Štev 25.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
22. junia 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
„Vino i močne pijače ne bo pio“. (Luk. 1. 15).

Približao se nam je god sv. Ivana Krstitela, patrona treznosti i drüštev, štera se borijo za treznost. Lanski katoličanski shod si je za glavno nalogo naložo, da pijani slovenski narod pripela k treznosti. Zakaj? Iz ljübezni do toga dobroga, a v pijanosti se vtapljajočega naroda. Štirijezero milijon dinarov se zapije i ravno telko zapravi vrednosti zavolo od pijanosti zamüjenoga dela vsako leto v Jugoslaviji. Zavolo pijanosti jih pa na den vmerje pétsto v našoj državi. Poldrügi milijon ljüdi trpi od jetike, dva milijona jih pa nosi grde betege zavolo nečistosti v našoj državi, šteri betegi so večinoma tüdi sad pijanosti.
Ki ma ljübezen v sebi i da ešče kaj na poštenost, bo z cele moči zatirao pijanost. I vüpamo se, ka mamo mi Prekmurci dosta teh dobrih, odločnih src. Zdaj, gda obhajamo za dva dni god sv. Ivana, od koga sv. Pismo, to je sam Bog svedoči, „ka vina i močne pijače ne bo pio“, je najbole primerno, da tomi najvekšemi sovražniki naše düše i našega tela: pijanosti, na prste stopimo vsi, ki ljübimo svoj rod i poštenost. Kak pa to včinimo? Tak če bomo prosili z Ljubljane od drüštva „Svete Vojske“ pravila i po farah osnovamo „drüžbe treznosti“, Vsi na boj proti pijanosti.
NEDELA.
Po Risalah II. Evang. sv. Lukača XIV. 16—24. Prilika od velike večerje. Ta velika večerja je sv. prečiščavanje. Tü nam pokaže dober Jezuš, kak visiko sega v njegovem Srci ljübezen do bližnjega. S svojim božim telom nas hrani i z najsvetejšov krvjov napaja, nas, svoje bližnje. Ljübimo bližnje.
Ljübézen do bližnjega.*)
Ja, tak daleč žene človeka živinska zavist, da se včasi ne briga niti za svojo lastivno nesrečo, samo da more delati škodo i bolečine bližnjemi — i jako zanimiva je tü zgodobica, štero pripovedüje Jakob de Vitriaco. Nekši krao je dopüsto dvema človekoma, nevoščlivci i lakomniki, da ga smeta prositi, ka si želeta, a s tem pogojom, da da tistomi, šteri bo proso drügi, dvojno toga, ka bo proso prvi. Lehko se razmi, da bi vsakši od njiva rad proso drügi, ar bi
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
vsakši rad meo dvojni dar prvoga. Zato sta oba mučala i čakala drüg na drügoga, šteri prvi spregovori. Zaman! Nazadnje je krao zapovedao nevoščlivci, naj on prvi pove svojo želo. Ka mislite, ka je te človek včino? Da bi želo kaj dobroga, jemi je ne dopüstila nevoščlivost, ar bi te njegov tovariš dobo šče ednok telko. Zato je pravo: Če mi ščeš, o krao, skazati milost, štero mojemi tovariši podvojiš, te prosim, da mi daš vöpüstiti edno oko, zato da zgübi on obe oke! . . .
Glasi.
Slovenska Krajina.
