, in take za pripravo zbirk žuželk, ptic in živalstva sploh, zalogo knjig in pisarniških potrebščin ter končno bogato zbirko gledališčnih oblek (kostimov) «Zveza» je prirejala tudi špedicije za nabiro rudnin, rastlin in živalstva Altaj-ave krajine (med drugimi so priredili, tekom pretečenega poletja (1923.) tako špedicijo gojenci tamo-šnje Šole Tretje Intemacijonale. Ti le so se poglobili (oddaljili) za par sto kilometrov v pogorje Altaj in se nastanili v šoli vasi Čenval. Da se pripravi nekaj fotograflčnih slik in kinematografičnih filmov se je moralo iskati sodelovanja nekega a-merikanca. Dalje se je prišlo v stike s trgovskimi in kulturnimi udru-ženji drugih narodov; pri teh mednarodnih stikih se je uradno posluževalo mednarodnega jezika »Esperanto«. Poglavitno bistvo .delovanja «Pro-svetne zveze« obstoji v tem, da vzbuja kulturne sile, ki jih ljudstvo vsebuje, in sicer dela to tako, da navaja ljudstvo, da se iz lastnega nagiba poloti prosvetnega dela. Njena organizacija se sestoji tako-le: Ak- tivni udje sela tvorijo, že zgoraj navedene «Prosvetno društvo.« ((Prosvetna društva« vseh vasi ene dežele tvorijo skupaj ((Deželno prosvetno federacijo, vse ((federacije« skupaj se udružujejo v ((Pokrajinski prosvetni konfederaciji« Altaj-a. Ak se bodo ustanovile slične ((Konfederacije« v ostalih pokrajinah Sibirije, bodo te, na ta način, tvorile skupaj »Sibirsko prosvetno konfederacijo«. ŽRTVE DELA. — Vsled rudniške katastrofe, povzročene po eksploziji rudniških plinov, je bilo podgutih neštevilo rudarjev v Glenrogerskih premogov likih (Virginija, Sev. Amerika), Od 05 rudarjev, ki so se nahajali v rovih, se je vrnilo samo 23 živih na površino. Delavska enotna fronta v Španiji Delavski razred Španije je bil še izza Prve Internacionale, silno razdražen. V onih časih so si stali nasproti marxisti in bakuninjanci. V poznejših časih je bilo silno težko priti do združitve, katero so ovirali toliko anarhisti kolikor socialdeino-kratje. Ta razdraženost je pospešila beli teror, ki je divjal skozi dobo treh let in končno prišel do vrhunca. V teh zadnjih mesecih je ideja enotne fronte silno napredovala. Kovinarski sindikat v Barceloni, najmočnejši in najbojevitejši, se je izjavil za enotno fronto ter je izdal apel, ki je našel mnogo odmeva. Vojaški «puč» je odprl oči tudi tistim ki so do sedaj dvomili o potrebi trdnega bloka španskega delovnega razreda. V Madridu so komunisti, anarhisti in revolucionarni sindikalisti stvorili enotno fronto, da se bojujejo proti novemu režimu in vojni v Maroku. Kakor povsod, tako tudi v Španiji sabotirajo to združitev delavskih sil — socialpatriotični voditelji. Social-demokratične mase pa vstopajo v revolucionarni blok, kljub prepovedi vodstva njihove stranke. L.EZO TROCKI: Notranji položaj družine in to, kar se v nji dogaja, .je nekaj, posebno, nedostopnega kar se tiče objektivnega študija in statistike. Istotako je težko dognati v kolikem sorazmerju se uničujejo družinske vezi, danes bolj nego kdaj poprej. V tej stroki se moramo zadovoljiti z osebnim o-pazovanjem in razlika med predre-volucijonarno dobo in današnjim dnem obstoja v tem, da, čim se za spore in drame v družini delavci prej včasih niso zanimali, razpravlja danes veliko število tehl razvitih! delavcev, ki stoje na odgovornih mestih, o nezgodah in nesrečah, ki zadenejo