CELJSKI TEDNIK Celje, 6. oktobra 1961 Leto XI. štev. 38 CENA IZVODU 20 DIN glasilo socialistične zvez* delovnega ljudstva okraja celje llst izdaja in tiska casoplsno podjetje .celjski tisk< odgovorni urednik tone maslo 1941 1961 RAZGOVOR OB PRAZNIKU z velikim množičnim zborovanjem v Šošta- nju v nedeljo, 8. oktobra, na katerem se bo zbralo nad dvajset tisoč ljudi iz celjskega okra- ja, bo zaključena osrednja okrajna proslava v počastitev dvajsetletnice ljudske revolucije in hkrati praznika šoštanjske občine. V tej zvezi smo zaprosili predsednika okrajnega odbora za proslavo 20-letnice oborožene vstaje tov. Jožeta Jošta za razgovor: — Kakor je znano, je dejal tov. Jošt, smo tokrat okrajno proslavo združili s praznova- njem šoštanjske občine, v spomin na prvi parti- zanski napad na mesto Šoštanj, v noči med sedmim in osmim oktobrom 1941. S tem smo hoteli poudariti izredno pomemben dogodek iz časa ljudske revolucije, saj je imel napad na Šoštanj velikanski odmev po vsej okupirani Štajerski. Tako je okrepil moralo zavednih Slo- vencev ter resno opozoril okupatorja, da se po tem lepem koščku zemlje pretaka slovenska kri. S to veliko politično manifestacijo pa želimo tudi prikazati delež celjskega okraja v ljudski revoluciji, spomniti se naporov ljudi, vseh bor- cev in žrtev, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. In teh ni malo — samo iz celjskega okraja je padlo v borbi, bilo ustreljenih kot talcev ali umrlo v koncentracijskih taboriščih 3.769 ljujdi. V narodnoosvobodilni borbi pa je aktivno sodelovalo 12.385 ljudi z območja celj- skega okraja. Že ta skupna bilanca nas obve- zuje, da za ideje, za katere je ugasnilo toliko življenj iz našega območja in prav tako v me- rilu celotne Jugoslavije, storimo vse za čim uspešnejšo izgradnjo socialističnega družbenega reda, katerega gospodarski rezultati bodo na- šemu delovnemu človeku nudili lepši in boljši jutrišnji dan. Na čast te proslave pa smo rešili tudi več življenjskih vprašanj bivših borcev narodno- osvobodilne vojske. Tu mislim tako na nekatere socialne probleme, na kvalifikacijo in prekvali- fikacijo in podobno. Prav tako smo letošnje leto izkoristili še za to, da smo uredili vsaj v glavnem vse okoli spomenikov in spominskih plošč NOB. šoštanjsko proslavo pa ne povezujemo samo s spominskimi dogodki iz ljudske revolucije, ampak tudi z analizo dosedanjih naporov in uspehov na gospodarskem področju ter zlasti še s perspektivami celjskega okraja in šaleške doline. Za nas je pomembna tudi slednja, saj perspektivni program šaleške doline nakazuje ne samo povečanje proizvodnje v velenjskem rudniku lignita, temveč tudi nastanek energo- kemokombinata, novega giganta naše težke in- dustrije, ki bo izrednega gospodarskega pomena ne samo za celjski okraj, ampak tudi za vso Slovenijo. Ta proslava, kot politična manifestacija, pa je tudi v času, ko se zlasti v naših delovnih ko- lektivih vršijo velike spremembe v zvezi z uve- ljavljanjem novega gospodarskega sistema in ko so vse sile osredotočene na probleme de- centralizacije delavskega samoupravljanja ter na delitev čistega in osebnega dohodka. Zato že ta važna zgodovinska obletnica ljudske revo- lucije nalaga vsem političnim organizacijam obveznost, da se ukrep, ki ga delovni kolektivi uvajajo v letošnjem letu, uveljavi čim uspešnej- še. S tem bomo omogočili, da se bo v proces sa- moupravljanja in skrbi za boljše gospodarjenje vključilo čim več neposrednih proizvajalcev. Sodelovanje čim večjega števila proizvajalcev pri obravnavanju in reševanju proizvodnje ter vseh nalog na področju osebnega in družbenega standarda pa ustvarja še pogoje za uspešen raz- voj komunalnega sistema, v katerem dobivajo osnovne celice, to je komune, čedalje večji go- spodarski, politični in vsebinski pomen. Politična manifestacija v Šoštanju pa bo isto- časno tudi zrcalo prizadevanj prebivalcev celj- skega okraja, skupaj z vsemi narodi naše drža- ve, za ohranitev miru v svetu ter za aktivno koeksistenco med vsemi narodi in državami. ŽIVLJENJSKI STROŠKI IN DOHODKI Kaj je z življenjskimi stroški? So oni višji od lanskih? Je njiho- vo naraščanje v skladu z narašča- njem dohodkov? Ali pa rastejo življenjski stroški hitreje od do- hodkov? Na ta vprašanja bomo poskušali' dati odgovor, pri čemer se bomo poslužili statističnih po- datkov odgovarjajočih služb. Stroški za življenje so v odnosu na lansko leto narastli za okoli 8 odstotkov. Vzrok temu je pred- vsem v višjih cenah nekaterim kmetijskim pridelkom in komu- nalnim uslugam. Te spremembe cen, zlasti onih v kmetijstvu, so bile znane vnaprej, bile so plani- rane, da bi se kmetijstvo moglo bolje razvijati, da bi bilo renta- bilno in stimulativno za proizva- jalce. Planirano pa je bilo tudi povišanje cen komunalnim uslu- gam, ki so v preteklosti bile ne- ekonomske, zato vezane na do- tacije iz proračuna. Takšen dvig življenjskih stro- škov pa ni imel za pK>sledico zma- njšanje standarda državljanov. Nasprotno, le-ta je v odnosu na lansko leto v občutnem narašča- nju. To je mogoče zapaziti, da ta- ko rečemo, »s prostim očesom«. zlasti kadar se ozremo okoli sebe na ulici, v trgovinah. Po razpolož- ljivih podatKih so se nominalni dohodki v povprečju dvignili za 15 odstotkov od lani. Ce torej primerjamo podatek, ki govori o povišanju življenjskih stroškov z onim, ki nas obvešča o gibanju dohodkov delovnih lju- di, potem pridemo do zaključka, da je dejanski dohodek za 6 in pol odstotka višji od lanskega. Ce so ti podatki točni, ni pa razlogov, da bi sumili vanje, standard zaposljenih raste hitreje kot je planirano. Je pa neka druga stvar, h ka- teri lahko postavimo vprašaj. To je, da dohodki delavcev in usluž- bencev rastejo hitreje, kot bi bilo z ozirom na povečanje proizvod- nje realno. Statistika nas opozar- ja, da je storilnost dela v odnosu na prejšnje leto višja samo za 3 odstotke. Tako povečanje storil- nosti ne daje realnega opravičila, da so se dohodki v povprečju po- večali za 15 odstotkov. Kako je prišlo do razkoraka med storilnostjo in dohodki in od kod so gospodarske organizacije črpale sredstva za pokritje tega nesorazmerja? To je mogoče ob- jasniti na več načinov: Nekatera podjetja so pregloboko segla po svojih fondih, druga so pretirano povečevala cene svojim izdelkom in tako ustvarila večji čisti doho- dek Nekateri kolektivi so uspeli znižati lastne stroške in ustvariti prihranke na materialu, medtem ko je del gospodarskih organiza- cij dejansko dvignil proizvodno storilnost na zaposlenega. Iz navedenega se jasno vidi, da sta le zadnja dva primera v duhu dobrega gospodaren j a, medtem ko so tisti, ki so »nagrizli« lastne fonde ali pa segli v žep potrošni- ku s cenami, samo začasno na boljšem in bodo prej ali slej po- stali »žrtve« zakona vrednosti na tržišču in odnosov na njem. Zanimivo je, da so te ugotovitve verna slika naših lokalnih raz- mer, dobisi v Celju ali okolici, da tudi v škodljivih pojavih nismo na boljšem od jugoslovanskega povprečja. S. SPREJEM BORCEV NOV v okviru proslav na čast 20- letnice vstaje je predsedstvo Okrajnega ljudskega odbora pri- pravilo v soboto zvečer sprejem borcev NOV, mater padlih juna- kov ter vdov partizanskih borcev in talcev. Okoli dve sto povab- ljencev je pozdravil predsednik OLO Celje Miran Cvenk ter jim čestital k prazniku revolucije, za- tem pa dejal: Ko so jugoslovanski narodi pre- življali najtežje čase v svoji zgo- dovini, ste vi, prežeti z idejo Ko- munistične partije, vedeli, da je edina pot, ki vodi do_ svobode, pot oboroženega upora. Sli ste v bor- bo, čeprav niste imeli orožja in čeprav ste vedeli, da je nasprot- nik dosti močnejši. V njej ste zmagali. Tudi v času obnove ste bili vi tisti, ki ste pripomogli, da so izginjale ruševine in da smo v letih po vojni dosegli tako po- membne rezultate na gospodar- skem področju. Zato ste lahko po- nosni na" delo, ki ste ga začeli pred dvajsetimi leti. Prepričan sem, da boste še naprej pomagali s svojimi bogatimi izkušnjami, da bomo dosegli še lepše uspehe za blagostanje naših narodov ter za mir v svetu. Nove oblike dela komunistov- intelektualcev Ideološka komisija pri Okraj- nem komiteju ZKS je na dveh svojih sejah razpravljala o idej- nem delu in izobraževanju član- stva Zveze komunistov. Tem po- trebam je prilagodila tudi svoj organizacijski sestav, saj v okviru komisije deluje več podkomisij s posebnimi nalogami. Komisija je posvetila veliko po- zornost proučevanju takih oblik dela članstva ZK, ki ni j bi naj- bolj ustrezala interesom članov, hkrati pa naj bi zagotovila čim uspešnejšo družbeno vlogo komu- nistov. Vedno globlja vsebina našega sistema neposredne demokracije terja od članov ZK nove in vedno širše naloge. Kot vodilna politič- na sila mora Zveza komunistov delovati na vseh področjih druž- benega dogajanja, ne posebej in zase, temveč organsko povezana z delovnimi množicami. Komuristi so že doslej razvili zelo široko področje delovanja kot dopolnilo nalogam v osnovnih or- ganizacijah, in sicer v okviru ak- tivov. Take aktive poznamo v ob- likah, ki so prilagojene našemu komunalnemu sistemu in onih, ki Se vsklajujejo s strokovno in in- teresno dejavnostjo. In ker med drugim naš družbe- ni razvoj postavlja v ospredje kulturna, prosvetna, znanstvena in umetnostna vprašanja, na dru- Si strani pa tehnični razvoj — Vprašanja, ki zadevajo vlogo teh- '^ične inteligence, je komisija za ideološka vprašanja na priporoči- lo OK ZKS pripravila vse potreb- no za ustanovitev odgovarjajočih aktivov komunistov v okrajnem merilu. Tako bodo v kratkem ustanov- ljeni aktivi komunistov, ki delu- jejo na področju kulture, znano- sti, umetnosti in prosvete, nadalje aktiv medicinskih in zdravstvenih delavcev, aktiv kmetijskih, go- zdarskih in veterinarskih strokov- njakov, aktiv gradbene, strojne in ostalih tehničnih strok in prav- nikov. Ti aktivi naj ne be bili zgolj analitični, temveč predvsem ak- cijski. Komunisti v teh aktivih naj ne be samo ugotavljali stanja, rešitev obširne problematike pa prepuščali komiteju in drugim forumom, nasprotno, morali bodo dosledno razčiščevati vsa vpraša- nja na svojem področju in potem s tako utrjenimi enotnimi stališči nastopati v javnosti. c. k. Predavanje o beo- grajski konferenci Pred dnevi je bilo v Mozirju uspelo predavanje o beograjski konferenci šefov držav in vlad nevezanih držav. Predavanje je organizirala Delavska univerza ob pomoči Socialistične zveze de- lovnih ljudi. Predavanje je bilo spremljano tudi ,z diapozitivi, zato je bilo pri poslušalcih še bolj zanimivo. Delavska univerza v Mozirju namerava prganizirati predavanje o beograjski konfe- renci še v drugih krajih mozirske občine. Celjski atleti v reprezentanci V soboto in nedeljo je bil v Beogradu meddržavni dvoboj moških atletskih reprezentanc Jugoslavije in Finske. V jugoslo- vanski ekipi so nastopili tudi tri- je člani celjskega Kladivarja. Med njimi se je najbolj izkazal Stanko Lorger, ki je zmagal v teku na 110 metrov čez zapreke v času 14.5 sekunde. Odličen je bil tudi Roman Lešek, ki je pri- boril drugo mesto pri skoku ob palici s 440 cm. Pa tudi Franc Naraks ni zaostajal za svojima klubskima tovarišema, saj je v teku na 800 metrov zasedel čast- no tretje mesto v času 1:53,7 se- kunde. M. B. inž. Branko Korber NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA MOZIRJE Na nedavni seji občne- skega ljudskega odbora Mozirje je bilo zaradi od- hoda na študij tov. Hinko COP razrešen dolžnosti predsednika občinskega ljudskega odbora. Na nje- govo mesto je bil izvoljen ing. Branko KORBER, do- sedanji direktor kmetijske zadruge v Mozirju. Od tov. COPA so se poslovili od- borniki ljudskega odbora in predstavniki občinskih po- litičnih organizacij z željo, da uspešno konča študij in se čim prej vrne v Mozirje. Njegovo dosedanje delo je zelo lepo orisal tudi tova- riš Franc SIMONiC, sekre- tar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Celje in se mu zahvalil za požrtvo- valno delo, ki ga je poka- zal kot predsednik v zad- njih treh letih. -er Dvajseta obletnica topniških enot Sedmega oktrobra poteče dvajset let, odkar je prva arti- lerijska baterija uspešno posegla v boj proti okupatorju. To je bila topničarska enota Cačanskega partizanskega odreda. Partizansko topništvo je, kot vsa naša ljudska armada, prehodila med osvobodilno vojno težko trnjevo pot, postajalo vedno močnejše, vedno pogostejše orožje partizanskih enot, dokler ni proti koncu vojne postalo odločilno v težjih spo- padih s sovražnikom. Partizanski topničarji so svoje prvo in osnovno znanje dobili v vsakodnevni borbi in se izpopolnjevali na kratkih tečajih, pozneje pa že v organiziranih šolah. Tako so posto- poma postali strokovnjaki zapletenega mehanizma in taktike in so po vojni lahko na tej osnovi iispešno sledili novim izsled- kom balistike. Pri vzgoji novih kadrov so predpostavljeni vedno povezovali vojne izkušnje NOB z novimi dosežki. Tako topništvo JLA daje svoj velik prispevek h krepitvi borbene pripravljenosti naše ljudske armade na straži naše neodvisno- sti in socialistične družbe. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 38 - 6. oktobra 1961 POGLED PO SVETU V preteklem tednu je bilo nekaj spremenljivk, ki obetajo dati dru- gačen rezultat, kakor pa smo ga pričakovali po trmasti napetosti prejšnjih tednov. Najprej je spre- govoril ameriški predsednik Ken- nedy in to pred najuglednejšim mednarodnim forumom, pred Gene- ralno skupščino OZN. Podal je nov razorožitveni osnutek v šestih toč- kah, v prvi vrsti za takojšnjo pre- poved atomskih poskusov, dalje pozval k premirju, čim bi prišlo do nasilja, predlagal je, naj bi takoj imenovali naslednika Hammar- akjoldu in se zavzel za rešitev ber- linske krize s pogajanji. Miroljub- na rešitev berlinske krize bi bila zanj možna celo, če bi SZ sklenila z Vzhodno Nemčijo posebno mi- rovno pogodbo. V predlogu o raz- orožitvi stoji celo to, naj bi se lo- tili postopnega uničevanja atom- skega arzenala ali pa bi ga prila- godili za miroljubne namene. Uni- čili naj bi tudi sredstva za prenos atomskega orožja. Torej splošna in popolna razorožitev tudi z Zahoda in obenem ponudba, naj se pogaja- nja takoj nadaljujejo in ne prene- hajo, dokler ne bo prišlo do pa- metnega rezultata. V prihodnjih desetih mesecih se bo odločila usoda človeštva za naslednjih 10.000 let. ZDA nimajo nič zoper sklenitev mirovne pogodbe med SZ in Vzhodno Nemčijo, če bo ta sa- mo na papirju in ne bo spremenila statusa quo. Dohoda do Berlina in svobodo samoodločbe Berlinčanov pa bi ZDA branile z vsemi razpo- ložljivimi sredstvi. Glede kolonia- lizma je izjavil, da je za samood- ločbo povsod, torej tudi v koloni- jah. KennedYjev govor je pomenil določeno olajšanje, čeprav je v šo- pu dišečih besedi skrit tudi krvavi trn grožnje in ni nič določenega glede vzhodnih meja Nemčije. Glede tega pa je verjetno izrazil skupno zahodno stališče ameriški general Clay. To stališče je neko- liko bolj elastično, kakor pa smo ga bili navajeni zadnja leta: Zahod bo vztrajal na tem, da ima prost dohod do Berlina, v njem svoje če- te in nedotakljivost vsega zahod- nega Berlina. Meja na Odri in na Niši bi bila priznana, oziroma, bi se to vprašanje odrinilo iz prvega plana. Gromiko se je v zadnjem času sestal z ameriškim in angleškim kolegom in sprejel te spremembe na Zahodu kot ugodno podlago za nadaljnja pogajanja. Tudi njegov govor je vseboval grožnje, češ, če bi zaradi Berlina prišlo do vojne, bi to povzročilo smrt stotin milijo- nov ljudi. Zoper svobodno mesto Berlin SZ nima nič, nasprotno vprašanje dohoda do mesta sploh ni vprašanje. Gromiko je obtožil Zahod, da je on s svojimi ukrepi zaostril položaj, posebno Francija ki je na svojo roko nadaljevala z nuklearnimi poskusi. Kakor Ken- nedy je tudi Gromiko močno pod- črtal pomen beograjske konfe- rence. Na Generalni skupščini OZN se duhovi obeh taborov dele na vpra- šanja, kako naj se zasede mesto generalnega sekretarja OZN. To res ni preprosto vprašanje, zdaj pa se je še posebej zapletlo, ker SZ vztraja pri »trojki«, to je, da bi to mesto zasedli trije sekretarji, eden bi bil prozahodni, drugi provzhod- ni, tretji pa bi vlekel na stran ne- angažiranih držav. Cim pa SZ vztraja, čim vztrajajo tudi ZDA, je zato lahko marsikaj narobe, ker pride do prestižnih vprašanj. Glad- ko pa je šlo na dnevni red vpraša- nje Angole, čeprav ga je Argenti- nec P rado proglasil za čisto inter- no zadevo Portugalske. Vsekakor stoji OZN pred velikimi odločitva- mi, če bo res hotela zagotoviti ab- solutno demokratičnost za vseh svojih 100 članic, enakopravnost tudi za 750 milijonov prebivalcev neangažiranih držav, skratka zago- toviti je treba univerzalnost te največje mednarodne ustanove. Da to ni tako preprosto, se vidi iz te- ga, kako sta oba bloka reagirala na rezultate beograjske konference in na govor Koče Popoviča v Gene- ralni skupščini. Ne gre jima v gla- vo, da bi kdo na svetu lahko mislil zunaj blokovskih vezi, ne gre jima v glavo dejstvo, da je možna sa- mostojna politika zunaj blokov. Verjetno je s tem blokovskim gledanjem v zveži tudi upor v Si- riji, s katerim reakcija skuša raz- biti ZAR in enotnost te države. Pri zadnjih nemških volitvah je Ade- nauer izgubil 400.000 volivcev, ve- činoma mladih ljudi, ki jim je Ade- nauerjev idejni in politični konser- vativizem že postal zopern. T. O. ŠOŠTANJSKI p o M E N K I OB 20-LETNICI VSTAJE IN PRAZNIKU SOSTANJSKE OBČINE Medtem ko smo v zadnjih treh številkah prav na tem mestu pisali o gospodarski rasti, uspehih in razvoju šaleške doline, smo tokrat izbrali pod naslovom >Ob prazniku šo- štanjske občine« tri razgovore: s sekretarjem Občinskega komiteja ZK Stanetom Ravljenom, predsednikom Občinskega sindikalnega sveta Rafkom Žagarjem ter sekretarjem Občinskega komiteja Ljudske mladine Ljubom Naraksom ter v njih skušali osvetliti vlogo političnih orga- nizacij ne samo pri doseganju izrednih uspehov na gospodarskem področju, temveč tudi vlogo in delo političnih sil pri oblikovanju socialistič- ne zavesti tamošnjih ljudi. Od splošnih razprav h konkretnim analizam stane Ravljen Na vprašanje, kako spremljajo politične organizacije gospodar- sko in celotno družbeno dogaja- nje v občini, je tov. Ravljen dejal: Ce začnem pri občinskih poli- tičnih forumih, potem to izgleda tako, da Zveza komunistov, So- cialistična zveza, sindikalni svet, pa tudi mladina od časa do časa pripravljajo analize gospodarske- ga in drugega družbenega dogaja- nja in o teh ugotovitvah razprav- ljajo na širših plemumih z name- nom, da ugotavljajo pozitivne strani in pomanjkljivosti ter na osnovi pridobljenih izkušenj po- magajo organom delavskega in družbenega upravljanja ter jim priporočajo določene ukrepe za izboljšanje dela. Trenutno je v teku izdelava an- kete, ki bo pokazala, kako novi ekonomski sistem deluje v gospo- darskih organizacijah, kako je z izpolnjevanjem planskih nalog, kako s sestavljanjem pravilnikov o delitvi čistega in osebnega do- hodka itd. O vsem bomo razprav- ljali tudi na širšem plenumu in spet bomo opozorili organe delav- skega samoupravljanja ne samo na lepe primere, ampak tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki se kažejo tu in tam pri delitvi oseb- nega dohodka. Gre namreč za ne- katera, sicer redka, nesorazmer- ja, oziroma za prevelike razpone med najvišjimi in najnižjimi pre- jemki zaposlenih v enem podjet- ju. S sestavljanjem konkretnih analiz o določenih problemih in družbenih dogajanjih bomo nada- ljevali tudi v bodoče. 