Ferma na Tišini. Z Cankove so se Prezvišeni pelali na Tišino. Vremen je bilo lepo, veselo, razpoloženje Slovenske fare, v šteroj prebiva najbole obreže ni slovenski rod f dr. Ivanocyja, pa ešče lepše, ešče veselejše. Mimo lepe ska-kovske kapele, štero so hercegpüšpek poglednoli, so prišli po vednakoj poti kak sveča do Polanec, gde jih je z trlkratnim glasnim ,,iivio“ zezavom pozdravila drüžina grofice Ernestine Batthiany i sprejela predstraža v radosti se zibajoče tišinske fare: biciklisti i jezdeci. Prvih je bilo 75, drügih pa 25, edni krepkejši od drügih, edni lepše opravljeni od drügih, vsi lepe rožice ednoga lepoga venca, ljübezni tišinske slövenske fare, štera je sprejela v svoje srce slovenskoga višjega pastira. Vu imeni te predstraže je pozdravo hercegpüšpeka Martinec Komad, sin župana iz M. Petrovec i jih proso, da ga smejo sprevoditi na Tišino. Po Ijübom dovolenji se je krásen sprevod mikao naprej i prvi ga je stavo Soštarec Matjaš, župan na Krajni, ki je Prezvišenoga z lepimi rečmi pozdravo, drüga pa deklica Vrečič Kristina. V Rankovcih so jih pozdravili Majcan Janoš župan i Kova-čova Cepika, v Vančavesi bivši župan Horvat Ivan, na Tišini pa šolara: Mataj Mirko (Imre) i Marija. Vse vesnice sb bile z slavoloki i korinami olepšane, v Vančavesi je celo Maček Ivan, župan evangeličanec dao gorpostaviti lepi slavolok pri svojoj hiži. Na Tišino pridoč so se Prevzvišeni podali v cerkev, zaistino v cerkev so prišli, v Marijino cerkev, štera se njim je tak dopadnola, kak so sami povedali, da so od čütenja ne kam bili. Nemrtelno delo nepozabnoga dr. Ivanocyja so goreči mladi g. plebanoš Jožef Krantz tak lepo okinčiti z samimi Svilni korinami,* da smo mislili, gda smo v njo stopili:
* V nešternih cerkvah se je papirnate kinčenje tüdi vidilo. To ne je po dühi Materecerkvi, v šteroj je živ Kristuš v oltari doma. Živo naj bo vse v cerkvi, tak žele i predpiše Maticerkev,! posebno na oltare ne sme priti papir.
nebesamse bližamo. Tü se je opravila pobožnost Marijina, zvana šmarnice, Štera se v toj cerkvi opravlja že od časa, kak so bili tű plebanoš g. Vadovič, ki so zdaj v Beltincih. — Ali od te prek 700 let stare krasne cerkvi smo vidili nekaj še lepšega: Živo cerkev, nedužno šolsko dečico, štera je od cerkvi do farofa stala na dve rendi razvrščena z dobrim vučiteljstvom i obimala z svojov ljübeznostjov düšo višjega pastira, gda so šli v cerkev ali iz nje, tistoga düšo, ki je prišo, da je potrdi, ka ostane nedužna, kak je zdaj. Na farofi se je vse blesketalo od Čistoče i ljübki venci so kimali v Pozdrav notri idočim notri do sobe Prezvišenoga. Pesem cerkvena je bila jako — jako lepa — nego več moških glasov bi jo moglo dopusti. Tantum ergo i Geni-tori, ka je cela cerkev popevala, sta prekosila ešče Cankovsko ovak na prvom mesti stoječe popevanje. V predgi, štera se je glasila od Marije Pomočnice, so se Prezvišeni poslovili od vsega prebivalstva Slovenske Krajine, pohvalili njeno pobožno ljüdstvo i obečali, da bodo v Rimi pri sv. Oči pri Kristušovom namestniki pohvalili naš Pobožen narod. A opomenoli so ga, naj se za to pohvale ne zvisi, nego ešče bole Pobožen postane. V lepom senčanom koštao jovji je férmanih okroglo 600. Po sv. férmi je domači g. plebanoš slüžo zadnjo sv. mešo, za njov pa sijajno pogostio Prevzvišenoga i njegove častilce 25 gospodov. Tei so bili: dr. Lipovšek, okr. glavar, dr. Bratina, vladni tajnik, komisar, orožniški major Sagadin j kapitan Vončina, častna kanonika stari góspod Martin Moško od Kapele i Slepec Ivan z M Sobote, dva g. domačiva vučitela, dr. Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne z Maribora, dva g. dühovnika z G. Radgone, ostali pa duhovniki i domači iz sobočke i lendavske ešperešije. — Venci, ki so vezali svecko gospodo i dühovčino vküp pri ednom Stoli, dáj Bože, da jo v toj ljübezni obdržijo na hasek našega naroda. — Slovo Prevzvišenoga v pridočoj številki Popišemo.