njih družine. Po teli premisah moramo priznati, da družina, in to tudi proletarska, nima več trdne podlage. Nekateri naši sodrugi niso tega oporekali pri-razpravah o običajih ki smo jih imeli skupaj. Napram temu so bili eni vzemirjeni, drugi so se kazali re-servatne, tretji so bili zbegani. Vsi razumevajo, da se nahajamo pred široko, kaotično evolucijo, ki pri naša včasih antipatične, smešne oziroma tragične oblike s seboj in, kateri hi Še daino, tla bi nam ircntata. :aružinskilhi običajev, iin sicer najvišjih, ki jih ona vsebuje. Naše časopisje je le red kok ra t govorilo o propadu družine. Čital sem tudi, da je treba računati na slabe učinke ((buržoaznega vpliva« na proletariat. To ni prav. Čeprav je točno mnenje o vplivu buržoazije, so razlogi bolj globoki, bolj obširni. Bistvo tega procesa stoji v tem, da se proletarska družina mučno povzdiguje radi krize in mi prisostvujemo kaotičnim predigram nove evolucije. Znan je globoko raz-ruševalni vpliv vojne na družino. To deluje vojna na čisto mehaničen način s tem da ločuje na eni strani ljudi za cela leta, na drugi strani pa jih slučajo približuje. Revolucija je to delo nadaljevala in ga pospešila. Vojna leta so sploh ugonobila vse so kar je živelo še zbog zgodovinske otrplosti: samovlado, privilegije redov starega režima, staro družino. Z gospodarstvom je bila stvar bolj obxirna: vojna je ugonobila staro gospodarstvo, revolucija pa ga. je preobrnila. Mi zidamo novo gospodarstvo predvsem za sedaj in sicer s starim materjalom, ki pa je uporabljen na nov način. Ivar se tiče gospodarstva ni dolgo sem, kar smo začeli hoditi navzgor. Naš? uspehi so še mali. Jako smo še oddaljeni od socialističnih oblik. A izšli smo iz dobe razru sevanja in propadanja. 1920.-21 smo posebno in predvsem leteli navzdol. Pri družinskih običajih je prva doba razruševanja še daleč od zaključka, padanje se nadalju je. Nismo še leta 1923. in družinski običaji prestajajo svoj 1920.-21. Tile so bolj konservativni kot gospodarstvo, ker so manj zavestni. V politiki, gospodarstvu in sploh v vs«1H zadevah dela delavski razred v to, da koraka njegova predstraža, kom. stranka na čelu, ker ta ume zadostiti vsem zgodovinskim etapam. V bodočnosti običajev je razdeljen delavski razred v male družinsko celice. Preobrazba vlade, preobrazba go .spodarskega ogrodja družbe, socializacija tvornic in delavnic, izvršena po delavcih, vse to gotovo vpliva na družino, a to samo na zunanje, po »trami, ne da bi doseglo tega, kar nam je zapustila v dedščino njena preteklosti. Korenito preobrazba družine in vsakdanjih običajev zahteva od celega delavskega razreda velikega, in vestnega napora in zahteva kot predpogoj mogočno molekularno delo kulturne povzdige. Veliki lemež pluga mora preorati zemljo do njene globočine. Določiti politično enakopravnost obredov in starih socialnih razmer. Ali se smemo čuditi, če vsebuje ta individualen protest anarhistične oblike? Opazovali smo že politiko, vojno in gospodarstvo. Povsod smo se seznanili z individualnim anarhizmom, z vsemi različnostmi struj «levice», z delovanjem stramkarjev, z manijo shodov. Ali se smeinu čuditi ako je ta evolucija mučna za družino? Pri tem se vzuja osebnost, ki hoče zgladiti življenje po novem nazoru ki pa pade v pretiravanje itn druge velike pregrehe, o katerih smo razpravljali v naših