2elimo namreč, da bi takšne zelo kon- kretne razprave postale stalna oblika dela ne samo v organizaci- jah Zveze komunistov, temveč tu- di v Socialistični zvezi, sindikatih in podobno. Tako bomo prešli od splošnih razprav h konkretnim političnim analizam določenih problemov. Razumljivo je, da pri obravnavanju takih in podobnih vprašanj zelo tesno sodelujejo vse politične organizacije. O ugotovitvah te ankete, o ka- teri sem pravkar govoril, bodo razpravljale tudi osnovne politič- ne organizacije, zlasti v podjetjih, saj želimo, da bi prav te razprave pripomogle k odpravljanju neka- terih pomanjkljivosti pri delitvi osebnega dohodka še preden bo pravilnik potrjen. Ugotovili smo namreč, da so pri sestavljanju teh pravilnikov sodelovali v glavnem tehnični strokovnjaki in da so bili njihovi osnutki sestavljeni bolj s tehnokratskega gledišča. Zato ni naključje, da se zdaj pojavljajo nekatere pomanjkljivosti politič- nega značaja. In prav tem bodo namenjene naše razprave. V organizacijah Zveze komuni- stov, je nadaljeval tov. Ravljen, pa se lotevamo tega dela in teh nalog tudi zavoljo tega, da se vsi člani kar najbolje spoznajo z osnovnimi intencijami novega go- spodarskega sistema, da se sezna- nijo z vso problematiko decentra- lizacije delavskega samoupravlja- nja, ekonomskih enot in končno, da bodo odločneje kot doslej po- stavljali svoja stališča na tistih mestih, ki so pristojna za sprejem takih aktov, to pa je na sejah or- ganov samoupravljanja. — Ali ste zadovoljni s številčno udeležbo prebivalcev občine v or- ganih upravljanja? — Sem, saj jih dela v oblastnih organih 344, v družbenih (pri tem so šteti samo hišni in potrošniški sveti ter šolski odbori) 1002 ter v organih delavskega samouprav- ljanja 583. Sicer pa se lahko ponašamo tu- di z visokim številom članov v Socialistični zvezi, ki dosega 86 odstotkov vseh prebivalcev. — Omenili ste anketo, ki naj pokaže, kako se uveljavlja nov gospodarski sistem. Ali vas čaka morda še kakšna druga, prav ta- ko pomembna naloga? — O, seveda. Rad bi omenil sa- mo problem urbanizacije Šaleške doline. O tem doslej nismo veliko govorili, zlasti pa ne v političnih organizacijah. Je pa za nas izred- nega pomena, saj gre za rešitev pomembnih vprašanj, kot loka- cije lahke in težke industrije, gre za objekte družbenega standarda, za komunalne naprave in podob- no. Prav zaradi tega bomo ta pro- blem postavili tudi na dnevni red plenarnega zasedanja političnih organizacij. V tej razpravi bi radi izkristalizirali še mesto in vlogo Velenja in iSoštanja ter drugih krajev v občini. To je pomembno politično vprašanje, ki ga mora- mo zelo jasno postaviti in osvet- liti. Sprejeli smo petletni perspek- tivni program. Okoli njega ni spo- rov in stvari so jasne. Znano je tudi to, da bo Velenje postalo bo- doče upravno središče občine. Ne glede na ta stališča, pa so v zvezi z urbanizacijo drugi problemi, ki jih moramo obravnavati in raz- čistiti. — Kako pa je bilo z aktiviza- cijo političnih sil pri organizira- nju prostovoljnega dela? — Tu se lahko pohvalimo brez zadržka. Politične organizacije so pri mobilizaciji prebivalcev Ša- leške doline, zlasti pa še Velenja, in pri organizaciji prostovoljnih delovnih akcij veliko, veliko na- pravile. Tudi letos so se prosto- voljne delovne akcije nadaljevale in to pri gradnji nove ceste Ve- lenje—Šoštanj, pri regulaciji Pa- ke itd. Pri vseh prostovoljnih de- lih so ljudje iz naše doline opra- vili toliko ur in takšna dela, da si v resnici zaslužijo javno pri- znanje. M. B. Da bi ae promet po cestah v nedeljo dopoldne v Šoštanju odvijal brez zastoja, so prireditelji orga- nizirali več parkirnih prostorov za vse vrste motornih vozil. Mimo tega pa bosta ta dan delali še dve informacijski pisarni, ena na železniški postaji, druga pa v bližini stadiona, kjer bo množično zborovanje. — Prosimo vse voznike motornih vozil, da v nedeljo upoštevajo navodila prometnih organov in da zato postavljajo svoja vozila na mesta, ki so za to določena. Lokacijo parkirnih pro- storov pa je moči razbrati tudi iz skice, ki jo objavljamo. ŠELE V ZADNJEM ČASU RAFKO 2AGAR Cetndi smo o decentralizaciji de- lavskega samonpravljanja govorili že lani, so se podjetja v naši ob- čini, razen velenjskega rudnika lignita, lotila tega problema šele letos. V rudniku pa so že prej u, vedli nekatere nove oblike in usta- novili prve ekonomske enote, je povedal tov. Žagar, ko smo ga vprašali, kako poteka decentrali- zacija samoupravljanja v gospo- darskih organizacijah. — Zal, pa smo do nedavnega za, beležili več razprav, kot pa kon- kretnih akcij. V prenekaterih pod- jetjih so iskali najrazličnejše vzro ke, po katerih so skušali dokazo- vati, da decentralizacija nima smi. sla. Del krivde za to so imele tu- di politične organizaciji. Položaj se bistveno spremenil šele v zadnjih mesecih, ko so v vseh več- jih podjetjih šli ne samo na for- miranje ekonomskih enot, temveč začeli tudi razpravo o prenašanja določenih pristojnosti nanje. Kot vise kaže bodo nove ekonomiske enote samostojno odločale o delit, ri osebnega dohodka, nadalje raz- polagale z določenimi sredstvi za investicije in amortizacijo, vadile bodo računa o sprejemanju in od- puščanju delovne sile in podobno. Ze prve razprave o decentraliza- ciji delavskega samoupravljanja so potrdile dosti večje zanimanje proizvajalcev za gospodarjenje. Razumljivo je namreč, da morajo ekonomske enote zaživeti na taki osnovi, da bodo njena člani ma. terialno zainteresirani za čim bolj- še gospodarjenje. Navzlic tem zelo jasnim stališčem pa so ponekod še zmeraj premalo govorili o pomenu decentralizaci- je. Zato ni naključje, če tu in tam spremljajo ta pojav le z gledišča povečanja osebnih dohodkov. Vzporedno z ustanavljanjem eko- nomskih enot v gospodročju smo zlasti zadnje leto dosegli prav lepe uspehe. Imeli smo mladinsko po- litično šolo, pripravili skupaj z Delavsko univerzo šolo za življe- nje itd. Tudi letos bomo nadalje- vali s politično šolo. Namesto dveh, bomo imeli tri oddelke, dva v Velenju, enega v Šoštanju. Prav tako bomo tudi letos odprli šolo za življenje. Razen tega pa naša komsiija že proučuje in zbira po- datke o željah in potrebah mla- dine po predavanjih. V to poglav- je udejstvovanja sodi tudi mark- sistični krožek na rudarski šoli, nadalje klubi OZN na osemletkah itd. Hvaležna je tudi ugotovitev, da se mladina živo vključuje v delo zunanjepolitičnih sekcij pri organizacijah Socialistične zveze. Skratka, je končal tov. Naraks, z delom mladine in z njenim uve- ljavljanjem v družbenem življe- nju, smo lahko zadovoljni, pa če- prav bomo morali še marsikaj na- praviti in izboljšati. K temu uspe- hu so v mnogočem pripomogle tudi ostale politične organizacije, kot Socialistična zveza in sindi- kati, ki" so podprle prizadevanja mladih ljudi in jim nudile naj- večjo pomoč. Isto velja tudi za gospodarske organizacije. -mb V NEDELJO V ŠOŠTANJU Množično zborovanje Ob zaključku prireditev in proslav na čast dvajsetletni- ce vstaje in praznika šo- štanjske občine, bo v nede- ljo, 8. oktobra ob 10. uri do- poldne na stadionu v Šošta- nju veliko množično zboro- vanje, na katerem bo govo- ril član republiškega Izvrš- nega sveta tov. Mitja Ribičič. Po prijavah, ki so jih zbrale sindikalne in druge politične organizacije, se bo zborovanja v Šoštanju ude- ležilo najmanj dvajset tisoč ljudi. Za udeležence proslave bodo samo iz Celja odpeljali štirje posebni vlaki (poleg rednega). Petek, 29. septembra NA ZASEDANJU Ljudske skaps^ao Slovenije so izvolili 31.član-sko komi- sijo, kS bo pripravila osnutek aor« ustave LR Slovenije. Sobota, 30. septembra V LJUBLJANI so odprli mednarodni sejem gradbeništva. Na njem sodeluje 462 razstavljalcev iz 14 držav, razstav- ljenih pa je 682 domačih in 339 iaozeia- skih izdelkov. Nedelja, 1. oktobra V SLOVENJEM GRADCU so počastili 20-letnico revolucije. Na proslavi so od. krili grobnico 325 žrtev Mislinjske do- line ter kipe narodnih herojev Vrunča, Iršiča in Ronka. V skupno grobnico pa si> prenesli tudi žaro s posmrtnimi o«tan ki narodnega heroja in komandirja Prve celjske čete Franja Vrunča. Ponedeljek, 2. oktobra V LJUBLJANI so odprli Visoko šolo za politične vede. Torek, 3. oktobra NA SEJI Zveznega izvršnega sveta »o razpravljali o gibanju gospodarstva ▼ prvih sedmih mesecih letos. Sreda, 4. oktobra V BORU, rudarskem središča, so od- prli rudarsko metalurško fakulteto. Na. mesto pričakovanih 120 se je na fakul- teto vpisalo 223 študentov iz vseh re- publik. CELJSKI TEDNIK STEV. 38 ^ 6. oktobra 1961 3 RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CELJE Več poguma PRI POGLABLJANJU DEMOKRATIČNIH ODNOSOV Glede na dejstvo, da smo na izteku polletja, ki naj po- kaže prve dosežke na področju gospodarske politike in dru- žbenega razvoja v smeri poglobljenih in neposrednih proiz- vodnih odnosov, je naše uredništvo zaprosilo sekretar j a Ob- činskega komiteja ZKS tov. Toneta SKOKA za razgovor o teh vprašanjih. Naš list je o tem po svojih močeh obveščeval našo javnost sproti ob posameznih pojavih, posredoval razprave s političnih in oblastvenih forumov itd. Želeli smo, da v razgovoru s tovarišem Skokom dobimo krajši, splošen prerez dosežkov in pojavov, predvsem pa to, da bi našli bistvene osnove, kot izhodišče za nadaljnja pri- zadevanja. Kakšni so, tovariš sekretar, po tvojem mnenju dosežki v prete- čenem polletju pri izpolnjevanju programa, ki ga je pred celjsko komimo postavil nov gospodarski sistem ter s tem v zvezi novi prin- cipi poglabljanja neposredne de- mokracije? — Sodeč po polletni analizi ra- zvoja gospodarstva v naši občini so dosežki v globalu zadovoljivi. To nam potrjuje dejansko stanje pri izvrševanju gospodarskih na- log Y komuni kot v celoti, pa vendar z dokajšnjimi razlikami med posameznimi gospodarskimi vejami. Čeravno mislim, da bi bile treba več povedati o priza- devnosti delovnih kolektivov, se bom kljub temu omejil na ugo- tovitve, ki govorijo o tem, da bi mogli storiti več. Pri tem mislim na vlogo subjektivnih sil, na delo političnih organizacij, samouprav- nih organov, itd. Da uspehi niso bili večji pri decentraliziranju delavskega samoupravljanja, da nismo dovolj uspeli pri uveljav- ljanju novih principov delitve o- sebnega in čistega dohodka, pri izdelavi investicijskih in razvojnih programov, je glavni vzrok for- malizem, prepogosta ozkost in nerazumljiva plakost, čakanje na »vzorne primere« namesto iska- nja v lastnih okvirjih in pogojih in podobno. Katere ovire so po tvojem mnenju najbolj značilne, ki so zmanjševale boljši uspeh? — Omenil sem že nekatere, vendar moram pristaviti, da so nekatere teh ovir tudi objektivne, ne samo subjektivne. To, da po enem letu nenehnih razprav o nujnosti perspektivnih planov po gospodarskih organizacijah še vedno mnoga podjetja niso prišla naprej, ni samo posledica »brez- perspektivnosti« nekaterih kolek- tivov, temveč tudi posledica dru- gih težav, kot je nedospelost za- vodov in projektivnih birojev, težave z lokacijami in ne nazad- nje tudi težave, ki so izven dose- ga komune: predvsem zmanjša- nje investicijskih sredstev, pre- orientacija proizvodnjih progra- mov ob spremembah na tržišču, pomanjkanje surovin itd. Zavore subjektivnega značaja sem že poprej omenil. Vsiljuje se sum, da je plahost bolj navidez- na oblika in da je v resnici vzrok čakanja in oklevanja bodisi v ne- sposobnosti vodilnih in tehničnih kadrov, ali pa brezbrižnost in pre- šibak čut družbene odgovornosti. Da se prav razumemo, ni moj na- men vzpodbujati k nepremišljeni ihtavosti. Vendar smatram, če je naša želja priti naprej, je treba več poguma, treba odločno in za- vestno storiti prve korake. Sem bi rad pristavil še en po- jav, ki hromi uspešnejši razvoj. To je pomanjkanje samokritič- nosti in prevelika občutljivost. To je zelo resna ovira za razvoj ne- posredne demokracije, ki drugu- je samodopadljivosti, pa tudi pri- kritemu samopašništvu. Kako daleč smo v celjski ko- muni z novim sistemom delitve osebnega in čistega dohodka? Kakšne so negativne tendence na tem področju? — Ne bom ponavljal že znanih stvari. Občinski komite, sindikal- ni svet, občinski ljudski odbor in drugi forumi so že nekajkrat razpravljali o tem. Med 19 pod- jetji, o katerih imamo podatke, je komaj 5 takih, v katerih je pra- vilnik o delitvi dohodka že spre- jet in uveljavljen. V dveh pod- jetjih je še v razpravi, v ostalih pa, ali še ni nič storjenega ali pa v izdelavi... Drugi podatki pa nam kažejo na pojave neupravičenega poviševanja osebnih dohodkov, zlasti pri nekaterih vodilnih u- službencih, kjer ponekod zDledi vsaka sled po socialistični morali. Taki primeri so vselej povezani z silno formalnimi pravilniki brez učinkovitih kriterijev o vrednosti in obsegu dela, ki naj bo osnova za take prejemke. Katere glavne naloge političnih organizacij za delo v bodoče, zla- sti na področju uveljavljanja na- prednejših odnosov? — Mislim, da so nologe jasne že v trenutku, ko so jasni pro- blemi in vidne njihove posledice. Dobrega razvoja novega gospo- darskega sistema si ne moremo zamisliti brez učinkovitejšega u- trjevanja pravic in dolžnosti pro- izvajalcev - zato tudi hitrejše in doslednejše akcije pri decentra- lizaciji samoupravljanja. Ta pa ne more biti učinkovitejša le na osnovi zvenečih ges'el in papir- natega formalizma - učinkovita je lahko če ima tudi ekonomsko podlago in razgibane, dorasle za- vestne sile. Prvo je lahko plod pogumnejše odločitve, drugo pa rezultat vztrajnejšega prizadeva- nja političnih organizacij, pred- vsem zveze komunistov, ki bo morala pri obveščanju delovnih ljudi storiti mnogo več. Morala bo skrbeti za rast zavesti pro- izvajalcev - zavesti brez vsakr- šnega strahu - zavesti resnično osvobojenega dela J. Kr. Organi zac i j a zd ra vst ve n e službe prva naloga Pred dnevi je bilo v Celju za- sedanje Skupščine Okrajnega za- voda za socialno zavarovanje. De- legati so razpravljali o nekaterih perečih problemih nadaljnjega razvoja zdravstvene službe, o bo- dočih nalogah in nekaterih sla- bostih, ki nas opozarjajo, kje in kako bo potrebno nekatere pro- bleme reševati. Udeleženci so na zasedanju bili enotni, da je prva naloga zdrav- stvenih ustanov ustrezna organi- zacJja zdravstvene službe, ki bo zadovoljila vse potrebe prebival- cev. Kajti gotovo je, da šibkost na tem področju lahko usodno vplivajo tudi na razvoj ostalih področij — predvsem gospodar- stva. Trditev, da je zdrav in fi- zično sposoben delavec v vsaki tovarni odločujoč činitelj razvoja podjetja, ker s stroji delajo lju- dje, ni nova, a je aktualna. Istočasno je skupščina posvetila posebno pozornost preventivnim ukrepom v proizvodnji, ki naj bi zmanjšali razne poškodbe in po- dobno. Čeravno smo pred Ted- nom varnosti pri delu in je ta vprašanja potrebno obravnavati še posebno skrbno, pa to ne po- meni, da je vprašanje varnosti med delom problem, ki ga je tre- ba resno upošetvati le v tednu varnosti. Varnost delavcev nam- reč ne sme biti kampanja, kar tu- di v večini dobro organiziranih podjetij ni, temveč mora tudi v manjših podjetjih, posebno v obrtnih delavnicah in podobno — postati stalna praksa. Istočasno so delegati razprav- ljali o nekaterih potrebnih ukre- pih, ki bi še bolj okrepili zdrav- stveno službo. Na tem področju je okrajni zavod skupaj z zainte- resiranimi komunami v zadnjem obdobju dosegel znaten napredek. Tak napredek bo s skupnimi pri- zadevanji treba doseči še v dru- gih krajih. Ivan Zmaher POLLETNI OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V teh dneh so se pričeli v sindi- kalnih podružnicah na področju konjiške občine polletni občni zbori sindikalnih organizacij. Med prvimi so ga imeli na pošti v Slo- venskih Konjicah, katerega so se udeležili tudi predstavniki okraj- ne pošte iz Celja. V prihodnjih dneh ga bodo izvedli tudi v pod- jetju za izdelavo umetnih brusov »Comet« v Zrečah, v oktobru pa bodo še v nekaterih večjih pod- jetjih. Po mnenju vodstva občinskega sindikalnega sveta naj bi občni zbori obravnavali konkretne go- spodarske probleme. Zlasti naj bi kritično ocenili proizvodne rezul- tate, ustvarjanje dohodka in nje- govo delitev ter izdelavo pravilni- kov o delitvi čistega in osebnega dohodka. V večjih podjetjih pa bodo seveda morali razpravljati še o delovanju ekonomskih enot in njihovih novih organov uprav- ljanja. STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI CENTER V CELJU NAMESTO DOSEDANJIH VAJENSKIH SOL delovanje takega izobraževalnega centra je njegovo financiranje. Toda z Zakonom o financiranju šolstva, ki predvideva sklade za šolstvo po teritorialnih enotah, je to vprašanje že rešeno. Vanje se stekajo sredstva iz letnih prora- čunov in iz prispevkov gospodar- skih organizacij oziroma podjetij. Po tem zakonu mora imeti vsa- ka šola ali izobraževalna ustano- va svojega ustanovitelja, ki skrbi za njeno redno vzdrževanje. Po sklepu celjskega občinskega ljud- skega odbora bi naj postala usta- novitelj obeh vajenskih šol ali bo- dočega Strokovnega izobraževal- nega centra v Celju Obrtno-ko- munalna zbornica, ki je za izo- braževanje strokovnih kadrov najbolj zainteresirana. Toda za opravljanje take funkcije pa je nujno potrebna njena udeležba pri sredstvih iz sklada za šolstvo. Glede zahtev po učnem osebju za strokovni izobraževalni center ima Celje ugodne pogoje. Semkaj prihajajo učenci tudi iz drugih občin in celo okrajev (rudarji, zlatarji, optiki, vrtnarji i. dr.). Le za vzdrževanje šolanja teh učen- cev bo treba iskati dodatna fi- nančna sredstva. Kar se tiče šo- lanja odraslih v posebnih tečajih, bo moralo le-to sloneti na samo- vzdrževanju in na prispevkih podjetij, ki žele imeti kvalificira- ne kadre. Strokovni izobraževalni center je v Celju nujno potreben. Ker bodo na njem zainteresirane tudi gospodarske organizacije, se bodo jasneje pokazale potrebe po ka- drih in pK) njih se bo ravnalo tudi strokovno izobraževanje. —nik Konjičani v Šoštanj Politične in druge organizacije na področju konjiške občine se že dalj časa pripravljajo za čim več- jo udeležbo svojega članstva na okrajni proslavi 20-letnice vstaje, ki bo v nedeljo v Šoštanju. Sodeč po splošnih podatkih se bo pro- slave udeležilo okoli 500 ljudi, predvsem članov sindikata, SZDIi in mladine. Večina jih bo potova- la s kamioni, ki jih bodo dale na razpolago gospodarske organizaci- je, del pa tudi z osebnimi avtomo- bili in avtobusi. Za udeležbo je zlasti precejšne zanimanje v okolici Vitanja. Predstavnik sindikalne podružni- ce pri tamkajšnem obratu kmetij- ske zadruge je dejal, da pri njih ni potrebno nikdar voditi večje agitacije, ker se lahko zgodi, da bo prijavljenih več kot pa je na razpolago prevoznih sredstev. Za udeležbo v Šoštanj računajo, da bodo poleg dveh lastnih kamio- nov morali za prevoz Vitanjčanov dobiti vsaj še enega iz Celja, ker bodo v ostalih krajih občine vo- zila potrebovali za svoje ljudi. Podobno je tudi v Zrečah in v Ločah ter v samih Konjicah in okoliških krajih. Povsod pravijo, da bo udeležba iz konjiške občine v takem številu kot je to primer- no, saj tudi pri veliki proslavi v Ljubljani niso zaostajali za dru- gimi. Šele štiri podjetja so po podatkih občinskega sin- dikalnega sveta v Slovenskih Ko- njicah izdelala nove pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohod- ka. V ostalih podjetjih so pravil- niki sicer že v obdelavi, vendar organi upravljanja o njih še niso razpravljali.. Manjša, predvsem obrtna podjetja bo ljudski odbor sicer oprostil od izdelave pravil- nikov o delitvi čistega dohodka, vendar občinski organi kljub te- mu menijo, da bi bilo prav, če bi jih začeli v letošnjem letu vsaj pripravljati. S tem bo seveda nji- hovo delo kasneje, ko jih bo po- trebno izdelati, mnogo lažje. L. V. Krajevni odbor in problemi DOBRNE Med najboljše krajevne odbori v našem okraju sodi tudi Krajevni odbor v Do- brni. Besede predsednika te- ga krajevnega odbora tova- riša Zmaga Likarja pa pojas- njujejo nekatere značilno- sti dela krajevnega odbora, ki je močno zaživel in ki predstavlja osnovno gibalno silo kraja. Takole je dejal: Morda je oddaljenost Do- brne od občine tudi delno pripomogla, da je krajevni odbor zadihal s pravo sapo. Vendar menim, da največ pomeni skupna in enotna pa vitalna želja vseh prebival- cev, da v soseski uredimo zdravilišče in zdraviliščni prostor, da uredimo osrednji del naselja, da zgradimo vse potrebne institucije, ki so v klimatskem zdravilišču tu- rističnem kraju potrebne in ne nazadnje, da v spodnjem delu naselja dobi trdno po- dlago tudi turistična dejav- nost v širši obliki. To so ve- like želje, ki porajajo tudi nove probleme in ki člane krajevnega odbora tudi te- žijo. Ja, včasih je tudi kaj glavobola vmes. Vendar je to naš program, ki ga vred- notimo in ki ga >industrij- sko« gledano lahko primer- jamo z načrtom razvoja ne- ke tovarne. Ce pogledamo nazaj, lah- ko ugotovimo, da smo kar precej napredovali. Dobili smo novo sodobno šolo, pe- karno, trgovino bomo tudi uredili; z izpraznitvijo stare šole, kamor se bo preselil krajevni odbor kjer bodo dobile prostore posamezne družbene in politične orga- nizacije, pa smo pridobili tudi sedanje prostore kra- jevnega odbora. Veliko je še podrobnosti, ki so jih prebi- valci Dobrne opravili, ven- dar je prva in največja že- lja vseh prebivalcev še ve- dno želja. Namreč — ta naša ljuba cesta! Ta je v sedanjih po- gojih turizma nevzdržna, a tudi zdravilišču škoduje, če- ravno število nočitev vse bolj raste. Prebivalci Dobr- ne in tudi krajevni odbor se predobro zavedajo, da je draga investicija. Vendar, bo prej ali slej treba tudi v to, čeravno morda kislo jabolko ugrizniti. Vsekakor pa bi bila nova cesta za raz- voj Dobrne najtrdnejša osnova. Zmago Likar IzobraŽevanje Ze Resolucija o strokovnem iz- obraževanju kadrov, ki jo je spre- jela Zvezna ljudska skupščina, uvaja reformo strokovnega šol- stva v državi. Potreba po kvalifi- ciranih in visoko kvalificiranih kadrih je tako velika, da se je komaj zavedamo, zlasti pa takrat, kadar započeta dela stoje in ne gredo več od rok. To velja poseb- no za kvalificirane delavce. Dobršen del mladine, ki je do- vršila obvezno osemletno šolanje v osnovni šoli, so prevzemale in še danes prevzemajo vajenske šo- le, potem ko so si absolventi z učno pogodbo zagotovili učno de- lovno mesto v družbenem ali za- sebnem podjetju. Do pred krat- kim so bile vajenske šole le teore- tičnega značaja, saj niso imele prinaemih delavnic, strojev in na- prav, ob katerih bi učenci in učenke tudi praktično preizkušali v ioii pridobljeno teoretično zna- nje, kar bi olajšalo njihovo pro- izvodno delo v delavnicah. Za večino vajencev je trajala doslej dve do triletna vajenska in šolska učna doba. Da bi čimprej pridobili čimveč kvaliciranih de- lavcev, bomo morali zmanjšati učno dobo na krajša obdobja, ki naj trajojo od 12 do 36 mesecev, ravnajoč se po tem, kakšne so za- hteve določenega poklica. Tako po imenu kakor po starem sistemu šolanja so se vajenske šo- le že preživele. Zato ustanavljamo v večjih industrijskih in gospo- darskih središčih strokovne iz- obraževalne centre, ki lahko za- jamejo tudi odrasle priučene de- lavce za pridobitev določene kva- lifikacije. Tak strokovni izobraževalni center se pripravlja tudi v Celju. Zajel bi obe vajenski šoli: šolo raznih strok Borisa Kidriča na Ljubljanski cesti in šolo za kovi- narske stroke na Dečkovi cesti. Navidez težak problem za uspešno Ali bo kopališče? 