Za Martinišče so dali v Dinaraj: Na požarskoj veselici v Ižakovcih so nabrale dekle 107, od g. plevanoša Vadoviča smo dobili 828 75, to je nabrano: v Gančanih 331, v Ižakovcih ednok 223, ednok pa 184 50, na Melincih 90 25, Bakan Števan z Nedelice nabrao 395, g. plevanoš Keresturi iz Cankove so poslali nabrano 111, g. Števan Horvat, katahet v M. Soboti, nabrano v tistoj fari, 4235Ó Din. Bog lepo plati 1 O le naprej I
M. Sobota. Ravnateljstvo meščanske šole nam naznanja, da je šola sklenola svoje šolsko leto 17. juna z slavnostnov otvoritvijov razstave; Vpisüvanje je 29. i 30. juna od 8. do 12. vöre, ponavljalni izpiti se pa vršijo od 25. do 31. augusta.
 Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Friško je švignola zpod peska železna škrinjica i se na eni strani odprla.* Z lepim skokom je skočila lepa, pisana zverina po peski. Na tihoma, kak maček se je vlekla po peski i se sükala i vtegüvala, dokeč zagleda Pankracija — leže si i se začne nemamo štüliti po peski, vsikdar bliže. Vse je bilo tiho, kak v praznoj hiši, niti odihavati so si skoro ne vüpali — vsi so pazlivo gledali zverino i njen áldov. Pankracij je mirno stao i gledao proti casari; njegove misli sb pa bile ešče više, daje ne zapazo, kak se njemi Približava njegov sovražnik. Kak da bi ga sram bilo, od zadnje strani ga napadnoti, se je panter prištülo pred mladenca; počüčno si je na prednja kolina; glavo je položo na stegnje-nivi taci, gledao je i mero daljino. Ognjene oči se njemi zásvetijő — volio mrčanje, — nageo
*) Tak so večkrat obsojena probali vkanoti. Takše priprave so najšli v Koloseji.
skok, — i v naslednjem hipi je bio na mantrnikovom šinjeki, z zadnjima tacama se je pa opiralo zverinče na prsa.
Nekelko hipov je ešče stao mladenec, svojo desnico je neseo k vüstam i jo z ljübeznivim gibom vzdigno proti Sebeščani, da njemi da zadnji pozdrav; nato se je pa prevrgeo na zemlo. Zverinče njemi je pregrizlo žile i naglo je zatisno oči k večnomi spanji, — njegova krv se je zmešala s krvjov svojega očo, štero njemi je mati Lucina obesila okoli šinjeka.
'' Pankracija so pokopali blüzi Avrelijeve cestepa cintori, šteri je sledkar dobo ime ravno po njem.. Gda so svetoj Matericerkvi prisijali mirnejši časi, so krščeniki na njegovom grobi zozidali lepo cerkev v čest mladomi mantrnik!, ki ešče zdaj stoji.
Krščanski junak.
Preganjanje je postajalo od dneva do dneva hüjše. Mnogo krščenikov, šterih iména smo čüli v toj pripovisti, posebno tisti, Šteri so bili pri Kromaciji v Kampaniji, je mrlo za Kristuša. Prva bila Koe; zgrabili so jo med molitvijov na grobi sv. Petra! gnali so jo pred sodnijo i nato
so jo z glavov obesili na ogenj, da jo je dim zadüšo. Njenoga moža Nikostrata i ešče tri drüge krščenike so mantrali i je nato obglavili. Tran-kvilina so zgrabili na grobi sv. Pavla i so ga kamenjali; oba njegoviva sina so mantrali i sta oba Vmrla za sv. vero.
Sebeščan je vido mirati ednoga za drügim i pri tom pa je ne žalüvao, kak paster, šteromi tovaje vkradnejo ovco za ovcov; nego kak vojskovodja, šteri ma le zmago pred seov, se je radüvao, gda so njemi kapali batrivni vojščake da so le pripomogli k zmagi. Sebeščana so zvali za branitela krščenikov i kelko več svojih bratov i prijatelov je zgübo, telko menje skrbi je meo imenša briga ga je vezala na to sirmaško zemlo i telko vekše poželenje je meo po nebesaj. Večkrat se je Vseo na kraj, gde sta sedela s Pankracijom i se je spominjao batrivnoga i jakostnoga mladenca; žalüvao pa je ne za njim, ar se je ne čüto nikaj bole ločenoga od njega kak tistikrat, gda ga je poslao v Kampanijo, — tak za gvüšno je čüto, da pride skoro red na je njega. Mirno je čakao na svojo vöro i si vse svoje imanje lepo Spravo vred.
(Dale)
2
NOVINE
22. junia 1924.
Cene živine, peč mesa bodo rasle, ar je v Holandiji i na Vogrskom nastopila küga. Našo živino, naše meso iščejo zdaj Čehi i Nemci.