pogovorih v Moskvi. (Konec prihodnjič.) moža in žene je nekaj čisto pripro-stega v sovjetski Rusiji. Določiti enakopravnost delavca in delavke napram proizvodnji, v tvornici, v sindikatih in sicer tako, da mož ne zapostavlja žensko, pa je nekaj dru-zega, nekaj bolj težkega. Določiti resnično enakopravnost moža in žene v družini je nekaj še neizmerno bolj težkega nekaj, kar zahteva večjih naporov, da korenito izpreme-ni vse naše običaje lin zato je nekaj neoporečnega, da brez resnične in moralne enakopravnosti med soprogom in soprogo v družini ni mogoče govoriti o njih enakopravnosti v proizvodnji ali politiki. Ker, ako je žena priklenjena k družini, v kuhinjo k krpanju in perilu, so njene možnosti delovanja v političnem življenju skrajno znižane. Za revolucijo je bilo zavzetje vlade najlažja naloga. Pri vsem tem p;a je zahevalo to, za časa gotove revolucionarne dobe, vseh naših naporov. Zanj so bile doprinešene neštete žrtve. Državljiansko vojno so spremljali grozni iin strogi ukrepi. Nekaj neumnih malomeščanov je kričalo o fanrbm-ntT>h., o krvoločnosti proleta-rjata. V resnici pa se je proletarjat boril za novo kulturo, res člo-venčansko, z revolucionarnim orožjem kojega so mu ga okoliščine stisnile v pesit. V gospodarstvu smo prestajali za časa prvilh) štirih — petih let revolucije dobo smrtnega propadanja produkcije. Naši sovražniki so viideli, ali hoteli videti, v tem rakrano sovjetskega režima. V resnici pa ni bilo to drugo, kot nejzogibnia točka razdejanja starih gospodarskih oblik in prvih šibkih naporov ustanoviti druge. -— Družina in stari običaji prestajajo sedaj svojo neizogibno dobo propada vsega tega, kar je starega, tradicjonalmega in podedovanega od nezavedne preteklosti. Edino le pri običajih pride doba krize in poniževanja pozneje, so podaljšuje in vsebuje najbolj vkoreninjene oblike, čeprav jih opazovalec vedno ne opazi, radi neizmerni1 raznoterosti njenih pojavov. Mi se moramo zavedati tega kar se je izvršilo, da potem razumemo kako se ti pojavi predstavljajo v razvoju delavskega razreda in, da se jih usmeri v socialističnem smislu. Ne se prestašiti: prestrašeni glaso- vi so se namreč že vzdignili. V razgovorih med komunističnimi agitatorji v Moskvi sem slišlal praviti so-druge z velikim in upravičenim strahom o vzgledih, ki so dokazovali s-kako lahkoto se razvezujejo stare družinske vezi in s kako se postavljajo nove, ne več. trdne — vezi. Najobčutnejši predmet sta mati oziroma otrok. Kdo izmed nas ni imel prilike slišati privatne razgovore, prava predavanja, o propadu obnašanja sovjetske posebno pa komunistične mladine? V tem ni pretiravanja; je podeloma resnticia. Proti tem negativnim videzom se moramo boriti in se bomo borili za povzdigo kulture, in razvoj človeške osebnosti. Za sedaj pa: da ne pademo v reakcionarno moralo in ne v otroški in pusti sentimentalizem, glejmo to kar je, razumevajmo to kar nastaja. Vojna in revolucija ste torej spremenili družinske običaje: nato je prišlo mnenje kritike vršiti svoje podzemsko delo. Skupnost akcije mehaničnih sil dogodijajev z akcijo inteligenc« kritike dela v to, da prestaja družina današnjo dobo razpada. Po zavzetjin vlade in v svojem različnem osvojevanju gre sedaj ruski delavec vestmo kulturi naproti. Podi uplivom socialnih! pretresija-jev se individuum prvič oproščuje starih