2e lani je šmarsko turistično in olepševalno društvo »Procvit«, ki mu prizadevno predseduje dr. Bogdan Fiirst, sklenilo, da bo ure- dilo športno kopališče. Nekaj sredstev je dala občina, nekaj pa celjska Turistična zveza, za kar so jima zelo hvaležni. Takrat so nabavili le gramoz, pravkar pa so dokončali z betonskimi deli na dnu bazena. Zdaj nameravajo fil- trirati še vodo, da bo iz potoka pritekla resnično neoporečna, in skupno s telovadnim društvom urediti še okolico ter napraviti potrebne kabine. Zato bi pa po- trebovali vsaj še 1,000.000 din. Občina je sredstva sicer obljubila, toda težko jih je dati, če ni do- volj dohodkov. Šmarčani upajo, da bodo vsaj do prihodnje kopali- ške sezone dokončno uredili ko- palni bazen. Bazen je širok 10 m in dolg 25 m. DROBNE VESTI TUDI v ŠOŠTANJU NON-STOP Po vzgledu trgovske!! bazena v Ve- lenju, ki je v prodajalni na tržišču u- vedlo neprekinjeno prodajo, bodo po- dobno naredili tudi v Šoštanja, aa kar so dali pobudo potrošniki. SEDEiVIDESETLETNIK POTUJE z MOPEDOM Čevljar Milak Kuzman iz No- vega Sada je po vsej Vojvodini znan po svojih dolgih vožnjah z njopedom. Letos bo dopolnil 71. leto in kot pravi skuša spoznati čimveč krajev. Tako je lani pre- vozil dva tisoč kilometrov dolgo pot, letos pa se je lotil še večjega podviga. Odločil se je za krožno potovanje po Jugoslaviji ter je v dvajsetih dneh prevozil preko tri tisoč kilometrov z mopedom. Obi- skal je Šabac, Sarajevo, Mostar, Split, Zadar, Pulo, Koper, Postoj- no, Ljubljano, Zagreb in se nato po avtocesti vrnil v Novi Sad. Zanimivo je tudi to, da kljub te- žavnim terenom in mestoma ne- ugodnim vremenskim razmeram ni imel okvare. Morda še bolj zanimivo pa je potovanje predsednika Turistič- nega društva iz Kranja, ki se je odločil, da bo z mopedom prepo- toval petnajst držav. Prevozil bo okoli deset tisoč kilometrov, in si- cer preko Bolgarije, Turčije, Si- rije, Libanona, Jordanije, Egipta, Libije, Tunizije in Italije, od ko- der se bo vrnil v domovino. S se- boj je vzel kamero, s katero bo posnel zanimivosti teh dežel, kar bodo doma lahko porabili za se- rijo zanimivih predavanj. TEGA RES NE VERJAMEM Tole kratko zgodbico sem slišal: V Braslovčah so imeli pekarno. Bila je v sklopu »Veležitarja«. Pravzaprav samo prodajalno. In sicer v posebni stavbi. Z lastnico, ki je tudi prodajala kruh, so ime- li delovno pogodbo in najemno pogodbo za lokal. Ker pa je ime- la lastnica zaostanek davčnih da- jatev pri žalski občini, ni upala registrirati računa za najemnino. Ker ji brez registriranega računa niso hoteli izplačati najemnino, bili so celo pripravljeni, da sami nesejo račun na občino, se je last- nica lokala domislila svojevrstne taktike izsiljevanja. Kratkomalo je v ponedeljek prepovedala svo- jim nadrejenim vstop v lokal in izjavila, da kruha ne bo več pro- dajala. Računala je pač, da Bra- slovče ne smejo ostati brez kruha, tako pa bi le dosegla izplačil« brez registracije računa. Zgodba se je končala s tem, da je pomagal problem rešiti pred- sednik krajevnega odbora in da je začasno prodajalno kruha pre- vzela trgovina v Braslovčah. O tej zgodbi ni kaj veliko pri- pomniti, le morda to, da je ne- verjetna. Kajti ljudje si moraj« med seboj pomagati. Iskanje o- sebnih finančnih koristnih na ra- čun lakote otrok, na račun po- manjkanja kruha v Braslovčah, je dokaj neverjetno. Tega ne rer- jamem. Kajti, če bi bilo to res, bi bilo potrebno ostreje ukrepati. M. Iršič IZ NAŠIH KOMUN Ali se res ne da urediti drugače? Podjetje >Elektro-Celje« je poslalo naslednje pojasnilo na članek pod naslovom >Ali se res ne da urediti drugače?«, ki smo ga objavili v rubriki »Vaše vrsti- ce« v zadnji številki našega listu. Podjetje pobira plačila za po- rabo električnega toka že vsa le- ta na enak način. Vsak inkasaut ima odrejen delokrog, ki je iz- računan za njegovo polno eno- mesečno zaposlitev. V določenem območju obišče slehernega po- trošnika vsak mesec, po možnosti ob istem času. Manjšo spremem- bo v datumu prihoda lahko ])o- vzročijo j)raznični ali drugi dela prosti dnevi, dalje novi odjemal- ci, inkasantova bolezen itd. V vsakem primeru pa je zajeta pri inkasu povprečna enomesečna potrošnja električnega toka. Od- stopanja od tega povzročajo novi odjemalci, selitve, umerjanje števcev in iiodobno. Torej, inkasantova služba je celomesečna in jo opravlja v pol- nem — odjemalcem ])rilagoje- nem — delovnem času, po dolo- čenem vrstnem redu, katerega mu narekuje terenska razmesti- tev področnih potrošnikov. Iz na- vedenega sledi, da se ta služba ne da primerjati niti ne organi- zirati po sistemu pobiralcev ra- dijske in časopisne naročnine. Vsak odjemalec pa je kljub te- mii lahko ])ripravljen tui vsako- mesečni izdatek za porabo elek- tričnega toka. ker ima možnost odčitati števec in sam izračunati porabo. Upoštevaj prehod v |)rt'(lza(lnji številki Celjske- ga tednika je bil objavljen čla- nek pod naslovom >Na belih črtah«. Pisec članka ])Ostavlja v zvezi z belimi črtami več v|)ra- šanj, na katere dajemo nasled- nje j)ojasnilo. Po naših cestno ])rometnih ])redi)isih, ki regulirajo promet pešcev na prehodih ter odnos voznikov do pešcev so pešci ])ri prečkanju ceste na označenem prehodu zavarovani ter imajo prednost ])red vsemi vozili. Motorna in druga vozila se morajo ])reil prehodom za pešce tudi ustaviti, če je to potrebno. To pomeni, da vozniki ne smejo pešce i)ri prečkanju na označe- nem prehodu ovirati ali ogrožati. N. pr.: voznik motornega vozila, ki vozi proti prehodu za pešce, na katerem pešci že prečkajo cesto, mora ustaviti vozilo ter odstopiti prednost pešcem. Ko bodo j)ešci že izpraznili vozni- kovo desno stran ceste, bo voz- nik lahko nadaljeval vožnjo, če- ravno so še pešci na označenem ceste, ker jih v tem primeru ne bo oviral ali ogrožal. V kolikor se vozniki i)ribližujejo označe- nem prehodu za pešce v trenut- ku, ko na njem ni nikogar, so pa pešci na ])ločniku, so vozniki dolžni zmanjšati hitrost vožnje, medtem ko j)ešci ne smejo začeti l)rečkati ceste. V članku ])isec navaja, da v večini držav velja i)isano ali ne- l)isano pravilo, da motorno vozi- lo ne sme tako dolgo voziti čez prehod za ])ešce, dokler je na njem tudi samo en pešec. Odgovor na „nenaYa(lno pismo iz Ameriice" v štev. 51 Celjskega tednika, z dne 18. avgusta smo objavili v rubriki »Vaše vrstice« tudi pismo g. Mary jeraj iz Amerike. Ker pa smo na podlagi dokumentacij ugotovili, da pismo ne odgovarja resnici, objavljamo k temu pri- merno pojasnilo. Kot g. Marv je- raj navaja v svojem i)ismu, je po njenem mnenju g. Roj), ki ži- vi zdaj v Bočni, na nepravilen način prišel do dediščine njene pokojne sestre, s katero je živel nekaj let. Prizadeti se je po objavi g. Jeraj zglasil v našem nredništvu ter dokazal s potrebnimi listina- mi, da je bil zakoniti mož pokoj- ne Antonije Rop in to 16 let vse do njene smrti. K temn je pred- dložil vsa potrdila o vplačilu zdravljenja pokojne v bolnišnici, po njeni smrti prevoz na dom, pogrebne stroške itd. Resničnost njegovih izjav po- trjuje tudi to, da se je po objavi pisma g. Jeraj zglasilo več pre- bivalcev Bočne, ki zatrjujejo, da je g. Rop v svojem domačem kraju ne le ugleden, temveč tudi zelo priljubljen rojak. To pravilo velja takrat, kadar na križišču nreja j)romet sema- for. Na večjih križiščih so za pešce postavljeni celo posebni se- maforji. Torej velja tudi za peš- ce pravilo, da smejo prečkati, cesto le, če vidijo na semaforju prižgano zeleno luč. Kjer pa ni semaforja pa veljajo za pešce in voznike pravila, ki smo jih ome- nili v opisanem primeru. J. Nazadovanje Tovariš urednik! V Trnovljah pri Celju je 240 hiš in vsaj še toliko družin. V tem kraju stanujejo pretežno de- lavci. Pred časom so v tem kraju bile štiri trgovine, sedaj pa je le ena v spodnjem koncu razmeroma zelo raztegnjenega naselja. Razumljivo je, da je trgovinica vselej polna strank in dokaj razumljivo je tu- di, da potrošniki ob takem »na- valu« morajo imeti močne živce, da hladnokrvno prebijejo dolge ure čakanja na vrsto. Zaradi tega prebivalci upravi- čeno zahtevajo in tudi upajo, da bodo merodajni trgovinski organi njihovi želji ugoditi in uredili v sredini naselja ali na drugem kra- ju še eno trgovino. S tem bi od- pravili precej nepotrebne neje- volje, a tudi izbira bi se verjetno povečala zaradi konkurence. Morda bi ne bilo napak, če bi trgovinska zbornica javno obraz- ložila svoje stališče do tega pro- blema, kajti lahko da obstajajo tudi večje zapreke, ki onemogo- čajo ureditev še ene trgovine v kraju. M. .G. Tmovlje Razglednice so baje bile pro- blem celo v Celju. Ljudje so na to pomanjkljivost opozorili in ta- ko sedaj v Celju o tej slabosti ne moremo več govoriti. Prav podob- no, seveda v manjši meri, je tudi v Pilštanju. Motivov in zanimivo- sti je dovolj, le nekdo se mora spomniti, da jih posname. Zani- manja za razglednice pa v tem kraju ni malo. GOSPODARSKI PROBLEMI v soboto je bila seja občinske- ga odbora Mozirje, katere se je udeležil tudi Franc SIMONIC, sekretar komiteja Zveze komuni- stov za celjski okraj in zvezni ljudski poslanec za občino Mo- zirje. Na skupni seji sta oba zbo- ra razpravljala o analizi za- ključnih računov gospodarskih organizacij za 1960. leto Analiza je pokazala, da je bilo gospodarjenje v večini podjetij mozirske občine v preteklem le- tu dobro. Pri manjših zlasti obrt- nih podjetjih je možno opaziti, da so posvetila premalo pozornosti formiranju skladov. Zaradi tega ta podjetja niso v stanju naba- viti novih osnovnih sredstev in zamenjati že stara iztrošena. Na podlagi analize in razprave sta oba zbora sprejela nekaj pripo- ročil gospodarskim organizaci- jam za izboljšanje njihovega po- slovanja. V nadaljevanju seje sta oba zbora poslušala poročilo o delu poravnalnih svetov. Iz poročila je bilo razbrati, da so se poravnalni sveti na območju mozirske ob- čine že zelo dobro uveljavili. Od ustanovitve pa do konca prvega polletja letos so obravnavali bli- zu 600 zadev. Od tega so jih uspešno rešili več kot polovico, tako so precej razbremenili so- dišče. Oba zbora sta nato na lo- čenih sejah sprejela več predpi- Tov. urednik Zadnjo nedeljo smo se z znanci odpravili na kratek sprehod v lepo jesensko prirodo. Menili smo, da se bomo navžili čistega zraka, ki ga na periferiji ])roti (lolovcu Čedalje bolj pogrešamo. Plin iz cinkarniškega dimnika je dosegel namreč tudi naše območ- je in zaradi tega smo primorani največkrat tudi v lepem vreme- nu imeti okna zaprta. Naša pot v nedeljo nas je vo- dila preko Dobrove v gozdiček, preko katerega se vije cesta na l.ahovno. Izlet bi bil vsekakor lep, če tod ne bi ozračja prepla- vil smrad, ki nas je i)rimoral, da smo zamašili nos in doberšen del poti prehodili v takem položaju. Stvar se zdi morda neverjetna, celo smešna, vendar za prebival- ce tega ])re(lela to prav gotov ni tako zabavno. Verjetno imajo tudi oni iste želje kot so jih ime- li pred leti Novovaščani; naj bi pokopališče za i)oginule živali nredili tam, kjer ni stanovanj- skih naselij, kjer gradnje sploh niso predvidene. Nedvomno bi bilo dobro, da bi to vprašanje proučila sanitarna inšpekcija. Da TRI ZGODBE IZ ŽIVLJENJA Zgodba o dveh moralah Tu in tam se res pripetijo pre- tresljive zgodbe. i\lnoge so plod nerazumevanja. Teh ne bi bilo treba. Taka je tudi tale. Rešilni voz se je ustavil pred hišo. Domov je prišel iz ljub- ljanske klinike mlad fant, ki mu je zaradi možganske operacije paralizirana ena noga in roka. Mati, ki je tudi bolna in težko hodi, mu je pomagala po stopni- cah v zadnje nadstropje. Tedaj je eden izmed prisotnih moških pomagal fantu in stari ženici. Hkrati pa je iz njehovega pripo- vedovanja lahko razbral dokaj čudno zgodbo o dveh moralah, zgodbo o dveh različnih gleda- njih na bolnika in zgodbo o dveh zdravniških etikah, čeravno pre- prosta ljudska logika pravi, da je le ena, ki zahteva in nalaga zdravniku, da bolniku, če je ta pomoči potreben, pomaga. Kaj se je pripetilo? Fant je pred časom preživel hudo možgansko operacijo. Po- časi je okreval, le da ga ena noga in ena roka nista ubogali. Z vajami in zdravljenjem v La- škem je tudi delovanje obeh pa- raliziranih udov poživil, hodil je, in sicer brez palice. Razumljivo pa je, da je fanta huda bolezen živčno močno zrah- ljala. Tako se je pripetilo, da je dobil hud napad, ki mu je polo- vico telesa močno paraliziral, tu- di glavo, tako da še govoriti ni mogel. Mati ga je s pomočjo sosedov spravila do bolnišnice. Tam so dejali, da ga ne morejo sprejeti in da mora k dežurnemu zdrav- niku v Zdravstveni dom. Prebu- dili so nato dežurnega zdravnika in ga prosili spričo posebnosti njegove bolezni, kar so jim sve- tovali tudi v bolnišnici, da odobri prevoz bolnika v ljubljansko kliniko. Dejal je med drugim, da tega ne more, ker rešilni voz do Ljub- ljane in nazaj stane 20 tisoč di- narjev! Z materjo sta odšla potem proti postaji, počasi — korak za ko- rakom. Tri hude nevšečnosti sta imela po poti, a sta vendar pri- šla do klinike v Ljubljani. Tam so fanta brez napotila takoj spre- jeli, mu pomagali, mati pa se je objokana vrnila domov. Skoraj teden dni so ga zdravili in tudi pozdravili do mere, kot je bil pred živčnim napadom. Zdravil ga je šef oddelka, ki ga je tudi operiral. Tedaj je moral domov. Zahva- lil se je vsem bolniškim sestram, ki so skrbele zanj in se je pred odhodom hotel zahvaliti še šefu oddelka. Sprejel ga je — nekaj časa sta se pogovarjala in tedaj je šef oddelka v ljubljanski kli- niki mimogrede od fata zvedel, da ta namerava z vlakom domov, češ, če so v Celju zahtevali, da ob nemogočih pogojih pridem sam v Ljubljano, dokaj laže se- daj grem sam nazaj. Morda bi mi samo ena od sester pomagala, da po poti ne padem. Tedaj mu je zdravnik v preprostih besedah ])ovedal, da je dolžnost zdravni- ka, da pomaga bolniku in da končno tudi zdravnik odgovarja za bolnikovo življenje — moral- no je namreč zdravnik odgovo- ren za to, da stori vse, da bi preprečil poslabšanje bolezni ali kai hujšega. Tako se je fant vrnil iz Ljub- ljane z rešilnim avtomobilom, čeravno stane verjetno vožnja rešilnega voza iz Ljubljane v Celje in nazaj enako kot iz Celja v Ljubljano in nazaj. Samo, da ljubljanski zdravnik ni ocenje- val fantovo bolezen in njegovo težavno stanje skozi prizmo dvajsetih tisoč dinarjev, temveč je izpolnil samo svojo dolžnost. V Celju je imel fant opravka z zdravnikom v Ljiulbljaini pa za zdravnikom. Med zdravnikom in zdravnikom pa je včasih velika razlika. Tako pravi fant, pa še to — ne morda zaradi njega, tem- več zaradi vseh Celjanov — vsi zdravstveni delaivci bii mo,raili dobiti jasno sliko, kje se lahko konča zdravnikova poklicna eti- ka in kje lahko začne gledati skozi dinar, pri čemer bodo kri- teriji vsaj približno enaki. Zgodba o eni sami morali Prav v času, ko je odprto pi- smo Okrajnega sindikalnega sve- ta, ki obsoja visoke neupraviče- ne in zelo visoke dohodke v laškem Zdravilišču, ko so šte- vilke — 170 tisoč, 150 tisoč in po- dobno izvale ostre kritike Celja- nov in prebivalcev vsega okraja, se je pripetilo v mali vasi — v Strmcu med Vojnikom in Vita- njem — nekaj kar zasluži po- hvalo, pripetila se je zgodba, ki je pravo nasprotje početju v Laškem, zgodba, ki tudi jasno priča, da je človekova morala ena sama ali pa je ni — brez ozira, kje je zaposlen in kako delo opravlja. Kaj se je prepetilo? V Strmcu imajo šolo. Doslej so po stari praksi imeli za učence sedmega in osmega razreda sku- pen oddelek. Kaj hitro so ugoto- vili, da je to v škodo učencem, zlasti dijakom osmega razreda, ki morajo biti ob koncu leta pri- pravljeni na razne izpite, ki jih zahtevajo srednje šole za spre- jem. Ko so se o tem pogovarjali na skupnem sestanku, so enotno sklenili, da je treba ločiti sedmi in osmi razred. Razumljivo pa je, da ločitev razredov pomeni nove stroške šole. Izračunali so, da bi do konca leta rabili za osmi razred okoli 150 tisoč di- narjev. Ker vedo, da se občina nahaja v težavni proračunski si- tuaciji, da na občini ni denarja na pretek in ker se šolsko leto ne ujema s proračunskim ter za- to osmi razred ni planiran in zanj plansko niso določena v le- tošnjem letu sredstva, so sklenili, da ne bodo delali sitnosti. Ce je možno dobiti denar, bodo zanj prosili, sicer pa bodo osmi raz- red učili zastonj! To pomeni — štirje učitelji bodo, da ne bi delali sitnosti, uči- li otroke, ker je to potrebno, za- stonj. In sicer v istem času, ko je v Laškem samo v enem mese- cu dobil 170 tisoč dinarjev — en sam držaivljan. Pozabili so na otroke Pred dnevi je nastalo v bivši Tovarni organskih barvil, ki je združena s Cinkarno, dokaj ču- dno vzdušje. Ljudje, ki so imeli interes, so začeli prepričevati ljudi proti Cinkarni. Cule so se celo grožnje, če ne boš proti, te bomo pretepli in podobno. Z ne- kimi obljubami so tudi pripravili delavce za svojo stvar. Da pa bi iniciatorji dosegli svoj cilj so mo- rali hitro ukrepati. V ponedeljek so sklicali množičen sestanek. V torek zjutraj obratni delavski svet, in obakrat je prevladal vcepljen odpor do Cinkarne, obakrat so se v sebi smejali oni, ki so vodili akcijo in ki so po- tem načrtno stopili za hrbet ko- lektiva, ne da bi se zavedali, da so zavedli poštene delavce, ki so v splošni psihozi pozabili na sebe. Slučajno sem bil na teh sestan- kih. Nekateri napeteži so že na množičnem sestanku zahtevali (!) od mene naj opišem njihovo »enotnost«. Opisal jo bom. Proizvajalci so prišli na sesta- nek naelektreni, nihče od njih pa ni vedel zakaj. To je bila prva ugotovitev. Nihče tudi ni povedal, zakaj so sklicali sesta- nek — da bi glasovali o želji po samostojnosti enote, saj tega tudi ni mogel. Ne gre za ekonomsko razlago, ker te ne morem dati. Toda, kje in kateri ekonomist lahko z ma- terialno odgovornostjo za preko 150 proizvajalcev trdi, da prodaj- ni uspehi dveh mesecev garanti- rajo obstoj podjetja in razvoj za daljše obdobje. Tega nihče ne more, saj je prav Tovarna organ- skih barvil jasen dokaz, da bi taka trditev bila nesmiselna. Ta tovarna je pred leti bila visoko akumulativna, imeli so denar, delili so si ga. Zaradi tržnih in drugih težav pa se je nova to- varna znašla v nezavidnem polo- žaju. Tu pa se začne najvažnejši del problema, vprašanje o katerem pošteni delavci v tem obratu niso pomislili. Nasedli so govoricam, češ, da hoče Cinkarna prostore, da ji ni mar za ljudi. S takim geslom so si nekateri ljudje v podjetju pridobili delavce, da so nastopali za umazano stvar, in sicer da so pozabili na svoje dru- žine in svoje otroke, da so po- stran nekaj ljudi, ki so si na silo hoteli obdržati položaje, ki jih zasedajo po zgrešeni politiki ka- drovanja v preteklosti. Pred časom je občinski ljudski odbor, vsa komuna, razpravljal kako bi rešil to tovarno iz težav- nega položaja. Tedaj je priskočil kolektivu na pomoč kolektiv Cinkarne. Enako je kolektiv Cinkarne priskočil na pomoč to- varni barv v Mozirju. In kako umestna je tudi izjava člana obratnega delavskega sveta mo- zirske ekonomske enote: »Po združitvi smo dejansko zaživeli, tesno in iskreno sodelovanje po- meni za nas napredek, ki bi ga sicer ne dosegli!