Pozdrav vojakov. Vojaki ločeni od doma, svojih dragih domačih i poznancov, milo vas vse pozdravimo i prosimo, zročile nasv sladko Srce Jezušovo, šteroga god te zdaj obhajali i če mögöče, kat. stariši ešče prečistite se za nas, ka ostanemo zdravi na düši i teli: Janez Gyer-gyek z Poznanovec, Fartek Karol z Kuzdoblanja, vojaka 45. pp. v Ljubljani, Jőhann pl. Godina D. Bistrica, Lajoš Hašaj Lemerje, Franc Bükvič Lemerje, Kalman Pavel-Polana, Zoltán Temlin Puževec, Janoš Sapač Černelovci, Kalman Baša, Štefan Bertalanič Radovci, Kalman Merklin Vadarci, Alojz Huber G. Slaveči, Karol Kranjec Nuskova, Alojz Bence Krašči, Anton Sukič Radovci, Jožef Sipbš Krašči, Vilmoš Zavec Otovci, Franc Rozman Maribor, Bogomil Šviklj Sv. Juri, vojaki 32. peš. puka 2. batalj. Nevesinje, Rudolf Bunderla z Kuzdoblanja, Štefan Baranja z Pertoč, Mihal Kovač z Domainec, vojaki 3. peš. p. v Piroti. Alfonz Kuhar z Ižakovec, Peter Sobočan, Štefan Sobočan, Ivan Žakoič, i Ignac Červék, vojaki L Aeroplanske komande v Novom Sadi. Vince Kociper i Martin Kavaš z Odranec, Štefan Grüškovnjak z Beltinec, Martin Kutnjek z Hotize, Štefan Kranjec z V. Polane, Štefan Koroša z Renkovec, Štefan Škalič od Lipe, Štefan Horvat z Turnišča, Jožef Ošlaj z Filovec, vojaki 24. pp. na albanskoj granici.
Uradna naznanila.
Državna himna se ne sme v cerkvah tečas popevati, dokeč nede nova sklenjena mesto dozdajšnjih treh. Tak je odredilo ministerstvo vere. (Ur. L. 51.-172.)
Politične drobnije.
Ne vidi se „M. Krajini,* zakaj so Novine pozvale naše ljüdi, naj našim poslancom naznanijo svoje žele, štere majo pri pogajanji z Madjarskov, trgovski gremij je prej zadosta sam. — Odgovorimo: pri talijanskom pogajanji je1 jedino energičen nastop naših poslancov preprečo velike krivice za naše ljüdstvo; ka so trgovci i drüga drüžtva predlagala, nikaj,ne zaleglo. — Pa naj gospode okoli M. Krajine' ne boli glava, njim ovadimo, ka sami trgovski krogi so se obrnoli po izjavi Novin na narodnoga poslanca Kleklna v toj zadevi. Čüdno, ka to ništerne gospode boli, če poslanec vrši svojo dužnost, če ljüdem pomaga i šče pomagati. Kakše düše majo lei, štere to boli?
Država.
Dobri jedci i dobri pivci se shajajo v malom Hrvatskom varaši Križevcaj. Sredi maja je bilo tam senje. Na senje je prišlo tüdi pet ciganov, šteri so napravili jako dobro küpčijo s konji. Od veselja nad dobrov küpčijov so se podali okoli 3. vöre popodne v krčmo. Do 6. vöre večer so popiti samo 30 litrov dobroga vina, po tom pa so pripadali vsi vküp pod sto. Tam so je našli njüvi ciganski tovariš!, ki so jih lepo naložili na kola kak drva i odpelali v svoje šatore. — Tisti den je pojo v ednoj križevske} krčmi nekši Tomaša 7 kio žmetnoga purana za vadlingo. Mož je vadlingo dobo. Pred puranskim obedom so ga zvagali i imeo je 90 kio, po obedi pa je vagao 100 kio. Razlika med 7 in 10 je razumliva, ar je purana pomočo s tremi litri vina.
Kolera v Bački. Po uradnih poročilaj se je Pojavila v Bački ažijska kolera. V vesi Ora-< vic! je žbetežalo tresti ljüdi, šteri se že borijo s smrtjov.
Izseljavanje muslimanov. Sarajevski listi pišejo, da se ščejo vsi neoženjeni mohamedanci izseliti v Törčijo.