običajev, tradicij, verskih Zanimivosti širom sveta ———:oo:------- Gaurlsankar ali mont Everest Najvišja gora na svetu se nahaja v Himalajskem gorovju v Aziji. Gora Gaurisankar ali Mont Everest iin leži v kraljestvu Nepalu. Prvo ime je mistično-mitologično, drugo ime je pa gora prejela po angleškem polkovniku Everestu, ki je prvi s pomočjo trigonometrije dognal njeno višino, Gora meri 29.002 čevljev. Kasneje so tudi drugi angleški častniki dognali, da je to najvišja gora na svetu. Na vrh gore še ni nihče dospel, da-siravno je bilo napravljenih že več poizkusov. Pri zadnjem poizkusu so so posl užili tudi letal in zadnja ekspedicija je dospela višje, kot vse ekspedicije pred njo. Ali kar ljudje letos niso dosegli, dosežejo v prihodnjih letih. Nove iznajdbe pomenijo nova sredstva, z novimi sredstvi pa ljudje dokončajo dela, katera so mo-ali odložiti zaradi nepopolnih! sredstev. Nova vrsta vozov. V mestu Minneapošis (Sev. Amerika) so postavili v promet vozove ti-ličnih železnic, ki tečejo popolnoma brez ropota. Kolesa, osi in zavori so izdelani popolnoma na novi način, ki izločuje v s ah ropot. Vsi stari vozovi se bodo nadomestili polagoma z novimi, tako da bo izginil iz mestnih cest večni ropot, ki ga povzroča sedaj ulična železnica. Najdaljša železnica Najdaljša železnica na svetu bo panamerikanska. Vodila bo iz New-yorka čez Meksiko skozi Kolumbijo Ekvador Peru in Bolivijo. Zgradila jo bo vsaka posamezna država. Dolga bo 16.000 kilometrov. Netimernostl Pred časom so prinesli buržoazni listi vost o novi modi, ki se je pojavila v Londonu, in katero primenju-je ženski spol. Gre se namreč za posebni način lepotičenja, ki obstaja v tem, da si dajajo dame iz visokih krogov odstraniti obrvi, to pa na tak način, da jo na daljino poganjanje dlak nemogoče. Obraz je tako popolnoma gladek. Vkusi so vkusi, poreče kdo. Meščanski list dostavlja, da zahteva taka operacija dobršno mero potrpljenja in poguma. Nekaj pa takšno časopisje pozablja povedati, kar seveda mi izpopolnjujemo. Namreč, da zahteva lepotičenje buržuaznih dam in sploh vse nečimornosti meščanskih krogov, da drugi garajo zanje, na polju, v tovarni, na morju, v rudnikih, sploh povsod. Zato da gospoda lenari in trati čas ž mečimernostmi, je potrebno, da se izsesava neštevilo sužnjev. Proletarska diktatura pa bo pognala vse na delo in tedaj ne bo časa za take-le reči. Brez kralieve glave. Dopisniku iz Bovca priporočamo, da v bodoče ne piše na tako širokih polah. Dopis bo objavljen, radi pomanjkanja prostora, prihodnje. Radi nezadostnega prostora smo morali opustita nadaljevanje podlistka, kakor tudi drugo zanimivo gradivo. ■■■■■■■■■■■■■■■■■a ..Delo" se nahala v razprodali v TRSTU (Mesto) Corso Garibaldi 2 Piazza Garibaldi 7 V. Ind us tr i a 16 Largo Pestalozzi 1 V. Molin a ven to 48 V. Miramar 1 in 9. V. Roma 17 V. del llivo 44 Piazza S. Lucia V. Set te Fontane 14 V. S. Marco 26 V. Seal imata 3 V. del la Tesa 190 V. U di ne 29 Predmestje In okolica Barkovlje, Delavske zadruge Greta 8 Opčine: Ana Daneu Marija Kloes Rojan 8 Sv. Ivan 556 Sv. Ana, Delavske Zadruge Skodenj, Delavske zadruge Vrdela (Kjer ni posebno pripombe so raz-prodajalmice «Dela» tobakarne ali razprodaj aln i co časopisov.) Izdajatelj : I. O. Komunistično stranke Italije. Odgovorni urednik : Posl. Gius. Bellone. • TAB. Til*. I. IHBM. 1 THIIIT«.