« Zdaj pa še besedo o hudi de- magoški trditvi nekaterih ljudi iz obrata TOB, češ da je Cinkar- na pomagala Tovarni organskih barvil zato, da bi pridobila pro- store, da ji nI šlo za ljudi. Dema- gogijo te trditve — zapeljevanja delavcev — ni težko spregledati. Kajti, če bi Cinkarna hotela to, in če bi to zasledoval občinski zbor proizvajalcev, potem bi pu- stili, da bi tovarna v tedanji hu- di zagati propadla. Ostali bi stro- ji, ostala bi poslopja, delavci iz tega podjetja pa bi si kljub svo- jim kvalifikacijam za organsko kemijo morali iskati delo drugje. Cinkarna bi tedaj zlahka dobila te prostore. Toda okrajnemu zabili na sebe in se postavili na ljudskemu odboru, ki je tudi o tem razpravljal, občinskemu ljudskemu odboru, političnim fo- rumom v komuni in Cinkarni ni šlo za prostore, temveč za ljudi. Šlo jim je za družine, za otroke. Ce so tedaj ta problem tako intenzivno reševali vsi forumi, bi nanj morali pomisliti tudi delav- ci in delavke tega obrata na zad- njem sestanku. Vsak prodajalec v majhni trgovinici bi jim nam- reč lahko povedal, da dvome- sečni poslovni uspeh še ne doka- zuje gospodarskega procvita, preporoda in znake stalne stabil- nosti. Zgodovina delavskega gi- banja pa jim lahko dokaže, da so delavci vselej zagrešili hudo napako, če so pozabili zaradi pri- silne ali neprisilne podpore oseb- nih interesov posameznikov na svoje družine in na svojo bodoč- nost. V vroči umetno ustvarjeni psihozi, na katero so nekateri z določenimi nameni še prilivali olja, pa so mogli pošteni delavci dejansko pozabili na vse to. Z mnogimi delavci iz te tovar- ne, ki jih osebno poznam, sem se kasneje razgovarjal. Ko sem jim to isto mnenje povedal, so mi po- trdili. Povedali so celo, da so se po sestanku doma že spraševali, kaj bo, kje si bodo iskali službe, češ v tako razbeljenem in umet- no ustvarjenem vzdušju v tovar- ni ni možno resno delo. Kako bo gledalo nanje preko tisoč pet sto delavcev iz Cinkarne, na njihovo zablodo in podobno. Mnogi tudi ne nameravajo ostati v tovarni, ker sedaj po treznem preudarku, ocenjujejo početje kot neumnost v lastno škodo. Na to sem jim lahko odgovo- ril, da bi tudi tako ravnanje bilo nespametno. Zadnji dogodki so lahko za njihov kolektiv, za ve- čino članov kolektiva, ki so spo- sobni resno in realno presojati stanje, samo zelo dobra a draga izkušnja, kako posamezniki de- mokratične oblike upravljanja lahko izkoristijo v osebne name- ne. To bodo morali delavci bivše Tovarne organskih barvil one- mogočiti. Tako bodo z voljo in prizadevnostjo rešili tudi vpra- šanje svoje perspektive. No, na koncu naj povem še to — nekateri ljudje, iz -obrata TOB, ki so zahtevali, da pišem o razpoloženju na sestanku, me si- cer niso prisilili, temveč prepri- čali. Žal pa bodo razočarani, ker se nisem pridružil njihovim mne- njem in jih podprl v prizadeva- njih za njihove lastne koristi in lastni prestiž, ki po mojem mne- nju mora izginiti iz naših kolek- tivov. Ne samo v tem obratu Cinkarne, temveč v vseh kolek- tivih. MILE IRŠIC IZ ŽIVLJENJA NA VASI JESEN TERJA DELO Za vsžikega kmetovalca je jesen Bajboij vznemirljiv čas. Jeseni maj bi se poplačal trud, ki ga kmetovalec vlaga v zemljo vse le- to. Letos je, lahko rečemo, zelo bogata sadna letina in ni čudno, da povsod z ihtivo naglico sprav- ljajo sadje. Pri skladišču obso- teljske kmetijske zadruge v Ime- nem vse dni odkupujejo jabolka, nakladajo kamione in vagone, kar terja dosti dela. Ljudje delajo mrzlično vse dni. Večkrat se sko- raj ne utegnejo najesti, tako jih priganja čas. Vagone je potrebno naložiti, sadje strogo prebirati, da bo zares kakovostno. »Ne morem več!« je vzkliknil nakladalec Tine, ko si je v soboto popoldne obrisal potno čelo. »De- lamo že od zore, še najesti se ni- sem utegnil!« »Fantje, hitro je potrebno sprazniti avto,« je prav tedaj pri- tekel tovariš Petan, ki odgovarja za komercialno dejavnost v obso- teljski zadrugi. »Na postaji že ča- ka vagon, ki ga moramo se danes naložiti! Pljunite v roke, fantje!« In ni čudno, da se je Franček raz- buril, siknil psovko in si potegnil klobuk globlje na čelo. »Ne mo- rem več, ne bom več! Vrag naj vzame vse skupaj!« »Kaj hočemo, fantje!« je povzel tovariš Petan. »Zdaj je sezona, zdaj moramo odkupovati in pro- dajati, če imamo kupce. Saj vidi- te, da delamo vsi, kolikor more- mo. Ce bo potrebno, poj demo vsi nalagat, še sejo upravnega odbora prekličemo, če drugače ne poj de.« Malo so se razvneli, toda odkup je velik, sadja obilo, vagon mora biti naložen. Fantje so skočili ma- licat, čeprav šele pozno popoldne in čez četrt ure je delo teklo na- prej. Nič ne pomaga, jesensko bo- gastvo se samo ne privali v kleti in shrambe! Blizu vasi sem zagledal na ce- sti tovariša Medveda, ki pri za- drugi odgovarja za finančne po- sle. Tudi tu mora teči delo v re- du. Zagotovljeni morajo biti po- trebni krediti, posli z banko in on s svojo »Primo« neštetokrat dirja po obsoteljski cesti, čeprav je vsa jamasta in prašna, da je največ- krat bel kot mlinar. Včasih ima tudi smolo, ko ob hudem tresenju popusti kakšen vijak. »E, že spet se mi je nekaj zrahljalo!« je vzdih- nil nekoliko jezno. »Pa ni čudno, ko so ceste take, kot bi vsak dan sami buldožerji vozili po njej ali pa treskale bombe. Ko bi le en- krat pošteno avtocesto napravili še tod!« To niso samo njegove želje, to so želje vseh šmarskih občanov in tistih, ki se vozijo sko- zi Obsotelje. »Kako je pri nas? Dela, da to- nemo v njem! S krediti smo imeli težave, zdaj pa je že bolje. Veste, dolžnikov se nam je nabralo, po združitvi še posebno, tako da smo imeli okrog 55 milijonov raztrese- nega denarja. Sreča pa je, da smo hitro odkrili trg za jabolka. Res pa je, da smo pri odkupu zelo na- tančni. Odkupne cene so do 38 din, a sadje mora biti prvovrstno. Kmetovalci večkrat pogodrnjajo. toda strogi moramo biti, če hoče- mo v redu prodati. Sadja je letos veliko, kupci izbirčni, pa jim je teže ustreči.« To je res. Kakovostno blago ima . ceno in tega se mora vsak proiz- vajalec dobro zavedati. Kaj bi ko- ristilo kmetijski zadrugi, če bi bi- la milejša pri odkupu, potem pa bi morala naknadno izvreči velike količine blaga? Škoda bi bila za vse kmetovalce. Slabše sadje je potrebno predelati v sadjevec. Res pa bi bilo prav, če bi se šmarske zadruge pozanimale tudi za to, da bi nekje na Smarskem uredili obrat za predelovanje sad- ja. Tako bi omogočili, da bi kme- tovalci lahko prodali vse količine in bi tudi preprečili, da ne bi šlo drobne j še sadje v izgubo. »Da sem le popravil! Mudi se mi,« se je prijazno nasmehnil in motofček je zabrnel. Vsi hitijo menda povsod. Upravnik Niko Pečnik večkrat poskoči od obrata do obrata, povpraša, kako gre, in že pohiti drugam. Tovariši Petan, Medved,. Babič, Počivalšek, delav- ci in zadružniki hitijo, ker zdaj ne utegnejo počivati. Jesen je bo- gata, toda terja delo od vseh. Po- čivali bodo šele ob dolgih zimskih večerih. Nov športni stadion v petek je bila otvoritev nove- ga športnega stadiona v Celju, ki pomeni novo pridobitev naše te- lesne kulture. Stadion leži na Otoku za gimnazijo, takorekoč že med bloki in daje obenem lep vi- dez okolici. Stadion je gradila mladina gim- nazije dve leti med počitnicami, žrtvovala pa je tudi mnogo šol- skih ur. Z deli so pričeli že pred dvema letoma, ko je bilo treba odstraniti nekaj sto kubikov zemlje, navo- ziti kamenja in ponovno zamlje, vse splanirati, zazidati robnike itd. Bilo je mnogo truda, preden so iz njiv, ki so bile tu še od ne- davnega, nastala igrišča. Sredstva za izgradnjo tega športnega objekta je prispeval Občinski ljudski odbor. Največ zaslug pri izgradnji stadiona ima nedvomno gimnazijska mladina in ravnateljstvo šole. Stadion bodo uporabljale tudi druge celjske šole. »S^et okvara,« je zagodrnjal tovariš Medved, ko mu je na poti po- pustil vijak OTROCI UPRA- VI JAiO STROJE Ljubek je bil pogled na pionir- čke, ki so na nedavni proslavi v Kozjem v paradni vožnji uprav- ljali s težkimi traktorji in tovor- nimi avtomobili. Med njimi je silno resno vodil traktor kozjan- ske kmetijske zadruge tudi uče- nec drugega razreda, osemletni pionirček Zaro Friškovič. »Kaj pa boš, ko odrasteš?« smo ga vprašali. »Ko bom velik, bom to, kar je očka,« se je odločno odrezal. »Očka? Kaj pa je očka?« »Moj očka je šofer. Veste, on vozi TAM 4500. Pa jaz ga tudi že znam.« Da, sinko bo, kar je očka. Toda ko je očka bil, kar je zdaj sinko, še ni sedel za krmilom tako »po- šastnega« vozila. Takrat bi on morda v strahu pobegnil v veter- niško hosto, če bi kaj takega pri- strašilo v Kozje. No, pa očka mor- da ne, dedek pa prav gotovo! Da- nes so drugačni časi, mladina se zgodaj dosti nauči in včasih res pišče več kakor koklja ve. Pa ma- li Zaro ni edini, na paradi je ta- kih junačkov bilo precej! s. Mednarodni sejem mode v nedeljo bodo v Beogradu za- ključili mednarodni sejem obla- čenja in mode, ki je zbral preko štiri sto razstavljalcev iz Jugo- slavije in trinajstih tujih držav. Med njimi so Italija, Francija, Holandija, Japonska in druge. Na sejmu so razstavljeni izdelki kon- fekcije, kožne galanterije, krzne- nih predmetov, kozmetičnih sred- stev itd. In še to — ne samo, da se je sejma letos udeležilo tri- krat več tujih razstavljalcev, kot prejšnja leta, tudi prostor, kjer razstavljajo, je neprimerno večji. Nedvomno — lep uspeh! Zastrupljene češpije Letos, ko je narava tako bogato obdarila kmetovalce s svojimi sa- deži, človek ne bi pričakoval kaj takega. Nekdo, ki mu je vsak naj- manjši delček imetja ljubši kakor zdravje ali celo življenje njegovih soljudi, je iz sebičnosti storil ne- premišljen korak. Da bi njegovih češpelj nihče ne ogrožal, je pred sadovnjakom obesil tablo, da so češpije zastrupljene. Ljudje, ki so to opazili, so opo- zorili kmetijsko zadrugo, le-ta pa občinsko sanitarno inšpekcijo. Treba je bilo raziskati, ali so slive zares zastrupljene. Sanitarni in- špektor Marija Štorman se je h kmetovalcu v Ločici pri Polzeli napotila v spremstvu organa ljud- ske milice in zastopnika Kmetij- ske zadruge Polzela. Ze ob priho- du do sliv je bilo opaziti značilen oster vonj po strupu metasistok- su. Tega imajo sicer v KZ na za- logi, vendar ga smejo prodati le pooblaščenim osebam ali pa stro- kovnjakom. V zadrugi so zatrdili, da kmetovalcu niso prodali tega strupa, katerega najmanjša doza, tudi če je zelo razredčen, je lahko smrtno nevarna. Ko so našli tudi prazno stekle- nico metasistoksa, je bil sum po- trjen. Kmetovalec se je zagovar- jal, da je »steklenico le oplaknil«. Sanitarna inšpektorica je zahte- vala, da se sadeži vpričo komisije otresejo in uničijo. Tega pa trma- sti kmet ni hotel. Vzel je sekiro in raje posekal vsa 4 slivova dre- vesa!! Komentar ni potreben. J. G. Združitev ali ne? Zadnji čais v kmetiijjstvu vne>to raizipravljajo o eveinitu- elnih združitvah kmeitiijskih gosipodarstev ,s kmetijskimi zadrugam-i. Polag pleinuma oikrajineiga odibora Sociailiis- tične zveze in nedavne i&eje sveita (za kmetijisitvo lin kme- tijisko zaidružnišitvo pri ok- rajnem Ijudiskem odiboru, ipo tekajo raizpraive tudi po ob- činah. Vise več betsed (posve- čajo krqpi(tv'i ,soc:ia|ltetične- ga sektorja v kmetijstvu. Današnja kmeitijiska go- spadarsitva so zaradi svoje- ga majhnega olb»ega prav- zaprav bolj ipodolbna Ziad- riržniim ekoinomijam kot pa pravemu kmeitijskemai pro- i zvodinemii oibra*tu. Pose sit v a s ipovpreono komaj dve sito hektari obdeloval mi h povr- šin so namreč zares skrom- na osnova za hiitrejšo učvr- sitiitev in organizacijo veili- kih oibraiotv. Pr/edlsitav/ljajo šele njihov zarodek. Poleg teh že itaiko majhmiih poisestev, nastajajo še zad- ružne eikonomije, ki .se tu- di ne morejo ipohvaditi z ve- likimi površinami. Ugotav- ljamo, da reš.uje!mo pridobi- vanje novih .zemiljtš^č ipo dveh tirih. Mnogokrat se itudi pirimeri, da zadruga iponu- jeno zemljo odkloni in kme- ta napoti h kmeitijsikem/u gospodarstvu, ta ipa ga spet vrača na zadrugo. T^o na- staja vprašanje, če je tako situacijo na vaisi smotrno vzdrževati. Res je, da moira biti poliitika prilagojena ipo- goijem in prilikam kraja, za- to je prav, da v visaki obči- ni temeljito pretehtajo mož- noisti združitve kmetijt^ikliih zadrug in gosip^lainsitev. V tem primeru bi 'Jahko po združitvi posestva v zadru- gi postopoma prevzemala proizvodno operaiiiivo na svojem področju. Tak način bii bil glede na majhem de- lež družbenih zcfinljišč uioi- jen. Z njim bi doseiglli enoit- no ipojlitiko v (procetsiu ipo- diružabljanja kmetijiske pro- izvodnje, združitev marteri- alnih sii, pospešiitev ispecia- liiizacije lajstniih dbratov m krepitev lastne proizvodnje. S tem ipa bi tudi okrepi/H vlogo kolektivov koit n'qpo- srednih proizvajalcev in nji- hov vpliv na proces (podru- žaihljainija ikmetijisike proiz- vodin|je. Piri talkih odHooLt- vah ne bi smelo poistartii bi- stveno vprašanje, ali naj se kimetijska zadruiga pridru- ži gospodarstvu ali narobe. Bolj kot oblika, je važna vsebina. Ne bi bilo prav, če bi kmetijskim iposesitvoim od- rekali doisežene uisipehe. Res je, da so že skoraj vsa posestva pristopila k vBaj delni (specia(lizaoij^i posatmez- nih obratov in da so tu šr drugi uspehi. Kljiub temu pa bi bilo zaradi že prej ome- njenih razlogov, ^OJaj ne- razumljivo, če bi v kolekti- vih nasprotovali združiiitri. Nedvomno bodo pri tem lahko veliiko naredile -tudi sindikalne podružnice. Soci- alistična zveza in druigi, ki bodo morali proaičiitd in ko- lektivom tudi razložiti naj- boljšo smeiT. Le tako bo o začetku najmamj težav. Moskva - mesto nasprotij Ko sem lani potovala po ne- katerih zapadnoevropskih deže- lah, sem domov prinesla zelo ob- sežno kolekcijo razglednic, pro- spektov, narodnih vzorcev in po- dobno. In še zdaj, ko je že dobro leto od takrat, mi pogled na te spomine obudi misel na ljudi, ki smo jih srečevali, na pokrajine, ki sw brzele mimo, ko smo se vo- zili z vlaki in avtobusi in spet vi- dim vse tisto, kar me je v tujini presenetilo. No, in fotografije so bile tisto, kar je povzročilo, da sva s pred- sednikom okrajnega komiteja Ljudske mladine Zvonetom Dra- ganom nadaljevala pomenek o po- tovanju po Sovjetski zvezi. In kot o prvem, tako naj nekaj besed za- pišem tudi o drugem delu raz- govora. »Moskva in njeno predmestje sta polna nasprotij,« je tovariš Dragan pripomnil ob pogledu na fotografije središča tega velikega mesta. »Ko smo se vozili skozi predmestje, smo opazili nič koli- ko starih železniških vagonov, v katerih stanujejo ljudje. Pogled na to nas je presenetil. Presenečenje pa je bilo še bolj pristno, ko smo na strehah opazili televizijske an- tene in teh ni bilo malo. Po eni strani je to prav gotovo znak ce- nenosti tehničnih izdelkov, po drugi pa izredne stanovanjske sti- ske v Moskvi. »In kako ta problem rešujejo? »S pospešeno stanovanjsko iz- gradnjo. V Sovjetski zvezi imajo najhitrejši način gradnje stano- vanj. To so dosegli z mehanizaci- jo vseh tistih faz dela, kjer je le to mogoče. Tako smo na primer prav presenečeni opazovali žer- jav, ki je dvignil popolnoma iz- delan balkon, ki so ga delavci na steno dobesedno »prilepili«. Takih gradenj smo videli nič koliko. Ko pa smo povpraševali po kvaliteti dela, so naši vodiči skomignili z rameni. Da je za tistega, ki je na cesti, najbolj važno, da ima streho nad glavo, so dejali. Kaj smo si mi mislili, je seveda drugo vpra- šanje,« se je nasmehnil. »Kaj pa razporeditev prosto- rov?« »Gradnje iz poslednje dobe ka- žejo mnogo več ličnosti in ekono- mičnosti. Iz načrtov izginja sta- linska monotonost in nesmotr- nost. Se vedno pa je je nekaj. Ko že govoriva o gradnjah, bi bilo prav, če omenim še novo moskov- sko univerzo za tehnične in pri- rodoslovne vede, v kateri je vpi- sano nad dvajset tisoč rednih in okrog osem tisoč izrednih študen- tov. Ta ogromna stavba združuje v sebi poleg predavalnic, kabine- tov, knjižnice in podobnih prosto- rov še stanovanja za študente. Stanovanje je sestavljeno iz sobe, predsobe in kopalnice, v enem pa živita po dva šudenta.« »In kako je z izobraževanjem v Sovjetski zvezi na sploh?« »Točno na to ne bi mogel od- govoriti. Lahko povem le nekaj splošnih vtisov, ki sem jih dobil iz razgovorov z našimi spremlje- valci in pa iz opazovanj. Dobil sem občutek, da vlada v Sovjet- ski zvezi »manija« izobraževanja. Presenetilo me je namreč dejstvo, da je imel skoraj vsak tretji člo- vek v trolejbusu, na železnici — celo v vrsti pred trgovino — v rokah odprto knjigo in vneto pre- biral vrstico za vrstico. Na sploh je vljudnost in disciplina ljudi na javnih mestih mnogo večja kot pri nas. Ne samo, da ni bilo mla- dega človeka, ki bi sedel in bi ob njem starejši tovariš stal, tudi na ulicah in v trgovinah gre vse brez prerekanja. Ce bi vse to gledal z nekega visokega mesta, bi do- bil občutek, kot da življenje teče po nekem določenem tiru, zapo- redju. Ljudje vstopajo v trolej- buse, ki so vsi brez sprevodnikov, urejeno, brez prerivanja. Sami si odtrgajo vozne listke, jih pretrga- jo in jih vržejo v koš. Kljub temu pa je opaziti pre- cej dvojne morale. Naj navedem primer. Ko sem se ob Črnem mor- ju napotil v majhno letoviško me- stece kar v kratkih hlačah, so me ogorčeni ljudje takoj obstopili in ne vem, kako bi se bila zadeva končala, če bi ne bil posredoval moj sovjetski spremljevalec. In še to — ko smo se z majhno rečno ladjico vozili po Dnjepru in se ustavili v nekem kopališču, sta tik pred našim odhodom pritekla k ladjici dva mlada fanta. Zaradi naglice se nista utegnila obleči in sta bila v kopalnih hlačkah. Ka- petan ladje ju tako nespodobnih ni pustil na krov. Obleči sta se morala na pomolu ob'radovednih pogledih vozečih se ljudi, ladja je imela nekaj minut zamude, fanta pa sta vendarle spodobno obleče- na vstopila vanjo. Kapetan je menda hotel svoje potnike obva- rovati pohujšanja, pa so ti oba fanta, ko sta se še oblačila na po- molu, vendarle zelo radovedno opazovali.« »Ste v Moskvi kaj posebnega doživeli?« »Doživetje čisto posebne vrste je bil nedvomno obisk mavzoleja Lenina in Stalina na Rdečem trgu ob vhodu v Kremelj. Pred mav- zolejem stojijo dan za dnem tudi po kilometre dolge vrste ljudi, ki hočejo videti ta znameniti pro- stor. Tudi tisti, ki so ga že videli, se še vračajo. — Stopnice vodijo v hladen podzemski prostor, kjer na odru sredi dvorane ležita drug poleg drugega Lenin in Stalin. Pogled na ti dve tako nasprotujo- či si osebnosti, s tako različnim karakterjem, ki zdaj mirno-poči- vata v zasteklenem prostoru, obi- skovalca presune. Sovjetom je dejstvo, da ta dva moza ležiia skupaj, neprijetno in tudi večina naših spremljevalcev Stalina m pogledala. Vendar je bil obisk v mavzoleju posebno doživetje in nedvomno mi bo ostal vedno v spominu.« »Bi povedali še nekaj besed o Kremlju?« »Povedali so nam, da v času Stalina v Kremelj še »miš ni mogla brez vize« in zato smo z zanimanjem pričakovali obisk v tem delu mesta. Pa nas je prese- netilo popolnoma prosto gibanje ob palačah centralnega komiteja, vrhovnega sovjeta itd. Ljudje so lahko prisostvovali sprejemu in- donezijskega predsednika Sukar- na, česar pred leti nikakor ne bi mogli.« »Še kaj o Moskvi?« »Nekaj besed še o podzemski železnici, na katero so Moskovča- ni tako ponosni. »Metro« je ne- dvomno najlepša podzemska že- leznica na svetu in je veljala ta- ko ogromne zneske denarja, da se človek sprašuje, čemu je vse to potrebno. Vse je v dragocenem marmorju, v freskah, mozaikih itd. Čudovito, toda nesmotrno!