Pogorela je tovarna (fabrika) za šterko (škorb) vu Pančevi.
Izvozna carina se zniža pri vseh rečeh za polovico.
Genola se oblast i je dala zvezati pa zaprti pet Orjunašov. Bodočnost bo pokazala, če je to ne samo pesek ljudem v oči, ar preiskave se izdaj ne vršijo tak östro proti Orjuncom, kak bi se mogle. Morilce i požigalce, ar so demokratje, ne primejo tak kak bi je mogli. Svetlo i neostrašeno piše to naše stranke list »Slovenec", šteri je za svojo odločnost dobo dosta novih naročnikov.
Svet.
Štiri leta star dečkec z bradov i basom. Na Ruskom kažejo novo čüdo, štiriletnoga dečka, tak močnoga, da vrže skoro vskoga odraščenoga; dugo brado ma, govori pa z bašom kak da bi prihajao iz velkoga votloga lagva. Do prvoga leta se je razvijao kak drüga deca, potom pa začno iti na razno i je zdaj prek eden meter velki.
Ognjenik Vezuv je začeo pa lávo (pepel, rastopljeno kamenje) metati z sebe.
Domača politika.
Vlada razpüšča, ka njoj je neprijetno. Tak je Nemško banko Heimstáttebank v Maribori razpüstila, pred njov pa občinski svet mesta Ljubljane (župana z poglavari) i upravni odbor »Mestne hranilnice" (varaške kase v Ljubljani). Listi trdijo, da Sokolom trebe peneze, zato pa delajo tak. Ščejo tüdi mariborski občinski svet razpüstiti. — Razpüščena' stranka ne ve drügo kak razpüščat, a nazadnje se ona sama bo ne razpüstila, nego vničila.
Proti ministri dr. Kojiči je poslanec njegove stranke (radikal) Tadij Pantovič zdigno v klubi tožbo, ka je državo za vnoge milijone znoro sebi na hasek. Minister taji, ka je kriv.
Proti preganjanji verskih šol i dühovščine je ostro nastopo stari ljubljanski knezoškof, dr. A. B. Jeglič pri vladi, posebno pri ministri za prosveto, Pribičeviči.
Orožje je razdelila vlada med pravoslavno Prebivalstvo v Gračaci. To je najmre za Pašiča i Pribičeviča. Na meji prej trbe Orožje, pravi vláda. Dobro, te naj k nam tüdi pošlje proti tovajom, mi smo tüdi na meji.
Minister vere dr. Janjič, z kim je ešče katoličansko Prebivalstvo bilo popolnoma zadovoljno, je zavolo Pašičovih spletkarij mogo dati ostavko. Za zlük pravi vláda, da je zato odstopo, ar je ne mogo spelati programa, ka poveša plačo pravoslavno! dühovščini.
Veliki štrajk so napravili delavci v Zagrebi proti vladi i proti orjunskim razbojnikom, ki so delavce spoklali v Trbovljah. Štrajk je trpo tri vöre.
Voznike, kak bivšega komunističnoga poslanca dr. Šimo Markovca, polkovnika Vojkö-viča, Jovanoviča i Vojvoda Mišiča sina je vlade spravila z Srbije na Horvacko v Lepöglavo. Sem je prišo tüdi brščas na obisk te zaprete gospode Vojvoda Jürij, našega kralja brat.
Radič je odpotüvao v Moskvo z zetom svojim poslancom dr. Košutičom i ešče ednim drügim poslancom svoje stranke. Tü šče na lici mesta preštudirati boljševiško vladanje i svojo stranko zdrüžiti z nizkov komunističnov.
Naš parlament, če se posreči delo dr. Korošca, voditela naše stranke, se pozove od kralja na zvünredno zasedanje.
Svetovna politika.
Drüštvo narodov je 12. juna v Ženevi razpravljalo pod Predsedstvom dr. Beneša od ruskih, grčkih i armenskih pobegjencov (beguncov).
Albanija. Vstaši, štere je vodo katoličanski püšpek Fan Noli, so zmagali, staro vlado, štera je par familijam dala vso oblast v roke, štere so narod neizmerno mučile i gülile, — vrgla. Nova vláda se je nastavila, štera išče dobrobit vsega prebivalstva.
Nemčija. Velenemci so šteli vrčti Mark Stresemanovo vlado, a bili so preglasani z 45 glasovi. Krščanske politika lepo napredüje v Nemčiji.
Rusija. V zrak so püstili brzovlak, šteri vozi z Moskve v Rigo. Na vlaki se je nahajalo več politlčarov.
Francija. Millerand, predsednik republike je mogo odstopiti, ar je povero vlado menjšini pod ministerskim predsednikom Francois Mar-schalom. — Ž njim je najvekša zapreka mira odstranjena med Francijov i Nemčijov. Novi predsednik je Doumergue. Stara vláda je odstopila.
Romunija. V celoj držav so Prepovedana spravišča, pisma se preglejüjejö po pošti i vláda je v teškom položaji.
Italija. Poslanca Matteottija, ki je protivladi bio, so fašisti morili.
Turčija. Velika znemirjenöst je nastala tű zavolo toga, ka Italija spravlja na otok Rhodös svojo vojsko. Törki se protivijo Taljanom.
Amerika. Senat je odobrio sklep, da se Amerikansko vojno brodovje (ladje) povekša z osmimi križarkam!*.	v
Rusija je sklenola pogodbo ž Kinov. Skoz Mandžurije ma železniško pot od Vladivostoka. — Čičerin je govoro, da Rusija mora dobiti v roke Carigrad i ka nešče narode podjarmiti, nego ž njimi samo v zvezo stopiti. Predvsem je miš?6 lo na Balkani se nahajajoče države. — Rusija je pretrgala pogajanja z Anglijov, ar nej štela postati na to, da bi predbojniške duge zplačala, kak je Anglija zahtevala.
Pošta.
Kuzma Antona mati, Krajna. Ne moremo za sina tečas nikaj včiniti, dokeč nam ne dopošljete potrebnih dokumentov, kakti: 1) familijanski list, 2) potrdilo od davčne oblasti, keliko dače plačate i 3) potrdilo od občine, da vas sin preživlja. Občina naj vam poskrbi tüdi pri davčnom uradi kak siroti ugodnost, ka vam na prošnjo ne de trbelo keliti 25 din. štemplnov.
MALI OGLASI
K odaji samo dve leti star mašin za mlatiti Lokomobil Hofher, Schrantz vrste 4 PH. z mlatilnicov. 1000 n. tmml. Gde pove uredništvo lista.
Sühe gobe, belice küpüje po najvišišoj dnevnoj ceni Franc Senčar podrüžnica Ljutomer (Lotmerk). Zaloga obleke gornje i spodnje, obüteli, dežnih plaščov, plaščov i zračnih cevi za potače (bicikline). Vsikdar friško špecerijsko blago.
Proščenje v Lipovcih bo mesto 29. juna, jula 6. to je en tjeden kesnej.      Župan.
Edna gostilna
in 1½ oral zemlje in travnika da v najem, občina Renkovci po javnoj dražbi 13. julija 1924. ob 3. vöri v obč. hiži.
OBČINSKI URAD RENKOVCI.
Novo zidan paromlin
na 3 tečaje s 12 HP. lokomobil, mlatilnico, i z oljarno, v obljüdenom kraji, ob glavnoj cesti blüzi železnice, se fal oda. 	Ponüdbe na
Franca Prelog, paromlinarja KRIŽOVOLJAN CESTICA. HRVATSKO.
TOPLICE v
SLATINA   RADENCI
jedine toplice v kralevčini SHS proti srčnim bolečinam. Naturalne ogličnokisele (szénsavas) kopeli. Mineralne vode proti obistnim i mehérnim betegom, kak tüdi proti rheumi i bolezni v čontaj itd. itd. Röntgen, elektrotherapia. Električni posvet. Küfice po znižanoj ceni. Voditeo toplic je gosp. Dr. JOSIP MARCIUS rojen z Čakovcu. Z vsakim betežnikom se po lastnom jeziki guči.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Dve gostilni da v najem
občina Turnišče po licitaciji 6. jula 1924. na tri leta. Licitacija se začne popoldnevi ob 3. vöri v občinskoj hiži.
Občinski urad Turnišče.
Što ne verje, naj posküši, da jako dosta penez prihrani, če küpi:
cement, vapno, deske, fal črep ino debeli cigeo
late, tesan les, traverze, pleh, cveke, cement, rore, vse priprave za stüdence itd. pri
V. Bratina, Križevci pri Ljutomeri.
(Lotmerki)
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.