« je še pristavil. Govorila sva še o Kijevu, o raz- stavi dosežkov Ukrajine, o sovjet- skih načrtih za komunizem, pa vendar — o vsem tem kdaj dru- gič. —ij Pred mavzolejem dan za dnem potrpežljivo čakajo ljudje, ki želijo obiskati kraj, kjer počiva Lenin KULTURA IN PROSVETA SAMORASTNIK IZ NAZARIJ — Ziv. ini sa.iii<) še za slilkainstvo in v »likarsitvii iji ko naiviseizacl- nje odkrijein skrivnost uisitvar- jainja (kajtii le talko je mogoče govoriti o item), zaane vse uimre, izgine, žiiviiva sanno barva in jaz, — mi je retkel ob najinem sre- čaJiju. — Ljubljana je ii>os(tialla v zaid- njiJi letih i>onuianibno likovno srediiišče; abi boš rajzisitavljail tuidi tam? — 24. novemlbra iboim razstav- ljal pod geslom »100 x JAKI« v Jalkoipičevem paviljonu, če ga do takr^ že ne lx>do podrli, kar me rahlo sikrtbi. Želim si Ljubljane, sam ne vem zakaj. Cetuidii sem žel priznanje iin oiboiDclovanje v Parizu, Milanu i.n v Benetkah, kjer mi je ipetiični Američan ce- lo odlkiupiil celoitno razistavo, če- tudi bom že decembra razistaiv- Ijal v Ameriki (Palm Beach — Florida), četudi me čakaita Lon- don in Ziirich, si močno želim Ljubljane. Še več: ko sem S'e te dni miuiddl v Benetkah, me je ne- kaj, sam ne vem kaij, vabilo do- mov. Pogledoval sem na koledar in štel dneve. Rad sem doma, pri srcu so mii NazaTje. — Kaj mi pomeni ta kraj pri deJiu? — Veliko, res veliko. Tu ip'^! nazarskim gradom, tu ob Sa- vinji je mdr. Včasiili je tišima to- likšina, da bi ise lahko naslonil nanjo; prav to mi prija. In je- seni, jeseni so pri nas tako ču- dovite. Lepo je. Vsako jesen na- zanski grad kar gori v zlaitu. Pod to goTečo baklo ise ialko ^lepo po- da atelje — atelje za delo, po- čiitek in sanje. — Kako iiistvarjaiš? — Uisitvarjam svobodino — pri delu me mič ne veže — niti želje »mecenov« niti materialni inite- resd. RAZSTAVA V ŠOŠTANJU V okviru proalave 20-letniice ljudske vstaje so v nedeljo v šoštanju v Sindikalni dvorani OK^lprli zelo zanimivo razistavo umetmišikili silik in skulptur umet- nikov šaleške doline. Razstav- ljene iso sku'liptuTe kiiparja Ivana Napoitnika, dela akademslkega silikarja Lojzeta Zavolovska. amaterja Viktorja Kojca in Ber- V. V. Tako se zdi, da Jaiki odkriva umetniško naravo, vendar vedno s končno gotovo.srtjo. l>(;bro d ro- ke. K()-J() Jože Horvat-Jaki (v sredini) v družbi z Miki Mustrom (desno) Velenjska DU Po staitiističnih podaitkih je DU v Velenju organizirala v zadmjih dveh letih kar čez 250 preda- vanj, 71 itečajev, šol in seminar- jev in še vpsito strokovnih ipo- svetovanj. Izobraževalna dejav- nost je zajela i>reko 14.000 lju- di, kar je vsekakor lep usipeh. V zadnjem letu so se posebno razvide intenzivne oblike dela: tečaji, seminarji in šole, ki so se pokazali kot najbolj nstrezni za vzgojo proizvajalcev, npravljal- cev in kolektivov. Za letošnjo sezono je DU pri- pravila obsežen program po vseh sektorjih: družbenem, splošnem in strokovnem. V družbeni sek- tor so ;poleg pndii/ičniih šcll iin raznih seminarjev za delavsko samoupravljanje, seminarjev za organe samoupravljanja v raz- nih svetih in upravnih odborih vključili tudi šole za starše. in šo'le za življenje. Delavska uiniverza bo tudi le- tos organiziiraila predavanja v okoliških vaseh, razne javne in- tervjuje v Velenju in šoš^anjn in diruige obliike. Letos bodo posebno pozornost posvetili izobraževanju delov- nih kolektivov. Formirali bodo skuipime po kolektivih, tako da bo omogočeno posvetovanje z vsakim posameznikom. Večerna ekonomska šola že de- la kot oddelek redne ekonom- ske šole v Celju. Razipisali so še knjigovodski tečaj, v načrtu pa je stenografski tečaj. Program nudi za vsakogar ne- kaj in prav zaradi tega lahko pričakujemo, da bo delo DU le- tos še boljše steklo kot prejšnja leta. V. V. Sreča prihaja (ih 9. uri Nekateri obistkovalci so ise spraševali: — Zakaj priha- ja šele ob devetih? Ne bi bilo inemara boilje, če bi bi- la iprišla vsaj kaikšno uiro prej? Toda navsezadnje nič islla- bega, če je mailce zamiudiiila, saj, za srečo je ipredvisem važno, da pride. In (tako je torej jjriišla ob deveti uri. Nekaj časa se je sicer ol)otavljala, kakor da ne ve prav, bi iprišla ali ne, in medtem ko je /prihajala, ko pravza^prav še ni čisto prišla, so kinoobiskovaloi že odhajali iz dvorane. Ce ii|]>o- števamo, da se je to dogaja- lo sredi ipredatave, je bila takrat ura zares devet, kar pomeni, da je za tiste, ki so odšli, prišla sreča zares ob devetih. Kakor da so luistvarjalai filma gradili svojo komedi- jo na konfliktu med priho- dom sireče in odihodom ipub- like! Ali pa naj bi nemara točno določena ura prihoda spodbudila občimistvo, da bi ositalo v dvorani do konca? Kdo ve? To, kar je namreč irihajalo do devete ure in car je prišlo ob devetih, je bilo očitno premalo, da bi moglo zadržati tiisto, kar je odhajalo. Vsekakor gre za ailternativo: ali občinstvo ni razumelo komedije ali ko- medija mi razumela občin- stva! Ce občinjstvo ni razu- melo komedije, pomeni to tragikomedijo, če komedija ni razumela občinstva, je to že traiged,ija. Za komedijo kajipalk ni dovolj zgolj ko- mična ideja, začiinjena z zgornjim deilom ženskih nog, še manj prediirljiivi zvočni efekti. Komedija ;&e naipo- sled tudi ne more vleči ka- kor štrena. To je seveda samo nekaj elementov, iz katerih pride jjotlej s/reča ob deveti uri. Naslednji element pa je ta- ko rekoč v tem, da ^ta sre- ča doživi torej nesrečo, ker prihaja ]M>tem'takem v naipol prazno dvorano. Za ito komedijo je sicer poskrbela bučna reklama, kakršna poskrbi za kalkišno druigo komedijo, io je, film- ski izboT ipo vsej verjetnosti najiboljših prizorov, ki ga je piuiblika imela priliko vide- ti koit dodatek k reklamam za različne tvrdlke, veindar kakšnega posebnega odziva (»Komedija koja se pamti«) pač ni bido. Kljub temiu, da je reklama veliko obcitaila, saj se je poslužila celo tako delikatnega stavka, kalkoir — »komedija koja se pamiti«. Takih komedij je seveda kinematografija ustvarila doslej bolj mailo, in celo ti- ste komedije, ki bi si v li- teraturi z dositi večjo pravi- co las'tile tako pogumno pa- rolo, so že zdavnaj i>ozab- Ijene! To pomeni, da lahko za tolažbo zafpišemo Goigoljevo mjsel: »Smejati se ni težko, toda smeh oblikovati je le r ed k i m uisipelo.« dhr POSVET S ŠTIPENDISTI Občinski ljudski odbor Mozir- je posveča že nekaj let veliko skrb štipendiranju kadrov. V le- tošnjem letu štipendira 40 štipen- distov, od tega 5 na visokih šo- lah, ostali pa so študenti višjih in srednjih šol. Od vseh štipen- distov se kar 36 štipendistov pri- pravlja za učiteljski poklic. Že v nekaj letih bo tako rešen pro- blem pomanjkanja učiteljskega kadra v občini. Komisija za štipendije je pred dnevi sklicala posvetovanje z vsemi štipendisti, na katerem so se pogovorili o problemih. Taka posvetovanja sklicujejo že več let in so se pokazala kot dobra oblika sodelovania med štipendi- sti in dajalcem št'ipendiij. s polic študijske knjižnice Avanesov R. I. & S. I. Ožegov: I^usksk^-e liferaturnoe proiznošenie i udarenie. Moskva 1959. S. C 4. Bebel A. Ženska in socializem. Ljublja- na 1960. S. 21114. Cigoj S.: Odškodninsko pravo. Ljublja- na 1960. S. 21256. Cooley D. G.: The Sooience Book of Wo- der Drugs. New Yn.rk 1954. S. 32297. Cipčic D. S. Nastava početnog čitanja. Beograd 1960. S. 21274/3. Detskaja enciklopedija dlja srednego i staršego vozrasta. I. Moskva 1958. S. II. 2179. Filosofskaja enciklopedija. I. Moskva 1960. S. C 6. llinden 1903. Beograd 1954. S. 21251. Kičovic B. & M. Milenkovic: Razoruža- nje, svetski problem broj 1. Beograd 1959. S. 21273. MičkoVič E.: Njihove životne partije. Zagreb 1960. S. 21280. Olson W. C.: Psihološke osnove škol- skih programa. Beograd 1960. S. II. 2177. Paul H.: Deutsche Grammatik. I-V. Ha- lle/Saale 1958-1959. S. 18612. Rechtschreibung der deutschen Sprache. Leipzig 1960. S. C 4. Schonberger A. & H. Soehner: Die Welt des Rokoko. Munchen 1960. S. ii. 2140. Wekwerth M.: Theather in Veranderung. Berlin 1960. S. 21302. Witak A.: Moderan grupni rad. Beo- grad 196«. S. 21147/2. FILMI, KI JIH BOMO GLEDALI BEG v okovm »Duhoviti« čuvaj je vklenil t verigo dva (zapornika — belca in črnca. Ko se je kamion, ki bi moral prepeljati zaporniJce na delo, v (prometni neisreči prerr- nil, jima je usipelo ipobegniiti. Po- licija ju ves čas sledi in ker ne moreta odločiti, v katero smer bi bežala, zmaiga maizaidinje moč črnca. Po razibuTljivih pri- petljaj ih se »najdeta v neiki hiši, cjer jima neka žena (ix)maga sneti okove i-n ker :se medtem za- ljubi v belca, 'pokaže čnncu pot do želeizniške ipoistaje. Medtem belec sliučajiuo ii5ve, da ga je .na- potila ipro^ti živemu pesku in da je v nevaj.nosti. Hoot^mu ipooia- gati iin se jx)ida za njim. Na fvoti je ranjen iji ne doseže piroge, da bi iskočil na vlak. Kx> črnec ito vidi, izpusti priložnos.t, da b-i »e rešil. V g-lavjii vlogi naistoipaita T. Curtis in S. Poitier. f'ilm je biil nagrajen z dvema Oskairjenta in so iga v Ameriki proglasili najboljši film 1958. eta. Dr. Kolar Nos'ilec glav,ne vloige je B. Kra- ford, eden najboljših k-arakler- nih igralcerv ameriškega filma, ki je bil 1949. nagrajen z Osika^- jem, vendar kakor dmoneraijo, je njegova vloga dr. Kolarja t Lovčevem filmu ena najlenših t vsej njegovi karieri. V filmu na- stopajo še B. Pleša, V. Starčič, Bert Sotlar in Hermina Pipinic. Zgodba se odvija v okuipifranem mestu, kjer se člani osvobodil- nega gibanja pripravljajo na slednji ndiarec okupatorju. Dr. Kolar je edini človek, ki mu do- voljujejo vstoip v iSovraižnikoT štab brez pregleda. Taiko ima ne- kega dne v svoji torbi eil^siploziv — tega dne bi moralo namireč priti do akcije: ko bi dr. Kolar »odložil« eksiploziv, bi istočasmo napadli (partizani itudi ia; ziraika. Toda m^tem sporočijo, da je treba akcijo odloži:ti za 24 ur in da avionov ne bo. Dr. Kolar po nesrečnem naključju za to ne Te in v trenutku, določenem za na- pad, ko se v štabu .pojavi geaie- ral Munter, vrže eksiplozivo, iz- koristi zmedo in zbeži. Na mee^t- nem trgu ipa zberejo itristo tal- cev, ki jih bodo ip)ostrelili, če ee atentator ne bo javil v 24 urah. Film iz druge svetovne vojme, ki si iga, bo vredno og^ledati. Joj, kam bi (se) del? SLEP JE, KDOR SE šE S KULTURO UKVARJA. ČLOVEK NAŠ MU DANES FIGE KAŽE; TU KULTURI NIC VEC NE »POMAŽE«: ŽIVOTARI UMRJE — BREZ DNARJA. (Po Prešernu) ŽALSKE KULTURNE MEDITACIJE NAMESTO UVODA Proiblem kulturne krize ni sa- mo žalisiki problem. Najdemo ga pravzaprav ipovsod tam, kjer se je kuLtuira umaknila avitomatiza- ciji (beri: tudi avto — mizaciji) življenja, to je, pohodu posedjne civilizacijske foo-macije, ki ji pravimo tehnika. Ta pohod gre sevtida tudi sko- zi Žalec. Kraj, ki že od nekdaj leži na obeh sitraneh prometne ipoti in ima zato ugodne zveze s »sve- tom«, je tako doeti bo/lj osiredo- točen navzven kakor naviznoter. In v tem je iskati nemara bisit- veni raizlog za (baje) zelo izo- stren in prefinjen kulturnii oLus Žalčanov, kakor tudi razilog za to, da je KINODVORANA dejansko edina žaLska »kuliiur- na« ustanova. (Te misli, porojene deloma iz razgovorov z nekaterimi Žalča- ni, deloma iz lastnih mgotoviitev, nimajo seveda nič sikupnega z uradnimii, bolj ali manj deklara- tivnimi zaključki o razmerah žalsikega kniituirnega življenja. Uradna koncenciona)lno;s.t je nam- reč kalkor lornjon z močno diop- trijo: če gledaš skozenj, se ti za nfim vse raakriva v rsililli tenčici. Zato so ljudje ta rekvi- zit že davno oipaisitili in raje gle- dajo z očmi ali v skrajnem pri- meru s pKJinočjo lUBitreznih naoč- nikov. Gre pač za dve varianti na isto temo: (])rva zaatoipa vse kulturne elejnente, celo tiiste, ki jih še ni, diru ga samo to, kar je). INTERMEZZO V kinu predvajajo Tarzanovo borbo za življenje. To je izredno ostra in najieta borba, polna gro- zečih in prežečih nevarnoatti. Kdo bo z,maigal? Tarzan ali pla- kat z mišičasto positavo in nekaj fotografijami? To niti ni važno. Mimo izložbenega okna prideita dva človeka in prvi pravi dru- gemu: — To 'bo neikaj! Dovolj, da človek izive, da bo res nekaj — na.mTeč natnpana dvorana. In ker ta ni natrpana samo tu, je v tean tudi nekaj, kar pos^tavlja Žalčane v enak poloižaj s prebivalci vseh drugih krajev. (Kajpak s ipo eno dvo.rano.) Ki- nodvorana, tako zatrjaijejo, je zares vedno polna, vsakršne dru- ge kulturne dobrote, ki bi jih recimo lahko pripravilo DRUŠTVO SVOBODA ne »teknejo«, ker menida nl^o »delane« jk) okuism. Da igra ta okus pomembno vlogo, bi lahko sklepali ipo tcimle pramenu: V Žalen je gotsitoval Slovensiki ok- tet, to je, zbor evropskega for- mata. (Xkiiv je bil tako »m.nogo- številen«, da bi bila dvorana na- pol prazna, če ne bi biik) v bli- žini Griž in če torej tamoenji prebivalci ne bi bili »ipriisikočili na pomoč« in jo naipolnili! To- rej — zelo del katen okuis. Kako naj se potemitakem u- veljaivi društvo; to ;pomeni, a- materska kultura? Je čudno, če je to društvo bolj na kartoteč- nem listu kakor sredi dejavne- ga življenja, in če nahaja ide- alizem nekaj jK>žrtvovalnili de- lavcev svoje priznanje tako re- koč v »božjem Ionu«? Nekoč je imel Žalec gledali- ško družino, zdaj ima samo še igralce brez družine, se pravi, ljudi, ki nosijo ljubezen do gle- dališkega udejstvovanja v sebi, ki pa je ne morejo dati od sebe. Svoboda namerava urediti kliub, za katerega ima na razpolago prostore, vendar se že pred ure- d'itviijo poraja dvom, če nema- ra ne bodo investicije na koncu v prevelikem nesorazmerju s ko- ristnost jo tiistega, čemur jih bodo namenili. Gre isipet za bojazen, če bo klulbsika forma ulsitre^Jla okuisii, ne samo po svoji vsebin- ski, pač pa celo po tehnični pla- ti. Ce ismo uaposled iskreni, mo- ramo vendarle reči, da dcislej še ni kakšnih vzipodibudnih iz- kušenj od dirugod, da je bilo si- cer zelo veliko besecl o klubih in zato zelo malo — klubov. Po- dobno kakor: »veliko grme- nja ...«. Da bi torej prodrli v bistvo žalsike kulturne suše, seveda ne bi h^lo dovcVj. zgolj naštevati znake, po katenih se kaže, mar- več bi bilo predvsem potrebno zastav.iiti vprašanje: KJE SO VZROKI? in na,nj odgovoriti Eden izmed vzrokov je v tem, da »od Žalca do Celja je ravno polje«, da torej Žalčan »fK) kul- turo« tuidi v Celje laliiko gre. Po cesiti pa pride seveda še dlje, recimo do Ljubljane, kjer se znajde 'tako rekoč v našem kul- turnem siredišču. Naslednji vzrok je baje v tem, da je preobremenjen z delom in nima časa, da bi se ukvarjal s kulturo še v trgu. (Ce hodi red- no v kino, s tem ne zganja ni- kakršne izjeme, saj v kino hodi vse, kar »leze ino gre«.) Tretji vzrok, pravijo, je t spoznanju: zakaj bi isikal kiil- tumih užiitikov kje dnuigje (ra^ zon seveda v kinu), če imam ma- lone »vse« dtoma (recimo radio, televizor) in mi je treiba eaino sesti in zavrteti gumb! Ni v tem asociacija na »mizico, pogj-ni se«? Nikakor namreč ni mogo<če za- nikati kvailiitetnega razločka mad televizijsko oddajo s proifet-iional- nimi izvajalci in nastofiKJin »ne- kakšniih« amaiterjev. Cemu b-i še naštevali? Kakor pravi Pušikin v svojem Famstu: »Dolgčas je, vrag!« Toda kaj je pravzaprav dolg- čas? — Morebiti nekakšno bree- težnostno sitanje duha, bankrot misli ali dremavost oirganiizma; morebiti človekova samo/ta sredi asfalta. Človek je vendarle sam, ne- mara lH>lj kot je bil kdaijkoll EPILOG Problem kulturne krize ni sa- mo žalski problem. Pravzaprav tu sploh ni problem, kajti tako nekako je bilo že davno teiga, tako je danes in tako bo morda tudi jutri. Kulturna statika ali staitična kultura. Kultura, ki je malone l>olj častitljiva jezikovna starina ka.kor tvorna dejavnost. Tako je seveda klic v naslovu teh medfitacij zgolj nekakšna personifikacija tega spoznanja; sodoben človek ima pač dovolj možnosti, da »se da« kamorkoli in da vzame času to, kar mn go- di. D. Hribar B. W.: Akt CELJSKI TEDNIK STEV. 38 ^ 6. oktobra 1961 7 Pred dvajselimi leli (Obisk pri Rockovi mami) Šoštanj, Sercerjeva ulica 6. Tu stanuje Rockova družina že od 1928. leta. Angela Ročk nas je po- peljala v sinovo sobo, ki je ostala prav takšna, kot je bila takrat, ko je Biba bil še študent. Od ta- krat je že dvajset let, kajti v ok- tobru 1941. leta so ga gestapovci aretirali v Celju, ko je tam de- loval kot ilegalec. Bibina mama nas je veselo sprejela, vendar so takoj zalile solze njene oči, ko smo jo po- vprašali o njenem sinu. Govorila nam je nepovezano o nekaterih dogodkih, ki so ji ostali najbolj v spominu iz preteklosti: o jugo- slovanski žandarmeriji, ki je sina že v srednji šoli preganjala in ga neusmiljeno pretepala, kadar so ga dobili v roke. Zaradi tega je Biba moral že v stari Jugoslaviji štirikrat v ilegalo. V ilegali je nosil ime Janko Kotnik. Kot štu- dent je bil zelo aktiven v pisanju člankov socialne vsebine. Spoznal se je z mnogimi komunisti in tudi s Slavkom Slandrom. Bil je pred- sednik društva medicincev v Ljubljani, a pozneje v Zagrebu predsednik naprednega društva »Triglav«. V Partijo je bil sprejet že 1932. leta. Mama se s posebno žalostjo spo- minja časov, ko so ji sina zaprli, potem ko je prišel iz zlogasnega taborišča Biteča. Takrat je šel spet v ilegalo, vendar je na ne- srečo ravno tisto hišo preiskovala žandarmerija. Biba je pobegnil, a na begu so ga obstrelili in težko ranili. Namesto v bolnišnico so ga prepeljali v šentpetrsko kasar- no v Ljubljani, potem so ga v Celju obsodili na zaporno kazen. Po prestani kazni so ga poslali v Bilečo in šele 1939. leta se je vr- nil v Šoštanj. Pozneje so ga spet aretirali in zaprli z Dušanom Mravljakom v slovenjegraške za- pore. Vojna ga je zatekla v ilegali. Prej je še v Zagrebu pomagal or- ganizirati napredno mladino. Kot ilegalec je sodeloval z Dušanom Kraigherjem pri redakciji in ti- skanju »Ljudske pravice«. Ob vdoru okupatorja se je skrival pri teti Ančki Pleterškovi, kamor sta mu prinašali poročila Olga Vra- bičeva in Pepca Razbornikova. Maja 1941 je Biba odšel v Mari- bor in okolico Ptuja. Bil je član vojno-revolucionarnega komiteja za Štajersko. Oktobra 1941 so ga poslali v Celje, kjer ga je izdala Olga Strausova iz Šoštanja. Gestapo ga je nečloveško mučil v takoimeno- vanem specialnem postopku in 6. marca 1942. leta ustrelil za zidovi sodišča v Mariboru. Bibini mami so med pripovedo- vanjem vedno uhajali pogledi na steno, kjer je visela sliKa edinega sina, ki ga je tako ljubila. Ko je bil še čisto mali, je že izgubil očeta in zato je bilo življenje Rockovih vedno težko. KljuD te- mu je z odprtimi rokami spreje- mala preganjane. Tako je bil pri njih poznejši španski borec in bo- rec v Šaleški četi 1941 Karlo Mla- kar, ki ga doma niso hoteli več sprejeti, ko ga je žandarmerija izpustila iz zapora. Tu se je ogla- šal Rado Pejovnik, ki je 1941. leta šel v Srbijo v partizane, a je po- zneje padel nekje pri Križu pod Smrekovcem. Ob napadu na Šoštanj, 8. okto- bra 1941. leta je mama iskala v vrstah partizanskih borcev Bibo. Prav zaradi tega ji je ta napad ostal tako živo v spominu. Ni ve- dela, da je njen sin takrat bil že v ilegali v Celju, verjela je, da ga bo našla med borci Šaleške čete. Leta 1945 pa je šla v Maribor po žaro s pepelom svojega sina. To je bil njen najbolj žalostni dan — dan, ko je pokopala vse nade, da ga bo še kdaj videla. Tako je obujala spomine sivola- sa Angšla Ročk — mati enega najbolj revolucionarnih sinov Ša- leške doline: Blaža Ivana Rocka- Bibe. V. V. Po mene so prišli... (SPOMINI NA KARLA DESTOVNIKA-KAJUIIA) Nocoj sem čisto, čisto .sam . . . zatopljen vase in v vse nas premišljam ta u^dni čas. »kako je z vami, bratje, kaj je v vas? Je kaj drugačen vaš obraz, in kri, še vre vam kri po žilah? Morda že jutri, bo zarjul v;har, morda bo jutri usekalo med nas, zato vprašujem, bratje , kaj je v vas? Po^znal sem Karlija... Kajuha. Ko danes ipreihiram dnevnik, iz katerega veje še danes živa, ostra saipa itiistiili mračnili, strafš- nili dni, odkrivam na mnogih mestih Karliijevo ime. In zraven še prav 'n(i])'0(membetn doigod'ek ali misel. Taiko ostaja 'jx>d'oil>a nanj z ap reden a v rahlo tančico sjKMniitna, čez katero prede čas čedalje težje, iežje zasitore iJK)- zabljenja. In vendar — so tre- nutki, ko mi je spomin nanj isvež in kaikor od včeraj. >Slovenisika mladina« je v svoji februarski številki 1939. leta otb- javila Celjsko piismo, (pod karte- rim je zai^isan ipsevdoinim Ša- lečain. Med drugim piše: »Živimo v središču slovenske zemlje in hkraiti v enem njenih najbolj ogroženih krajev. Vsak- do bi pričakoval od nais dejanj ki bi na zumaj očiitovala naiš od- por proiti vsemn, kar nas mlade diuši in nas hoče vkleniiti. To-Ja. temiu ni ravno tako. Govoriti o kakem skupnem mladinskem de- lu v Celju je precej težko. Kaj- ti ravno pri nais ise bolj ko mar- sikje čuti ena politična razdvo- jenost in istrankarsitvo, ki zatre vsalko cibeemladiinisko g-ibanje. Mladina je pri nas včlanjena ve- čidell v itelovadinih lin športnih organizacijah, ki pa imajo vse čisto določeno politično smer, za katero se mladina mora vnema- ti, sicer ji je udejstvovamje v njiih onemogočeno. Mediteim ko stopajo mladi ljudje v te org'ani- zaoije zgolj iz ljubezni do špor- ta, pa se pozneje pod vplivom vseh mogočih strantkarskih tak- tik izpremenii ta iskrena ljube- zen v silno politično strast in za- grizenost. Najbolj žalostno pa je to, da se iz vrst po rodu sloven- skih mladeniČev rekrutirajo fa- natični sovražniki slovenske be- sede. Drug vzrok, ki preprečuje skupne mlad.inske akcije, je lazdvo-jenost dijakov. Kajti celj- ska gimnazija ima polovico ta- kih dijakov, ki se redno vozijo domov. Ti dijaki so sicer še naj- bolj delavni, kolikor jim je to izven šole sploh dovoljeno ... « Ni izključeno, da je bil pod- i>isani Šalečan prav šoštanjčan Aarli Dostovnik, ki se je takrat kot pesnik skrival za psevdoni- mom Drago Jeran. Priijmek je ironično ,povzel po Luikii Jeranu, fanaftičnemu klerikalnemu pisa- telju iiz dru^e poloviice prejšnje- ga stoletja. Karlija smo vsi spoštovali. Ne le zato, ker ni bil med lovoi za petice in ker se je s težavo pre- rival iz razreda v razred, ne le zato, ker je .sodeloval tudi pri vseh norčijah, marveč prav za- radi naizora, ki ga ni pred niko- mer skrival. S|>o«mi/njam se, kako smo šuš- Ijali, da Karli piše pesmi. Med- tem, ko najm je Pero (Franjo Prime) svoje verze večkrat za- upal, jih je Kanli skrival. Le včasih se nam je posrečilo dobi- ti v roke katero njegovo pesem. In šele takrat smo spoznali, za- kaj jih je skrival in zakaj jih je v »Slovenski mladini< objav- ljal i>otl i2|ievznainjem je dobil ta napreidini literarni listič v našem razredu tudi največ naročnikov. Tako smo vsak mesec nestrpno priča- kovali nove številke. Koliko cve- kov je padlo zaradi prepoveda- nega branja pesmi Draiga Jera- na. Tako je lepo zdaj, ko je spet pomlad, tako, da bi vriskal in pel preko trat in strastno sesal vse utripe življenja. Veš, o ljubezni sem hotel zapeti; poglej, pa ne morem srca si ogreti, čeprav je pomlad in je doba vstajenja. Cez gore, tja daleč, tja bova šla, kjer peti o ljubezni in sreči ni greh, kjer nič ni sovraštva in zlobe v ljudeh, kjer nama ne bodo razklali srca! Dne 18. fehruairja 194.1. leta sem si zai)eležil v dnevinik: Karli se je vrnil. Kako sem vesel. Bil je na tako i Hienovanih orožn i h vajah v Ivanjiici, ki ni bila .nič drugega koit eno koncemitraoij- skih taboriirič za kcmiuiniiste. De- jal je, naj ne prebiiram Šalija, marveč Klcpčiča. Prebral mi je nekaj pesmi, ki jih je napisali v taiborišču. Ne morem se jim načuditi. Veš, draga, težko nam je tukaj živeti. Tu smo med samo gorovje zajeti in stražniki čuvajo nas z bajoneti. Pri vas je življenje, tam b"je se boj. tam se borite za kruh in obstoj, delo je v vas, a pri nas nepokoj. Prišla je okupacija. Crmi avti vozijo v nočeh, črna, težka slutnja žge v ljudeh. Cela mračna, delo kolnejo v teh dneh, licu vsa drugačna kakor za nasmeh . . . Kaj 'bo« delal in garal, drevi boš morda že v J^či spal! v črni noči, temni noči pridejo po te: Brez besede pusti domačijo, pusti mirno. naj te izselijo, naj se Tvojih žuljev drugi veselijo! Črni avti vozijo v nočeh, v vseh nočeh. Črna, težka slutnja žge v ljudeh ... Brž ob prihodu Nemcev se je Karli z nekaterimi tovariši — Novakom, Bi\ba Rockom in Plat- zerjevim Janezom — odpravil v hribe. Toda že po petih dneh so se vrnili. Cas še ni bil jii, kaže tiuli tale doigio- dek, ki sem si ga zaipisal j>od datumom 28. aprila 1941: Karlija iso danes odpeljali. Zadinji hip sem j>rišel k n.jrsi se ji je iiz- vil stcik. »Karli, Karli!« je nekdo zaittig- lo in žalostno klical. Kaikor pcprej, je tudi sedaj popolnoma miinno no okno, isam pa sem .se umak- nil ijK) železniškcan jpirdlaizu. Karli se je pojavil v sprem- stvu velikega gestapovca. Pre- ko raimen je ianel obešeno mal- iio, ki jo je ini.i>l nemara že me- sece pripravljeno prav v ta na- men. Pred avtom se je ustavil za hip, ko da l>i naju zaslutil r bližini. Nje.gove oči so ise sreča- le z m.oj'ani. Molče sva se iK)- s lavi j al a. Ges^aiix)vec je zaklel, ga agralbil za vrat in treščil r avto. Z veliko naglico je avto zdrvel, kakor da l>i nosil s se- boj draigi^cen plen. V slovenijegraškjih zaiporih so zadržali Karlija tri tedne. M. Božič — J. Zmavc Zemljini rešitelji RIŠE: VLADO PIRNAT PIŠE: JOŽE JESIH 50 Peter je zagrabil pest peska in ga vrgel proti stolpu. Nekaj časa je bilo vse mirno. Končno pa so se zaslišale pridušene stopinje, ki so se bližale. Tik pred seboj so zagledali tri sil- huete. »Ti, Vili, vzemi na muho desnega, Janez ti srednjega, jaz pa levega.« 51 »Pa da ne pozabita, uporabljajta rdeče omamljajoče in ne bele smrtonosne žarke,« je šepnil Peter. Temo so razsvetlili trije kratki bliski in boleči, zaspani Vzdihi. Stražniki so, kot so bili dolgi in široki, telebnili po tleh in nezavestni obležali. 49 Mrak je počasi legel nad gladino. Dečki so neumorno pla- vali dalje. Prvi je priplaval do brega Peter. Vsi premočeni so zlezli iz vode. Toda, o čudo, takoj so bili zopet suhi. Vel je topel in suh zrak. Previdno so se splazili do dreves in se tam po- tuhnili. 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 38 - 6. oktobra 1961 ŽENA DOM DRUŽINA POGLOBITI DELO ZA VARSTVO OTROK Ob tednu otroka, ko organizacije, stanovanjske skupno- sti, komisije, sveti in drugi pospešeno proučujejo problema- tiko varstva otrok, smo obiskali predsednico sveta za var- stvo družine in otroka pri občinskem ljudskem odboru v Celju Slavo Škrabčevo z namenom, da bralce seznanimo s trenutno situacijo varstva otrok v občini, z načrti za bodoče in nalogami, ki jih svet v tem času rešuje. »Svet deluje na zelo široki os- novi,« je dejala tovarišiča Škrab- čeva. »Sodelovanje z vsemi, ki de- lajo na področju varstva otroka, je namreč edini porok za uspeh. Zato ni naključje, da je eden iz- med namenov letošnjega tedna otroka prav poglobitev sodelova- nja na terenu. Ni namreč skriv- nost, da je pri nas veliko komisij, ki rešujejo problematiko otrok. To so komisije pri stanovanjskih skupnostih, društvih prijateljev mladine itd., in prav zato se mno- gokrat primeri, da delo ni poveza- no in teče v več smereh. Po zvišanju prispevkov, ki jih starši plačujejo za oskrbo otrok v domovih in vrtcih, te kapacitete niso bile zasedene. Ljudje še ved- no v mnogih primerih menijo, da je za otroke dolžna skrbeti samo družba. Občina pa ni neizčrpen vir dotacij, zato je razumljivo, da je prispevek staršev potreben. Ko že govoriva o dovomih in nezase- denih kapacitetah, naj omenim še to, da se marsikateri dijaki v šolo raje vozijo in plačujejo za to morda višje zneske kot je oskrbo- valnina v domu, samo da so »svo- bodni«. Ta pojem »svobode« pa gre mnogokrat na račun njihove- ga zdravja, učnega uspeha, denar- ne stiske in podobno.« »In kako je z varstvom predšol- skih otrok?« »V celjski občini smo se že pred leti usmerili v rejniško službo in prav gotovo ne rečem preveč, če omenim, da so naši uspehi po- membni tudi v slovenskem meri- lu. Razumljivo je namreč, da je otrok v družbi deležen več pozor- nosti kot mu jo je mogoče posve- titi v domu, kjer je več otrok in manj individualnega dela. Otrok se v družbi laže čustveno naveže na svojega vzgojitelja in to ne- dvomno zelo vpliva na njegov razvoj. Vzroki, zaradi katerih oddamo otroka v rejništvo, so različni — alkoholizem, zaposlitev matere samohranilke, otroci brez staršev in ne nazadnje tudi stanovanjski problemi. Teh je sicer iz leta v leto manj, še vedno pa se najde nekaj primerov, ko je otrok v rej- ništvu prav zaradi nemogočih sta- novanjskih prilik. Ob koncu lanskega leta je bilo v rejništvih 119 otrok, čeprav je bilo pred leti število precej višje. Eden izmed prvih namenov in želja socialne službe je namreč, da se otrok vrne v matično dru- žino, seveda le v primeru, če se prilike v njej sanirajo.« Svet za varstvo družine in otro- ka se zadnji čas precej bavi z re- gistracijo »divjih rejništev«, to je takih, ki so se zanje odločili star- ši sami brez upoštevanja organov socialnega varstva. Novi zakon o rejništvu namreč nalaga to dolž- nost. Drugo delo, ki ga svet tre- nutno opravlja, pa je kategoriza- cija rehabilitacijskega centra, v katerega bi lahko preuredili ene- ga izmed domov. »Poseben problem predstavlja- jo za nas mladoletni prestopniki,« je nadaljevala tovarišiča Škrab- čeva. »Razpravljamo pa o pripra- vah na disciplinski center, kjer bi otroci preživeli del dneva, nede- lje in praznike, kar bi jih odvrni- lo od postopanja po ulicah.« Namen tedna otroka je torej pospešiti sodelovanje med vsemi zainteresiranimi in poglobiti delo za varstvo otrok. Ne bi bilo prav, če bi razprave ostale le v okviru tedna in bi se čez čas pozabilo na ugotovitve. —ij Tele malčke smo zalotili pri najljubšem opravilu — igrali so se «s peskom. Bilo je v velenjskem otroškem vrtcu. Malim je v tem drugem domu lepo in prijetno kljub temu, da so prostori tesni in da stavba, kjer vrtec domu je, prav zares ni primerna za ves ta živ- žav. In v tem, ko oni brezskrbno gradijo palače iz peska, starejši mislijo na njihovo bodočnost, na nove vrtce, šole in domove. Na sliki: poročni obred v Laškem.Občinski odbornik dr. Zdenko Mermolja izroča knjigo zakonce ma Darilo ob poroki Ko mladoporočenca zapustita matični urad in se kot mož in že- na vračata v krog svojih dragih, se prične za njiju novo življenje. Dežujejo čestitlce, darila in na- sveti. Slednjih je bolj malo. Nihče ne želi mladih ljudi moriti s tem že ob rojstvu nove dobe. Pa ven- dar bi bilo to potrebno! V novo življenje vstopata brez izkušenj. Sklenila sta ga na podlagi globo- kega sporazumevanja, ki pa vča- sih še ni dovolj z.a zdrav in srečen zakon. V slovenskih mestih so zato ob poročnem obredu vnesli na videz nepomembno, v resnici pa koristno in prijetno novost. Zakonca prej- meta ob sklenitvi zakonske zveze skupek nasvetov, pravil itd. — knjigo z naslovom »Vajino skup- no življenje«. Knjiga vsebuje te- le dele: Družina in zakon v soci- alistični družbi, Odnosi med za- konskima tovarišema. Družina pričakuje prvega otroka. Naj se rodi otrok, kakršnega si želimo. Vzgoja otrok se začenja pri rojstvu. Družinska ekonomika. Zdravje v družini in nazadnje še zbirko pravnih predpisov iz dru- Možem v premislek Namen dosedanjih sestavkov je bil, da bi bralce in bralke sezna- nili z nevarnostmi splava in z za- ščitnimi sredstvi, ki preprečujejo nezaželeno nosečnost in jih lahko pri nas že dobimo. Iz razgovora z ženami lahko po- snamemo, da so pri uporabi za- ščitnih sredstev ena največjih ovir — možje. Vzrok za to je ne- poučenost in nerazgledanost. Toda praksa je namreč pokazala, da večina mož prav malo ve o zgrad- bi in delovanju spolnih organov, o spolnem življenju in končno tu- di o čustvenem življenju žene. Za- kaj? Odgovor je preprost. Pri fan- tih je spolna zdravstvena vzgoja še bolj pomanjkljiva kot pri de- kletih. Starši tej plati vzgoje po- svečajo vse premalo pozornosti. Hčerke so take vzgoje v nekaterih primerih sicer deležne, redkokdaj pa se to primeri pri fantih. Očetje se izogibajo te dolžnosti in fantje o spolnih vprašanjih le redkokdaj kaj zvedo iz očetovih ust — če- prav bi jim jih ta najlaže razlo- žil. Pogrešamo tudi poučne knji- ge, ki bi bile primerne za vzgojo mladine in mladih zakoncev. Ena zelo primernih je prav gotovo de- lo dr. A. in H. Stone »Pogovori o spolnosti in zakonu«, ki bi jo mo- ral prebrati sleherni mlad človek. V zadnjem času žene mnogo- krat iščejo pomoči in nasvete pri zdravniku in v posvetovalnicah — redkokdaj pa se primeri, da bi se tam oglasil mož. Kljub temu lah- ko mirno trdimo, da so le-ti na- svetov o zdravem spolnem življe- nju prav tako potrebni. Prav bi bilo, da bi zakonca k zdravniku prišla skupaj in da bi se tam po odkriten pomenku skupaj odloči- la za način preprečevanja neza- želene nosečnosti. Prihodnje leto bo pri Dispan- zerju za irne ustanovljena posve- tovalnica za zakonce in ena izmed njenih nalog bo tudi seznanjanje zakoncev o sodobnih zaščitnih sredstvih. Poznamo namreč dva načina kontracepcijskih sredstev — trajna in občasna. Med trajna sredstva sodi podvezovanje seme- novodov pri možu in pre vezan je jajčnikov pri ženi. Mož in žena ostaneta po operaciji neplodna, ohranjena pa je sposobnost spol- nega življenja. Tak način je pri nas redek in ga izvršijo zdravniki le na izrecno željo zakoncev. Obi- čajna občasna zaščitna sredstva, ki jih uporabljajo možje, so prav tako zanesljiva in nimajo le za- ščitnega pomena — moža varujejo tudi pred okužbo s spolnimi bo- leznimi. V svetu ta sredstva mno- go uporabljajo, pri nas pa le v majhni meri. Vendar je uporab- ljanje teh sredstev prav tako za- nesljivo kot diafragma in če s sredstvi pravilno ravnamo, jih je mogoče večkrat uporabiti. Preki- nitev intimnih odnosov ni zanes- ljivo zaščitno sredstvo; dokaz zato so številne nosečnosti. Eno pa ve- lja — najslabše zaščitno sredstvo je boljše kot pa da žena splavlja in pri tem žrtvuje svoje zdravje. Vsi ginekologi na svetu menijo, da splav ni samo uničevanje že- ninega telesa, temveč je to že uboj otroka, ki se v materinem telesu ne more braniti. Ljubezen je čudovito darilo na- rave, ki ga je poklonila človeštvu ob njegovem rojstvu. To darilo je razdeljeno vsem — možem in ženam v enaki meri. Zakon je tak kot si ga ustvarita zakonca sama. Recepta za dober in lep zakon ni, osnovni pogoji zanj pa so nedvomno ljubezen, skladnost in zaupanje. Otroci pa zakon lep- šajo in mu dajo smisel. D. M. ZA MALE BRALCE Kočevski R0G Med šolskim letom se večkrat spominjamo na počitnice in na vesele dni med tem časom. Neka- teri so šli na morje, drugi v pla- nine, midva z bratom pa sva se odpravila k bratu v Kočevje. Oblačno, skoraj deževno vreme je bilo, ko sva se z vlakom odpe- ljala iz Celja. Vso pot sva gledala skozi okno bližnje kraje, daljno okolico pa je zakrivala gosta me- gla. Ko sva prispela tja, je že pa- dal mrak na Kočevske gozdove. Med enomesečnim bivanjem v Kočevju, sva si ogledala razne za- nimivosti kraja ter tako delno spoznala preteklost tega majhne- ga mesta. V spominu nama je naj- bolj ostal dan, ko sva si ogledala Kočevski Rog. Kdo ne pozna par- tizanskega Roga, ki je med drugo svetovno vojno skrival med svo- jimi drevesi bolnišnico in Bazo 20? Tisti dan, ko sva obiskala Rog, so bile svečanosti ob 20. ob- letnici ljudske revolucije in tisti večer nama bo vedno ostal v spo- minu. Ob kresu in petju so nam stari borci pripovedovali zgodbe iz narodnoosvobodilne borbe. Ko sva zapuščala Rog in se vračala v Kočevje, so rakete še vedno osvetljevale nebo in bilo nama je prijetno. Kočevje pa ima še več zanimi- vosti. Med njimi je tudi spomenik padlim borcem, ki stoji na mestu, kjer je bil nekoč kočevski grad. trdnjava ustašev, ki so ga parti- zani po uničenju sovražnikov po- rušili. Nad mestom stoji grad Frideri- ka, sina celjskega grofa Herma- na, grad imenujejo domačini »Friedrichstein«. Kočevje je majhno mesto, ven- dar skriva v sebi mnogo zname- nitosti. Počitnice so naju oboga- tile — podrobno sva spoznala enega izmed številnih slovenskih mest. Jaže in Franc Kramer, Medlog 51, Celje NAŠE MUCE Doma imamo muco. Stara je o4tcli tri leta. Lani je imela tri mlade muce, pa sem jih videl le tri dni. Četrti dan pa ni bilo več sledu o njih. Sosedje so go- vorili, da jih je pojedla neka druga muca. mamica pa mi je dejala, da jih je pobila naša muca sama. Ko sem se nekoč vračal iz šole. mi je pritekla nasproti sosedoma deklica. »Kaj se je zgodilo?« sem začudeno vpra- šal. »Vaša muca ima mladiče,* mi je odgovorila. Kje? sem spet vprašal. »Na sosedovi krmi.« Ko sva prišla domov, sem hitro stekel na sosedovo krmo in prinesel mlade mucke k nam. Skrbno sem jih j^ložil na našo krmo. Stara muca jih je najprej iskala na sosedovi krmi, ko pa je videla, da jih tam ni, je vsa žalostna pritekla domov. Najprej sent ji dal mleka, potem pa sem jo cdnesel k mladičem. Še danes jih ima in čisto majhni so še. Vlado Srdič, razred, Dobrova 23, Celje Zgodba o DVEH levm »Ni je stvari na svetu, ki bi se je bal!« se baha Bumček. »Tega ti pa ne verjamem! Ali se tudi duhov ne bojiš in niti kr- vavega stegna ne?« ga vpraša Mi- hec. »Ho, ho, ho, še malo ne!« »Toda vlomilca bi se že nekoli- ko ustrašil, kajne?« »Kaj še!« »Nu, leva pa se prav gotovo bo- jiš?« »Ce bi mi zdajle prišel nasproti, bi se glasno zasmejal!« »O, sama baharija te je, Bum- ček! Ce bi zdajle zagledal leva pred seboj, bi se ti tresle hlače!« »Staviva, če ne verjameš!« »Staviva!« »Mirno bom šel med dvema le- voma. Ce si ne bom upal, ti dam svojo višnjevo avstralsko znam- ko!« »Saj ne pojdeš! Ce pa bi vendar šel, ti dam svoj novi pipec. Ve- lja?« »Velja! Pridi jutri v živalski vrt!« Drugo jutro je prišel Mihec že eno uro pred dogovorom v žival- ski vrt. Ali bo Bumček vztrajal pri svoji bahariji? Gotovo ne bo! In tedaj mu bo moral dati tisto redko višjevo avstralsko znamko, Toda Bumček je prišel. »Pridi, greva!« »Torej misliš resno?« »Resno!« In sta šla. Prišla sta do kamni- tega mostu. Na levi in na desni strani stojita dva leva. Levi so iz brona. Bumček se veselo spreha- ja med njimi. »Stavo sem dobil! Pipec bo moj!« zavpije. »No, veš kaj, ti levi so vendar iz brona!« protestira Mihec. »To je vseeno. Saj nisva rekla, da morajo biti iz mesa in krvi. Rekla sva samo, da morajo biti levi. Ce so levi potem iz sladkor- ja, čokolade ali brona, mi ni prav nič mar!« Tako je Bumček dobil stavo in Mihčev pipec. Silvo Šolar, Trnovlje 223 Celje RAZDRTO gnezdo S prijateljico sva se peljali na deželo k teti in stričku. Obetala se nama je lepa nedelja. Sončni žarki so se igrali med listjem dre- ves in se odbijali na strehah in šipah hiš. Med čebljanjem nama je hitro minil čas in že sva zaslišali bev- skanje najinega starega prijate- lja Sultana. Ta se naju je tako razveselil, da je skoraj pozabil na kost pred sabo. Sprehodili sva se nekoliko po sadovnjaku in vino- gradu ter se končno ustavili pred hišo. Od tam sva lepo videli lipo, kjer je gnezdila sinica. Iz opoldanskega počitka me je nenadoma zbudil vik in krik. Po- hitela sem k oknu. In kaj sem vi- dela? Pred lipo je stala skupina fantalinov in kričala na vsa usta. Eden izmed dečkov je plezal z drevesa, odkoder je prinašal bo- gat plen — gnezdeče. Ubogi ptički so čivkali na pomoč, toda zaman. Na bližnji veji sem zagledala siničko, ki je potrto gledala na dečke, ki so ji odnašali mladiče. »Prihodnje leto si bo prav goto- vo izbrala bolj varen prostor za svoje gnezdeče,« sem vsa solzna dejala prijateljici. Malčka Cerman, Cesta na Ostrožno 8, Celje Kje je dedek Ko je dedek trdno zaprl oči in se na klice male Jane ni več ogla- sil, sta ji na vsa vprašanja mami- ca in očka dopovedovala, da je odšel v »Deveto deželo«. O tej je Jani dedek tolikokrat pripovedo- val, da jo je znala opisati tako po- drobno, da bi v šoli dobila prav gotovo odlično oceno. Poznala je vsak grmiček zase, prav dobro je vedela, na katerem rasejo bonbo- ni, na katerem čokolada in na ka- terem gnezdi zlata ptička. Njen bratec, ki hodi že v tretji razred se njenemu pripovedova- nju smeje in venomer trdi, da je ta dežela le »pravljična dežela«, da je v resnici sploh ni. Toda Ja- na mu tega ne verjame. Odločno vztraja na tem, da jo bo na glo- busu našla. Le poglejto jo, kako zamišljena je. Prav gotovo želi dognati, kje je njen dedek, ki ga je imela tako zelo rada. Da IZ NAŠIH KOMUN Prve prireditve Ni naključje, da so trak, ki je še maloprej zapiral vhod na raz- stavo »Celjski okraj v borbi in so- cialistični izgradnji« in ki so jo uredili v okviru proslave 20-letni- ce vstaje ter pi'aznika šoštanjske občine v telovadnici Partizana v Šoštanju, prerezale prav pionirke. S tem so hoteli pokazati, da je ta razstava, ki govori o delu in vlogi Komunistične partije, o herojskih borbah in žrtvah za svobodo, v prvi vrsti namenjena mlademu rodu. Otvoritveni govor je imel tova- riš Andrej Stegnar. Z otvoritvijo te razstave so za- čeli v Šoštanju prireditve, ki so jih namenili okrajnemu prazno- vanju pomembne obletnice ljud- ske revolucije ter svojemu občin- skemu prazniku. Kmalu zatem je bila podobna svečanost v dvorani sindikalnega doma, kjer je predsednik Občin- skega sveta Svobod in prosvetnih društev Maks Podlesnik odprl li- kovno razstavo, na kateri so zbra- li dela pokojnega kiparja Ivana Napotnika ter Berte Brvarjeve, Lojzeta Zavolovška, Viktorja Koj- ca in An je Mačkove. To svečanost sta tov. Podlesnik in Kojc izkori- stila še za to, da sta izročila vdo- vi kiparja Ivana Napotnika lepa šopka rdečih nagelj e v. V nedeljo dopoldne pa so odprli še eno razstavo. V telovadnici druge osnovne šole v Velenju so zelo lepo urediti razstavo, ki go- vori o gospodarskem razvoju ter perspektivah Šaleške doline. O tem je govoril tudi podpredsednik ljudskega odbora šoštanjske obči- ne Tone Močilnik, razstavo pa je odprl predsednik občine Peter Sprajc. Po teh uvodnih prireditvah, ki so si jih ogledali ne le najvidnejši predstavniki javnega in politične- ga življenja šoštanjske občine, temveč tudi Franc Simonič, Miran Cvenk, Jože Jošt in drugi, so se v naslednjih dnevih zvrstile prav tako skrbno pripravljene in lepo obiskane manifestacije mladin- skega in kulturnega življenja. Ta- ko je bil ponedeljek, 2. oktobra posvečen mladinskemu tekmova- nju pod geslom »Kaj veš o doma- čem kraju«. V torek je v Velenju nastopil mladinski zbor celjske gimnazije, v sredo v Šoštanju moški Komorni zbor (oba zbora pod taktirko Egona Kune j a), vče- raj pa je v Velenju gostoval an- sambel ljubljanske Drame s pred- stavo Mateja Bora »Zvezde so večne«. Današnji dan je izpolnila telovadna akademija v Velenju, jutri je na vrsti nastop Invalid- skega pevskega zbora (v Velenju), zvečer pa bo v Šoštanju še Kaju- hov večer. Ob zaključku bo v ne- deljo, 8. t. m. v Šoštanju še veliko zborovanje. —an Ha proslavo v Šoštanj 3000 ljudi iz Žalca Občinski odbor za proslavo 20- letnice vstaje jugoslovanskih na- rodov je za izvedbo priprav za okrajno proslavo v Šoštanju letos imenoval posebni štab. Dvanajst- članski štab tvorijo zastopniki množičnih organzacij in društev ki je že imel sejo. Njegova naloga je predvsem, organizirati dovolj prevoznih sredstev in s pomočjo množičnih organizacij zagotoviti vsaj tako udeležbo na proslavi, kot je bila za republiško proslavo v Ljubljani. Zato so si člani štaba porazdelili naloge. Računajo, da se bo proslave v Šoštanju udeležilo nad 3000 pre- bivalcev žalske občine, od tega tudi 300 - 400 šolske mladine. Za udeležence bodo poskrbeli prevoz s tovornjaki, ki bodo v ta namen pregldeani. Ker jih je v obči- ni premalo so jih naročili še iz Celja in sicer 10 tovornjakov in 3 avtobuse. Vsa vozila bodo po potrebi peljala po dvakrat, saj je razdalja kratka in bo časa do- volj. Del udeležencev, predvsem učenci osnovnih šol, pa se bodo peljali na proslavo z enim izmed obeh izrednih vlakov, ki bosta zjutraj peljala iz Celja proti Šo- štanju. JG Turisti v Velenju v jesenskih sončnih sobotah in nedeljah je v Velenju narastel turistični promet. Minulo nedeljo je Velenje obiskalo na stotine osebnih avtomobilov in več dese- tin avtobusov. Med obiskovalci je bilo tudi več tujcev, posebno iz sosednje Avstrije in iz Zapadne Nemčije. Hotel »Paka« je zadnje čase popolnoma zaseden. K več- jemu turističnemu prometu je brez dvoma mnogo pripomogla nova asfaltna cesta na sektorju Vinske gore. Med obiskovalci je bil nedavno tudi naš znani slavist profesor Janko Lavrin iz Londona s svojo ženo, ki je akademska slikarka in je imela nedavno svojo raz- stavo v Ljubljani. Z Lavrinovima je bila tudi žena znanega britan- skega arhitekta Maxwella Fryja, ki je pokazala izredno zanimanje za skladno arhitekturo novega centra. V. V. Slovensko ljudsko gledališče v Celju uprizarja Vandot-Stanteto- vega »Kekca in Mojco« v režiji Žarka Petana, s sceno Uroša Vagaje, kostumi Alenke Bartlove ter glasbo Marjana Vodopivca. V naslovnih vlogah nastopata V. Peer in Vera Perova (na sliki). S tem delom bo ansambel gostoval tudi po okoliških krajih, otroci pa se bodo udeležili nagradnega natečaja z domačimi nalogami o svojem obisku v gledališču. Najboljše naloge bo nagradil celjski Aeroklub z letalskimi vožnjami nad Celjem in okolico. Zdravstveni dom med gradnjo ZDRAVSTVENA SLUŽBA V VELENJU Vzporedno z razvojem Velenja bi se morala razvijati tudi zdrav- stvena služba. Splošna ambulanta že davno ne zadostuje. Nujno bo organizirati službe pri ambulanti in razširiti zobno ambulanto, ki danes lahko zdravi samo akutne primere. Za normalno delo in razširitev zdravstvene dejavnosti bo nujno čimprej dograditi zdrav- stveni, dom v Velenju, ki čaka ža tretje leto na potrebna sredstva. Prihodnje leto, pravijo, bo dom res dograjen. V. V. Novi dom Ljudske tehnike Te dni so začeli z adaptacijo stavbe v novem velenjskem par- ku, ki jo je dal na razpolago Ob- činski ljudski odbor Ljudski teh- niki. S tem bo Ljudska tehnika imela končno lastne prostore, v katerih bo lahko razvila svojo de- javnost. Ljudska tehnika, ki je začela v komuni z delom šele po letu 1958, ko je bil izvoljen novi ob- činski odbor LT, je ustanovila foto-klub v Velenju in radio-klub, ki je delal v podstrešnih prosto- rih v Stari vasi pri Velenju. Naj- aktivnejši med njimi je bil ama- ter Hinko Košir, ki je nedavno umrl. Po njegovi smrti so velenj- ski radio-klub imenovali po njem in se sedaj imenuje radio-klub »Hinka Koširja«. Ta klub se je že preselil v nove prostore v do- mu Ljudske tehnike. Klub je od ustanovitve do danes imel velike težave ne samo s prostori, tudi s kadrom in zato je večkrat bil že pred ukinitvijo. Sedaj se je stanje izboljšalo in se bo kmalu zopet vključil v mednarodne ra- dio-amaterske zveze. Ljudska tehnika je organizirala tudi klub mladih tehnikov. V osnovnih šolah so organizirali fo- to-krožke, ki jih vodjo član Foto- kluba iz Velenja. Posebna zasluga Ljudske teh- nike v šoštanjski občini je pri organizaciji tekmovanja modelov jadrnic in motornih čolničkov na Velenjskem jezeru. To je bilo prvo tekmovanje takšne vrste v Jugoslaviji. Tekmovanje je pri- vabilo mnogo turistov. Sedanji Foto-klub je usmerjen v umetniško fotografiranje, ki naj bi prirejal tudi samostojne razstave umetniške fotografije. razpolago dovolj razstavnih pro- storov. Valenček Vlado, Velenje CENE LESA? Obrat »KONUS« v Spodnji Rečici je dosegel plan v višini 63 % od letnega plana. Gozdno gospodar- stvo Nazarje je doseglo vrednost proizvodnje v višini 42 %. Da pol- letni plan ni dosežen, vsekakor vpliva posek lesa v planinskih predelih. Računajo, da bo fizični obseg proizvodnje dosežen, bolj kritično pa je z realizacijo finanč- nega plana. Zadnji predpisi o do- ločitvi najvišjih cen posameznim gozdnim sortimentom so spravili gozdno gospodarstvo v zelo teža- ven položaj. Po poročilu sveta za družbeni plan in finance občinskega ljud- skega odbora Mozirje o realiza- ciji družbenega plana občine Mo- zirje v prvem polletju 1961 znaša vrednost doseženega obsega pro- izvodnje v prvem polletju 2 mili- jardi 218 milijonov ali 68 % od letnega plana. Industrija je do- segla plan v višini 52 %, komuna- la 60 7o, kmetijstvo 57 %, gozdar- stvo (samo državni sektor) 42 %, obrt 49 %, gostinstvo (brez privat- nega sektorja 34 % in trgovina 123 % od letnega plana. Polletna realizacija družbenega plana ob- čine kaže, da bo letni plan ne le dosežen, temveč tudi presežen. Gibanje fizičnega obsega proiz- vodnje je po posameznih podjet- jih dokaj različno. Lesna indu- strija Nazarje je dosegla polletni plan v višini 64 % od letnega pla- na. Najbolj ugodno realizacijo je dosegla pri izdelovanju stavbene- ga pohištva in to 69 %, žagan les pa z 60 %. Kemična industrija Mozirje je dosegla plan v višini 74 %, od letnega plana. Proizvod- njo rafineksa je dosegla v višini 77 %, proizvodnjo suhih barv pa z 41 %. Kljub tem razlikam v pro- izvodnji posameznih artiklov ra- čunajo, da bo letni plan presežen. Pri tem je treba omeniti, da so zaradi slabo razvitih gozdnih cest in težavnega spravila lesa zelo visoki stroški proizvodnje. Stanje se je zadnji čas nekoliko zboljšalo, ker je LIN Nazarje spravil v pogon nov obrat za izdelovanje embalaže iz buko- vine. S tem bodo oplemenitili večje količine bukovine, ki si jih prej predelali v drva. Ugodna realizacija polletnega plana je bila dosežena ob mini- malnem povečanju števila zapo- slenih. Število zaposlenih je na- rastlo v prvem polletju napram lanskemu letu le za 1 %. V go- zdravstvu pa je število zaposlenih zaradi uvajanja mehanizacije celo padlo in to kar za sto ljudi. Zaradi novih ekonomskih pred- pisov, ki so izšli v začetku letoš- njega leta je bistveno spremenjen način kreditiranja in določitev obveznosti do družbe pri tistih gospodarskih organizacijah, ki ob- računavajo in plačujejo prispevek iz dohodka v pavšalnem znesku. V letu 1960 so vsa ta pavšalna podjetja plačevala tudi proračun- ski prispevek in prispeveK za so- cialno zavarovanje v pavšalnih zneskih, kar pa je z novimi pred- pisi odpadlo. Zaradi tega so ne- katera gostinska, uslužnostna in kino podjetja zaključila prvo pol- letje z manjšo izgubo. Pristojni občinski organi bodo zato v teh podjetjih v najkrajšem času po- drobno analizirali njihovo poslo- vanje in pod vzeli ustrezne ukre- pe. Menijo, da bi z bolišo notra- njo organizacijo dela in zniža- njem stroškov lahko zaključili prvo polletje z dobičkom, ne pa z izgubo. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Mozirje na ka- teri so razpravljali o polletni re- alizaciji plana so med drugim sklenili, da bo zbor proizvajalcev ObLO v kratkem podrobno raz- pravljal o nezdravih pojavih v nekaterih podjetjih mozirske ob- čine in nato priporočil delovnim kolektivom in njihovim organom upravljanja, da čimprej temeljito analizirajo svoje gospodarjenje. -er Sporočilo potrošnil{ov Ker prodajajo v celjski Samopostrežbi sladkor v vrečkah po »ca. 1 kg«, kar je nova mera za kilogram, ga bodo odslej lahko po- trošniki plačevali po »ca. 175« dinarjev! Epi Gram POPOTNI VTISI IZ ČEHOSLOVASKE Božo Lukman (Nadaljevanje) Posamezne narodnosti nimajo svojih republik kakor je to pri nas, temveč imajo državo, razde- ljeno na 10 oblasti. Drugi nižji in višji organi oblasti pa nekako ustrezajo naši organizaciji — se- veda ne njenim pristojnostim in demokratičnemu mehanizmu. Poleg razgovora o družbeno- ekonomskem sistemu, o revolu- cionarni zgodovini, ko so po kri- tičnem letu 1948 krenili na pot socialistične graditve, nismo ime- li prilike, se razgovarjati s pred- stavniki sindikatov (razen onih, ki skrbe za rekreacijo), temveč smo iskali stike s posameznimi držav- ljani. Lahko rečem, da so vsi ti stiki na zabavah, ulicah, trgovi- nah in drugod pokazali, da nas Jugoslovane zelo cenijo, saj smo bili od vsakogar sprejeti ne le kot prijatelji, temveč kot rodni brat- je. Eden od številnih drugih pri- merov je ta, da ob obisku naj- večje knjižnice v Hraščanih (zna- no teološko semenišče) ni bil v programu ogled oddelka, ki je urejen v čast 40. obletnice čeho- slovaške partije, ki jo praznuje- jo letos. Po nas je prišla tovari- šica, ki je ta oddelek vodila in nas prosila, da obiščemo tudi to razstavo in da zapojemo katero od naših partizanih pesmi. Želji smo ustregli in ona se je vsa gi- njena in solzna poslavljala od nas. Ihte nam je naročala, naj pozdravimo vse jugoslovanske narode. Takih in podobnih prizo- rov je bilo več. Sicer pa tudi pri drugih narodih, s katerimi smo prišli v stik, nismo bili deležni nič manj pozornosti in prisrčnega tovarištva. Neznanje jezika nam ni bila ovira za prijetno prija- teljsko vzdušje. Skupaj z Italija- ni smo peli partizanske pesmi in prav tako z Rusi ter Bolgari, do- čim smo se s Kubanci in Indo- nezijci sporazumeli z vzkliki Ti- to-Castro in Tito-Sukamo. To so bile besede, ki so po obrazih so- deč povedale vse, kajti usta so se razlezla v nasmeh in roke v ob- jem. Težko je opisati tiste pri- jetne občutke, ki te kot Jugoslo- vana navdajajo ob takem spošto- vanju, ki so nam ga pokazali pre- prosti ljudje vseh celin naše oble. Ni naroda, ki nas ne pozna in nismo jih srečali, ki nam ne bi zaklicali Tito ali »družba«, kar pomeni prijateljstvo oziroma medsebojno tovarištvo. Prepričan sem, da bi bolj številna medse- bojna izmenjava izkušenj v po- dobnih oblikah, ko se srečajo lju- dje neuradno v rekreacijskih do- movih, ugodno vplivala na med- sebojne odnose. Nasprotja, ki so političnega značaja in umetno razdvajajo narode, bi bila vedno manjša in bi polagoma izginila. Toda to bi terjalo od vodstev v enem ali drugem antagonističnem bloku več svobode in razumeva- do vol j eno FK)tovati v njihove ali druge države, kajti oni lahko gre- do le v države vzhodnega bloka in še to načeloma kolektivno. Ka- pri njih ocenjevali vse kritično. Ce si naše turistične institucije in gostinstvo misli, da znajo bolje informirati gosta o turističnih. kor sem že omenil, ne gre, da bi I zgodovinskih in drugih znameni- j tostih ia da ga bolje postrežejo ; kakor pa v drugih državah, ki imajo manj možnosti za take de- javnosti, bi jim bilo priporočati, da si te stvari ogledajo v rekre- acijskih domovih v Cehoslovaški. Pri njih ni napitnina merilo za hitro in kvalitetno postrežbo in mi je tudi nismo bili sposobni da- jati, vendar jim velja vse prizna- nje za solidno — res solidno in kulturno postrežbo. Da so se nas še posebno potrudili zadovoljiti v najnepomembnejših rečeh udob- ja, je delno resnica tudi v tem, da nam pač niso mogli nuditi onega, kar po njihovih normah ni priporočljivo, t. j. čim manj pro- stih in nevezanih medsebojnih razgovorov, ne da bi imel le-ta značaj uradnega prizvoka. Hotel Zapototcki v Marjanskih Lažnih, kjer smo preživeli 10 dni in od tu odhajali na izlete in oglede raznih znamenitosti, je eden boljših hotelov (čeprav ne najboljši) in zato tudi primerno luksuzno opremljen. Ko prestopiš prag, ni potrebno več stopiti na goli pod, temveč se ti noga spre- haja po preprogah. Sobe so opremljene z modernim pohi- štvom, radioapartom, telefonom, stalno toplo in hladno vodo, cvet- licami in drugim udobjem. (Se nadaljuje) nja za potovanja na oddih v dru- ge države. Sleherni, s katerim smo se razgovarjali nam je dejal, da smo lahko srečni, ker nam je Praga - Znamenita ura na Magistratu 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 38 ^ 6. oktobra 1961 ŠPORT ZMAGA In poraz Peto kolo jesenskega dela tek movanja v slovenski conski ligi je prineslo obema celjskima predstavnikoma v njej bistveno spremembo. Medtem, ko je Kla- divar pretrgal niz treh porazov, so celjski železničarji doživeli katastrofalen poraz v Ljubljani proti tamošnjemu Triglavu. Tako je Kladivar doma odpravil Gori- co z rezultatom 7:0, Triglav pa premagal Celje 9:2. Po tem zavrtljaju so Celjani zdrknili na četrto mesto; sicer pa imajo šest točk in negativno raz- liko v golih 14:18. Kladivar pa se je pomaknil navzgor na sed- mo; ima štiri točke in pozitivno bilanco v golih 16:10. Nič kaj razveseljive so vesti o slabi igri mladinskih enajsto- ric. Tako je mladina Kladivarja izgubila srečanje z Mariborom 1:0, mladi igralci Celja pa so kar trinajstkrat pobrali žogo iz lastne mreže. Kakor tekmovalci višjih razre- dov, tako bodo v nedeljo, 8. ok- tobra počivali tudi člani sloven- ske conske lige. Šesto kolo bo na sporedu šele v nedeljo 15. okto- bra. Tokrat bo Celje na doma- čem igrišču sprejelo Ljubljano, Kladivar pa se bo pod Rakovni- kom spoprijel s Krimom-Odre- dom. M. B. Združitev zaradi denarja Pred kratkim sta se združili ro- kometna sekcija pri TVD Parti- zan Celje mesto ter roikometni klub ipri želoziniičansikem 'šport- nem društvu Celje. Združitev isi^ cer ni nič iposelMiega, saj sta se o njej sporazumela oba športna kolektiva in menda soglaisino sprejela sklop o tem. Bolj kot to pa so značilne okolnosti, ki iso privedle do fuzije in s tem do dela enega rokometnega kluba pri ZšD Celje. Kot je znano se je mlado ro- kometno moštvo celjskega Par- tizana leitos uvinstilo v slovensko ligo S tem so naistale nekatere zahteve finainčnega znaičaja, kaj- ti za sodelovanje v prvenistve- nem tekmovanju »lovensike lige bi rokometna ekipa Pajrtizana iz Celja mesita potrebo vada naj- manj tri sto itisoč dinarjev. Kakor sekcija, tako tudi uprava parti- zamiskega društva tega denairja nista mogili zagotoviti. Rokometni delavci ipri Partizaimu so o na- sitaiem, niič kaj iprijetnem, polo- žaj>u obvestili nekatere okrajme forume, vendar tudi ti niso mogli pomagati, kajti denairja niso ime- li in ga tudi nimajo v ite namene. Tako so preostali raizgovori z vodstvom železničarsk^ega roko- metnega kluba, ki je taikoj poika- zalo pripiraviljenosit na priključi- tev celotine rokometne ekipe par- tizamskega društva v njihov klub, hkraiti pa zagotovilo, ^ bo ekipa lahko nemoteno sodelovala v prvenstvenem tekmovainju. To so potrdili z dokaj solidno na- ložbo na hranilni knjižici, pa tudi z nekaiterimi prostimi vo- zovnicami v vlaku, ki jih ima kolektiv železničarskega šport- nega društva na raizipolago. Ko .so rokometaši ipairitizamskega dru- štva videli, da so jim v novem okolju finančnega siredistva zago- tovljena, so pristali na združitev. Ta)ko je iz prej dveh moonili ro- kometnih kolektivov v Celju. nastala ena ekipa. Pri partizam- skean društvu pa so ostali le ne- kateri mlaid'inoi iin piomiiriji, ki bodo sodelovali v o^krajmi ligi in menda bili rezervoar za železni- čarski rokometnii klub. To so okolnosti, ki so privedle do formiranja enotne rokometne ekipe pri ŽŠD Celje, problem, ki pa daje misliti, pa tiči dirugje. Uprava partizaniskega društva pri Celju mestu je v zadnjih le- tih potrošila izredino lepa sred- sitva za svojo rokometno ekipo, ki je zlasti v zadnjem letu do- segla neikatere izredne -usfpehe in se končno uvrstila v slovensko ligo. Zdaj pa, ko so njihovi mla- di člani, dosegli višjo kvalitetno stopnjo, je društvu zmanjkalo denarja. Pri item upravo TVD Partiizana ne zadene noibena krivda, saj od preveč iskrominah sredstev, s katerimi razipolaga, res ni mogla odšteti najmamj tri sto tisoč dinarjev samo za iroko- metaše, ko na ima enake obvez- nosti tudi do drugih dejavnosti. Nastane vprašanje — ali občin- ska zveza za teletsno kulturo v Celju in zlasti še svet za telesno kulturo pri ljudskem od'boru v resnici nista mogla rešiti nastale- ga problema in s primemo dota- cijo nagraditi ne samo rokome- taše, temveč tudi upravo parti- zan sikega društva pri Celjm me- stu ter tako omogočiti nadaljnje delo rokometne sekcije pri tem društvu? In nadalje, ali sredstva, s katerim so se >.pobahali« ne- kateri funkcionarji pri celjskem železničarskem društvu niso družbena, ali nimajo istega izvo- ra, kot ihi imela tista, ki so manj- kala pri pairtizanskem društvu. Kako je sploh moigoče, da parti- zansko društvo ne more zagoto- viti svoji sekciji sodelovanja v višjem tekmovanju, in zakaj lah- ko to stori šiportno? Ali mi tn nekaj nelogičnosti, ki daje mi- sliti? Menim, da je to dovolj velik problem, o katerem bi občinski forumi za teilesno kulturo morali razpravljati. In nadalje — z združitvijo do- slej najmočnejših rokometnih kolektivov ne samo v mestu, temveč tudi v okrajn, rokometu ni napravljena nobena usluiga. Namesto, da bi stremeli za tem, da bi ustanavljali čim več sekcij, moštev in podobno, so se tiu ne- kateri ljudje odločili za združi- tev, torej za zožitev tega dela. Ta združitev je viredna vsiegia po- misleka predvsem zaradi tega, ker je nastala samo zaradi po- manjkanja denairja pri partizan- skem društv(u, ne pa s stališča, da bi z njo dvignili kvaliteto novega kluba, kajti tudi v novem klubu tvorijo steiber moštva člani bivše partizanske ekipe. Tako je na- stala združitev zaradi denarja! To pa ni prav, ker bi moraili pri- stojni forumi omogočiti rokomet- ni ekipi Partizana pri Celju me- stu, da nadaljuje s svojim i^- lom, ker ga je dobro zastavilo. Katastrofa železničarjev Četudi so bili domačini favori- ti, takšnega poraza, kot so ga utrpeli celjski železničarji v dvo- boju z ljubljanskim Triglavom, ni nihče pričakoval, zlasti še, ker so gostje prvi prišli do sape in povedli z 1:0. Pozneje pa je pri- šla na dan znana slabost — ne- učinkovita obramba. Tej se je pridružil še slab napad. Seštevek obeh pomanjkljivosti pa je bilo moštvo, ki se ni moglo uspešno zoperstaviti boljšemu nasprotni- ku. Čeprav je sprejel devet go- lov, je Devič več kot odlično opravil svojo nalogo. Drugi gol za Celjane je zabil Letner iz enajstmetrovke. Zaradi ugovar- janja, oziroma zaradi skrajno nešportnega vedenja, je moral Jošt zapustiti igrišče že v prvem polčasu. ZMAGA PO DOLGEM ČUSn Navzlic visoki zmagi, ki jo je Kladivar v nedeljo zabeležil v igri z Gorico in ki se je glasila 7:0, z igro domačinov nismo bili zadovoljni. Medtem, ko se ob- ramba ni mogla izkazati, ker so bili gostje preslabi v napadu, pa je prva vrsta Kladivarja zaigrala slabo. Navzlic sedmim golom, oziroma petim, kolikor so jih do- segli napadalni igralci, saj je dva, najlepša na tekmi, dosegel krilec Kokotec in z njima po- kazal, kako in od kod je treba streljati. V napadu se spet niso mogli >sporazumeti«, še vedno so se izgubljali v driblingih, zadrže- vanju žoge itd, Velenje:01imp2:2 v četrtem kolu okrajne nogometne lige so bili doseženi nekateri presenet- ljivi rezultati. V derby tekmi jesenske- ga dela tekmovanja je Olimp z dobro igro presenetil igralce Velenja in jim doma odvzel eno točko. Drugo presene- čenje so pripravili igralci iz Zreč z zmago nad Rogatcem ter Steklar z dobljeno igro proti Kovinarju. Podrob- ni rezultati pa so bili: Velenje.Olimp 2:2, Nazarje : Konjice 7:4, Steklar : Kovinar 2:0, Vransko : Šmartno 2:5, Kladivar : Žalec 11:2, Zreče : Rogatec 4:0. Partizan iz Šoštanja je bi,l prost. Stanje na lestvici: Velenje 7, Kladivar B, Šmartno 6, Olimp, Žalec, Steklar 5, Rogatec, Kovinar 4, Konjice, Nazarje, Zreče 2, Šoštanj, Vransko brez točke. ?mlM uiaki ZA PROSLAVO V ŠOŠTANJU Razen rednega potniškega vlaka, ki ima odhod iz Celja ob 7.42 uri, bodo udeležence zaključnega zborovanja na proslavi dvajsetletnice revo- lucije in v počastitev praz- nika šoštanjske občine, v ne- deljo, 8. oktobra v Šoštanju, prepeljali v glavno mesto Šaleške doline še štirje po- sebni vlaki, ki bodo iz Celja odpeljali: ob 5.50 (ta vlak je v glavnem namenjen pev- cem). Iz Šoštanja pa se bo vračal ob 13.30 uri; ob 6.30 uri (vlak je namenjen mla- dini, iz Šoštanja se bo vra- čal ob 17.00 uri); ob 7.00 uri (tako imenovani nabiralni, ki bo krenil na pot ob 6.00 iz Šmarja, se nato ustavil ob 6.31 v Šentjurju, ob 6.41 v Storah, ob 7.20 v Žalcu ter ob 7.45 v Šmartnem ob Paki). Iz Šoštanja se bo vračal ob 15.00 uri. Zadnji vlak, ki bo imel iz Celja odhod ob 8.00 uri bodo napolnili člani de- lovnih kolektivov. Iz Šošta- nja pa se bo vračal ob 17.30. OKTECENE Mi, ki smo z Vlakom bratstva in enotnosti v septembru obi- skali drago nam Srbijo, smo do- živeli tam nepozabno lepe dne- ve. Zanimali pa smo se tudi za višino tamkajšnjega življenjske- ga standarda in si ogledali tržni- ce, trgovine, mesnice ... Pri tem smo ugotovili marsikaj, kar se nam je zdelo močno razveseljivo in čudovito. N. pr.: 8 kg težko očiščeno pra- se stane 1.500 din, kg teletine brez kosti 360 din, lepi piščanci so po 150 do 200 din, liter mleka stane 36 din, jajce 15 din, grozdje je v trgovinah po 50 din za kg. V mesnicah prodajajo samo me- so I. kvalitete, ostalo gre v pre- delavo. Takšne so bile cene v Pomoravju, v mestih ob glavni cesti in železniški progi, še nižje pa so baje v oddaljenejših kra- jih. In cene pri nas doma? Saj ima naš dinar vendar v vseh delih države isto vrednost! Ali niso tu- di plače več ali manj povsod iste? Ugibamo o vzrokih. >Tam je pač ponudba večja in povpraše- vanje manjše, a pri nas je to narobe,« trdi nekdo. >Pa razširimo svoje povpraše- vanje še na jugovzhod,« svetuje drugi. >Ali nismo gospodarska celota?« »Morda pa se tam pamentneje in odločneje spopadajo s pro- blemi? Nemara so tam bolje va- jeni manjših marž in manjših dobičkov za posredovalce, ali pa se posredništva čim bolj izogi- bajo ...« >Na mejah Slovenije imamo razvit mali obmejni promet. Mnogo naših proizvodov odteka čez mejo in to po višjih cenah, ki so za tujce še vedno ugodne. Tako se tudi za nas dvigajo ce- ne.« >Ne more ves vzrok biti t tem,« ugovarjamo drug drugemu. >V Celju smo plačevali breskve po 150 din za kg, a kmet y Brdih jih ni mogel spraviti v denar ni- ti po 10 din za kg. Na Štajerskem pa si tega plemenitega sadja ni mogel vsak otrok do sitega pri- voščiti — ob tolikšni ceni! Kaj je krivo temu, kar kritizi- ramo že več let pri breskvah, češnjah, grozdju in drugem sadju? Ali se iz napak in škode ničesar ne moremo naučiti? Ali je že kdo odgovarjal za svojo malomarnost? Ali ne govorimo že leta o pretiranih maržah, o mastnih dobičkih nepotrebnih posredovalcev in o škodljivosti monopolov v nakupovalni trgo- vinski mreži? In kaj smo ukre- nili? >Veste kaj,« omenja prijatelj, »sami ne pridemo stvari do kra- ja. Kaj ne bi bilo prav, poslati nekaj strokovnjakov od vodstva naše trgovinske mreže t druge republike, da jih tamkajšnja praksa primerno izuči in izmo- dri? Ali ni že čas?« »Pametno,« smo mu pritrdili. F. R. Liščani in ceste 2e večkrat smo pisali o slabi nevzdrževani cesti v Lisce, po- sebno pa o odseku med mestnim parkom in novim mostom. Dela pri odstranjevanju hriba so nehala in se verjetno tudi to leto ne bodo nadaljevala. V mo- krem vremenu se ruši kamenje in črna prst polzi vse do ceste. Tega se sedaj v suhem vremenu ne opazi tako. Ko pa pride deževje, je zato tembolj nevarno in je ovi- ran sploh prehod. Apeliramo na merodajne, da pravočasno ukrepajo, da ne bo zopet vse skupaj nekje zastalo. R. F Odlični rezultati NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU PIONIRJEV V ATLETIKI V nedeljo dopoldne je bilo na stadionu Borisa Kidriča v Celju prvo republiško prvenstvo pio- nirjev v atletiki. Tekmovanje je odlikovala visoka udeležba (194 mladih tekmovalcev in tekmo- valk iz 17 društev), izredne bor- be, vrhunski rezultati (deset državnih rekordov) ter kot po navadi pri Kladivarju — odlična organizacija. Razen tega so se le- po izkazali domačini, saj so osvo- jili največ najboljših mest. Med ,pionirji so se od članov Kladivarja uvrstili na najboljša mesta: troboj — Vodenik 1557 točk (višina — 150, 60 m — 7,8, krogla — 11,42), kar je nov dr- žavni rekord; kopje — Povalej 49,12 (rekord FLRJ); palica — Kune j 320 (rekord FLRJ); 4 krat 60 m — Kladivar 29,7 (rekord Druge hitrostne dirke v Zrečah v nedeljo, 1. oktobra je društvo Ljud- ske tehnike v Zrečah priredilo že druge hitrostne moto dirke po vojni. Proga je bila dobro urejena in speljana po novi in stari cesti. Dolga je bila 1800 metrov in je imela dva ostra zavo- ja. Nastopilo je 21 vozačev. V posameznih kategorijah pa so zrna. gali: do 50 ccm: Slavko Rajh 55 km na uro; do 175 ccm: Ivan Pak 68.5 km na uro; do 250 ccm: Feliks Godec 73.8 km na uro; nad 250 ccm: Feliks Godec 75.8 km na uro, kar je bil tudi najboljši čas dneva. Zrečani so sacer žrtvovali precej svo- jih živcev, ker so morali skoraj ves te- den poslušati ropot motorjev. Toda, zdaj so zadovoljni. Trdo so stislcali pesti za tekmovalce, da se ne bi komu pripetila nesreča. In res se ni. Prireditev je lepo uspela. OKRAJNO TEKMOVANJE V STRELJANJU V okviru velike okrajne proslave v počastitev dvajisetletnice vstaje, bo v nedeljo, 8. oktobra v šoštanju množič- no strelsko tekmovanje z udeležbo čla- nov vseh družin celjskega okraja. Stre_ Ijali bodo z zračno puško. FLRJ). Na prvo mesto pa se je uvrstil tudi Šketa iz Žalca in to pri skoku v daljino z rezultatom — 5.73 metra. Pionirke: 60 m — Kramarič 8,0; 100 m — Fonda 13,6; krogla —- Fonda 9,47; 400 m — Razpotnik 63,5 (rekord FLRJ); daljina — Kramarič 461. PRVO MESTO IN POEJL ZA KOZJE Občinska zveza za telesno kulturo v Šmarju pri Jelšah je zadnji teden preteklega meseca organizirala nogomet- ni turnir za naslov občinskega prvaka. Tekmovanja so se udeležila štiri moštva: Rogatec, Steklar, moštvo Industrijske steklarske šole iz Rogaške Slatine ter Partizan iz Kozjega. V prvi tekmi je ekipa iz Kozjega premagala enajstorico Industrijske steklarske šole 5:4 (1:5). To je bila najlepša tekma prvenstva. Dru- ga tekma med Steklarjem in Rogatcem ni pričakala regularnega konca, ker so nogometaši iz Rogatca zapustili igrišče potem, ko se niso strinjali, da jim sod_ nik Drago Aleksič iz Rog. Slatine ni priznal doseženega gola. Tako sta se v finalu srečali moštvi Steklarja in Koz- jega. Tudi na tej tekmi je isti sodnik očitno navijal za Steklarja. Sicer s« je tekma končala 1:1. Pri streljanju enajst- metrovk pa so imeli nekaj več sreče Kozjani in tako zmagali s skupnim re- zultatom 4:3. S tem so osvojili prvo me, sto in prehodni pokal. Ta uspeh nogome- tašev iz Kozjega je res lep, saj so ga dosegli v družbi nekaterih dosti bolj iz- kušenih enajstoric in članov okrajne li- ge. Skoda le, da je celotno prireditev motil slab sodnik. Predstava v proslavo 20-letiiice vstaje v SLG Celje Petkova prva abonmajska predstava v mesecu oktobru, ki jo Slovensko ljud- sko gledališče v Celju posveča 20-let, niči vstaje jugoslovanskih narodov, je premiera Strgarjeve odrske žalnice »He- roica«. Delo je režijsko pripravil Bran- ko Gombač, nastopajo pa Marija Gor, šičeva. Zora Hudalesova (njen debut v celjskem gledališču), Pavle Jeršin, San- di Krošl, janež Eržen ter Zmago Frece. Scensko je igro opremil Sveta Jovanovič, kostumsko Marija Kobijeva. Ta prvenec Vinka Strgarja posega v prabit človeške moralne odgovornosti do sočloveka, v skrivnost žrtvovanja. Zdrav- nikova družina se v dneh vojne groze oklepa lepote, dobrote in vseh tistih moralnih normativov, ki ohranjajo u- panje, da bo vse človeško ostalo in zma, galo. Sin se odpravlja v partizane, toda prav tedaj je ubit pred njihovim blo- Isom nemški vojak. V stanovanja vde- rejo Nemci. Nemški oficir izbira talce, nemočno pa obstane pred neuklonljivim ponosom ter uporom doktorjeve druži- ne. Sadistično zatorej izbere starega zdravnika, da prav on določi tri talce iz svoje družine in družin drugih sta. novalcev. Toda za vse druge otroke — talci morajo biti otroci! — gredo prosto- voljno v smrt njegovi otroci. Na koncu ostaneta oče in mati sama, poveličana, strta, toda pJena na dokončni upor in obračun. Pretresljivost te igre, ki je očiščena vsega psihologiziranja in postavljena zunaj realističnega, je prav v njeni sim- boliki. Igra ne izzveni v tragedijo, mar- več v poveličan spomin na vse tisto človeško, ki je v nečloveškem svetu ro. dilo našo revolucijo in zmago človeka. -jž Boks OLIMP: ODRED Po dolgem času se bodo v nedeljo, 8. oktobra spet predstavili člani boksar, ske sekcije Olimpa. Na dvoboj, ki se bo začel ob desetih dopoldne v dvorani Ingrada ob Ljubljanski cesti, so pova- bili člane ljubljanskega Odreda. Boksali bodo v vseh kategorijah. Kot pravijo, se obetajo zanimive borbe. gPORTNI STADION CELJSI^ GIMNAZIJSKE MLADINE V petek dopoldne je mladina celjske gimnazije na slavnosten način izr^ila namenu nov športni stadion, objekt, pri katerem je opravila veliko ur pro- stovoljnega dela. Pri njegovi gradnji pa je izdatno pomagal tudi ljudski (^bor celjske občine. Slavnost so združili s športnim tekmo- vanjem, na katerem so sodelovale eki. pe z druge gimnazije v Mariboru, Sred- nje tehnične šole, učiteljišča ter Eko- nomske šole iz Celja, Akademik iz Lju- bljane ter seveda celjski gimnazijci. V posameznih disciplinah so bili do. seženi naslednji rezultati: ROKOMET - 1. Tehnična srednja šola, 2. učiteljišče, 3. gimnazija Celje, 4. II. gimnazija Ma- ribor. KOŠARKA - 1. II. gimn. Mari- bor, 2. Akademik, 3. gimnazija Celje. ATLETIKA: moški: i. gimnazija Celje 8257, 2. učiteljišče 6860, 3. Ekonomska šola 6083, 4. druga ekipa celjske gimna- zije s 6080. Med posamezniki so vsa prva mesta pobrali celjski gimnazijci in si. cer: 100 m: Pestotnik 11.1; 1000 m: Staj- ner 2:43.6; daljina: Vravnik 645; višina: Polutnik 165; krogla: Vravnik 16.85: 4 X 100 m: gimnazija Celje 47.1. Ženske: V ekipnem ocenjevanju je bil vrstni red 1. gimnazija Celje 7144, 2. Ekonomska šola 6:05, 3. Učiteljišče 5898, 4. gimna- zija Celje II. ekipa 4355. Posamezno: 60 m: Cede (gimn. Celje) 7.7; 500 m: Vo- dišek (gimn. Celje) 1:28.3; daljina: Sto, žir (ES) 496; višina: Urbančič (ES) 145; krogla: Potočnik (uč.) 10.92; štafeta 4 x60 m: Ekonomska šola 34.1. Brez spremembe v vodstvu^ V petem kolu okrajne lige v rokometu je preseneAilai visoka zmaga Velenja Mad 2alcem in prav tako Laškega nad Partizanom iz Celja. V ostalih tekmah »o bili doseženi več ali manj pričakova- mi izidi. Zaostala tekma četrtega kola med 2alcem in Konjiičani se je končala z zmago 2alca 28:20. V petem kolu pa so se tekme končale takole: Kovinar : Celje B 28:16, Parti- zan Celje : Laško 10:18, Konjice : Po, Stanje na lestvici: Velenje 10, Kovinar 8, Žalec in Laško po 5, Celje B in Par- tizan Celje po 4, Polule in Konjice po 2 točki. DRUGA ZMAGA V nadaljevanju republiške lige v ro- kometu je moštvo 2RK Celja igralo do- ma s Tržičem in po slabi ter nezanimi- vi igri zmagalo z rezultatom 26:18. Za domače moštvo so gole dosegli: Goršič, Snedič in Ratej po 5, Cepin 4, Križnik 3, Hribemik 2, Savodnik in Cvahte po 1. Po tej zmagi, drugi zapovrstjo, zavze- majo Celjani šesto mesto s petimi toč- kami ter razliko v golih 101:100. Košarka Upanje na najboljše v šestnajstem kolu republiške lige v košarki so šoštanjčani dosegli pomemb- no zmago, ko so na domačem igrišču od, pravili Proletarca iz Zagorja s tesnim rezultatom 59:57. Navzlic zmagi, so šoš- tanjčani še zmeraj na zadnjem mestu. Razveseljivo pa je to, da so občutno zmanjšali razliko v točkah med najbliž, jimi sosedi (od prejšnjih šest na dve) in si tako ustvarili pogoje, da se ven- darle obdržijo v ligi. Seveda pa bo tre- ba zmagama v jesenskem delu dodati še nekaj podobnih uspehov. TURNIR V ROGAŠKI SLATINI Komisija za košarko pri Okrajni zve- zi za telesno kulturo je za nedeljo, 8. t. m. razpisala okrajni turnir za vsa partizanska in ostala društva, ki ne so- delujejo v okrajni ligi. Tekmovanje se bo začelo ob pol devetih na igrišču v Rogaški Slatini. Zadnje prijave bo pri- reditelj sprejemaj še pol ure pred za. četkom turnijja. TRIGLAV : OLIMP 21:3 Judo dvoboj v okviru slovenske lige med celjskim Olimpom ter Triglavom iz Kranja se je končal z zasluženo zmago domačinov. Celjani še zdaleč niso mogli ogrožati tehnično boljših članov Trigla, va. S to zmago — 21:3 — so se Kranjčani obdržali na prvem mestu slovenske judo lige. Točke za Celje sta dosegla Peter- man 2 ter Drozg 1. Karel Miklav iiz Kamenč pri Braslov- čah je padel z motorjem in si zlomil nogo. — Pri delu si je nogo poškodo. val Viktor Ernecl iz Celja. — Ludvik Cesnik iz Stor je padel s prvega nad- stropja in si pretresel možgane. — An- tona Hajnška iz Tajnskega so v prete- pu zabodli z nožem. — S solno kislino se je zastrupil Andrej Koder iz Polzele. — V pretepu so ranili po glavi Ivana Vidoviča iz Celja. — Alojza Tepeža ia Vrešja ob Sotli so v pretepu zabodli z nožem v prsa. — Franc Pernovšek ia Pirešice je padel in si zlomil nogo. — Silvo Zagoričnik iz Podloga je padel 2 mopedom in si poškodoval glavo. — Z drevesa je padla in si poškodovala gla. vo Marija Kolar iz Završ pri Grobc.1- nem. — Ivan Samec iz Selc pri Strmcu je padol z drevesa in si poškodoval hrbtenico. — Pavla Verbič iz Višnje va- si je padla in si zlomila nogo. — Karla Zidarja iz Homca pri Strmcu so v pre- tepu ranili po glavi. — Hilda Mohorko iz Dobrne je padla in si zlomila nogo. — Devetletnega Alojza Belino iz Buko. vega žlaka je konj udaril po glavi. — Drago Cizej iz Letuša je padel s kole- som in si poškoGRADNJA< - ŽALEC Pogoji: gradbeni inženir s potrebno prakso; gradbeni tehnik z 10-letno prakso ald s 5-letno prakso na vodilnem mestu s ipooblaisitiiilom za vod,sitvo gradenj. Prošnje koLkovane po tar. št. i. in 7. Zakona o upravnih taksah din 250 z življenjepisom, dokazili šolske in sitrokov- ne iizoibraizjbe ter prakse, je itreba iposlati Občiaskemiu LO Žalec najpozneje do 20. oktobra 1961. Komisija za delovna razmerja pri (kovinskem predelo- valnem podjetju >Aurea< Celje raizipisuje naslednja delov- na mesita: 1. MOJSTRA, STROJNO-KLJUCAVNICARSKE STRO- KE Z VEČLETNO PRAKSO. 2. VEC INDUSTRIJSKIH DELAVCEV Z ODSLUŽENIM VOJAŠKIM ROKOM. Pod i. mesečni prejemki ipo sporaizumu; pod 2. prednost imajo tisti, ki so že bili zaposleni v koviiniski stroki. Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodikov. Intereseniti naj pošljejo pismeoie ponudibe. Razpis je veljaven do izpopodniitve delovnih mest. Upravni odlbor obrtnega gradbenega podjetja GRADBENIK - LAŠKO razpisuje mesto: RAČUNOVODJE Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je poslati na naslov najkasneje do 20. oktobra 1961. Upravni odibor Keramične industrije Lilboje razpisuje prosto delvooio mesto ŠEFA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Za navedeno delovno mesito je potrebna visoka šolska izobrazba z najmanj 5-le-tno prakso na vodilnem delovnem mestu ali srednja šolska izotbrazha z 10-letno praikiso na vo- dilnem delovnem mestu. Osebni dohodki po Pravilnikai o delitvi osebnih dohod- kov. Stanovanja ni na razipodago. Nastop službe 1. decem- bra 1%1. . ^ Vloge s krajšim življenjepisom dositaviite na naslov: Ke- ramična indnstraja Liiboje, p. Petrovče. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri Delavskemu svetu podjetja ŽELEZARNE STORE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJA DUR-a Železarne Store Pogoj: KV gostinski delavec; 2. KV KUHARICA v menzi Železarne Store; 3. UPRAVNIK in KV KUHARICA Počitniškega doma na Svetini. Zaželjen zakonsiki par. 4. REFERENT v organizacijskem biroju. Pogoj: pravna ali ekonomska fakulteta. Ponudbe sprejema kadrovski sektor Železarne Store do 5. 10. 1961. Vabilo Po 83. členu zakoma o okrajnaJi ljudskih odiborih in 46. členu statu/ta okraja Celje SKLICUJEM 32. sejo okrajneiga zbora ia 37. sejo zibora proizvajal- cev Okrajnega ljudsikega odbora Celje. Obe seji bosta v sredo, dne 11. oktobra 1961 ob 8. uri zjutraj v dvorani Okrajnega Ijudskeg^a odbora Celje, Trg svobode št. 9, I. nadistroipje. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo o izvršitvi siklepov prejišnje seje. 2. Poročilo komisij za gosipodarstvo. 3. Poročilo komisij za predpise. 4. Poročilo komisije za volitve in imenovanja. 5. Poročilo komisije za prošnje in pritožbe. 6. Poročilo o gibamju gospodarstva v oikraju Celje za I. polletje 1961, 7. Razno. Vsak odbornik ima pravico pismeno ali ustno predda- gati spremembe in dopolnitve dnevnega reda. Prosim odborniike, da omogočijo točem pričetek seje. Predsednik okrajnega IjiUidisJcoga odbora Miran Cvenik 1. r. DRAGI GOSTJEl V KAVARNI >EVROPA< V CELJU VSAK VEČER NA SPOREDU KONCERTNA IN ZABAVNA GLASBA. V TA NAMEN SMO ANGAŽIRALI ZA VAS NOVI ORKESTER >BARANJA<. V VRTNI DVORANI PA IGRA PLESNI ORKESTER >COLETTE< VSAKO SREDO, SOBOTO IN NEDELJO. ____Kolektiv hoitela EVROPA Celje OBJAVE IN OGLASI KINO UNION 7.-10. 10. 1961 >POLKOVNIK IN JAZ. ameriški film 11.—U. 10. 1961 >DNEVNIK ANE FRANK«, ameriški Csc film KINO METROPOL 6.-10. 10. 1961 »TONKA«, ameriški barvni film 11. - 14. 10. 1961 »MLADI MOŽJE« italijanski film MATINEJA 8. 10. l%l »FANT ZA VSE«, italijanski film KINO DPD »SVOBODA — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 7. in 8. 10. 1961 »TRAPEZ«, ameriški barvni Csc film 11. in 12. 10. 1961 »NI IMENA NA NABOJU«, ameriški barvni Csc film SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 6. oktobra 1961 ob 19.30: Vinko Strgar: »Heroica« — Premiera. Pre- mierski abonma in izven. Sobota, 7. oktobra 1961 ob 19.30: Vinko Strgar: »Heroica« — Sobotni abonma in izven. Nedelja, 8. oktobra 1961 ob 10. uri: Van- dot.Stante: »Kekec in Mojca«. — Izven ob 15.30: Vandot-Stante: »Kekec in Moj- ca«. — Izven. Torek, 10. oktobra 1961 ob 19.30: Vinko Strgar: »Heroica«. — Torkov abonma in izven. Sreda, 11. oktobra 1961 ob 15.30: Vandot. Stan te: »Kekec in Mojca«. — Zaklju- čena predstava za II. Osnovno šolo Celje. Četrtek, 12. oktobra 1961 ob 11. uri: Vandct.Stante: »Kekec in Mojca«. — Zaključena predstava za III. Osnovno šolo Celje. ob 15. uri: Vandot-Stante: »Kekec in Mojca«. — Zaključena predstava za I. Osnovno šolo Celje. Petek, 13. oktobra 1961 ob 16. uri: Bra. nislav Nušic: »Gospa ministrica«. Go- stovanje v Topolšici. Sobota, 14. oktobra 1961 ob 19.30: Vinko Strgar: »Heroica«. — Izven. (Po zni_ žanih cenah.) Nedelja, 15. oktobra 1961 ob 10. uri: Vinko Strgar: »Heroica«. — I. ned^elj-* ski dopoldanski abonma in šolski a. bonma ter izven. Ob 15.30: Vinko Strgar: »Heroica«. — Nemandatni skrbnik« nad deželo, v resnici pa neomejen gospodar in brezobzir- ni izkoriščevalec ljudstva in na- rodnih bogastev. Po letu 1941 se je Sirija otepala s težavami, do- življala številne politične in traj- no ekonomsko krizo. 2. februarja 1938 se je Sirija po volji narodne večine združila z egiptovsko re- publiko v Združeno arabsko re- publiko. Pri tem ni šlo samo za obrambo arabskega nacionaliz- ma, za večjo obrambno moč, temveč tudi za gospodarsko in politično neodvisnost, za boljšo prihodnost .. . Kdo so Kuzbarij in njegova klika? Člani »vlade«, ki jih je postavila vojaška uporniška jun- ta v Damasku na oblast, so prava galerija nekdanjih marionet, i^rav z lahkoto verjamemo ve- stem, da so uporniki povezani z nekdanjim polkovnikom šišakli- jem. To ime pelje nit naprej l)reko Jordana in Turčije narav- nost v metropolo ene izmed treh intervencijskih sil iz dni napada na Egipt — v London. Tu niti ne prikrivajo svojega veselja nad uspehom ter šarijo z njim celo pred očmi Amerike, ki je v ena- kih težnjah bila v kubanskem slučaju manjše sreče. Preklic zakona o nacionaliza- ciji monopolov, ponoven odvzem zemlje, ki so jo sirski kmetje do- bili z agrarno reformo, gesla o vzpodbudi ])rivatne iniciative in druščine na oblasti v Damasku, ki je izrazito kapitalistična, so jasen dokaz »kam pes taco moli«. Kakšen bo izid? Dogodki, ki se vrstijo, so zgovorni. Sirci so po prvi osuplosti že reagirali. Jez, ki so ga reakcionarni krogi s po- močjo tujine in kapitala nasilno zagozdili v tok zgodovine sirij- skega ljudstva, ne more biti trden. Narod, ki je v treh letih prišel do določenih pravic in spoznal pot k lepši bobočnosti, ni več testo, da l>i ga bilo mogoče zgnesti v stare modliče. Trenutna kriza je samo novo stopnja v razvoju, ki bo' prej ali slej do- segle nove kvalitete. Vendar prav gotovo ne v korist temnih sil umirajoče preteklosti. J. Krašovec Levo: Pogled na Latakijo, sirsko mesto na sredozemski obali, kjer so pred leti Jugoslovani gradili pomorsko luko. Desno: Sirski muslimanski duhovnik. Nasvidenje drugo leto ... Letošnji september je presenetil pričakovanja tudi naj- bolj črnogledih pesimistov. Meja lepega vremena se je po- maknila daleč v jesenski čas. Mnogi dopustniki, ki preveč verjamejo kolekarskim letnim časom, so bili nevoščljivi tistim zamudnikom, ki so »letovali« v septembru in prvih dneh oktobra. Na Jadranu je bilo v septembru še vedno veliko gosto-v in gostincem je bilo gotovo žal, da so imeli že posezon- ske cene. Kakor vsemu, je tudi lepemu vremenu sojeno. In kopal- ka na naši fotografiji se bo poslovila za eno leto od plavega Jadrana... HINAVSKI POGREBEC Smrt generalnega tajnika OZN Daga Hammerskjolda je tragič- no odjeknila po vsem svetu. Člo- vek, ki je kazal kar preveč strp- nosti za početja temnih sil, ki rovarijo v Kongu že dobro leto, je postal žrtev. Težko bo zvede- ti za prave okoliščine smrti vi- sokega politika, eno pa je jasno, da če ni bil žrtev neposrednega napada, potem je še vedno nje- govo smrt treba pri|)isati posle- dicam kolonialističnih strasti. Ko so posmrtne ostanke Daga Hammerskjolda pripeljali v Ndolo v Severni Rodeziji, se je spominu pokojnika »poklonil« tudi odpadnik in secezionist Mois Coml)e, katanški samozvanec, ki trenutno uživa gostoljubje Cen- tralno afriške unije. Prizor na sliki spominja na zgodbo o ro- ])arju, ki beži in kriči: Primite tatu!« PES V INVALIDSKEM VOZIČKU Nek ljubitelj svojega štirinož- nega prijatelja v Italiji ni mo- gel ubiti isvojega iljubšmca, ki je prišel pod avto im ostal iinva- lid s paral izi,ran iima zadnjima nogama. Nairedil mu je voziček za zadnji del truipa in ipes se si- cer ]X)'časneje, toda kljub teimu giblje naokrog. Lastnik upa, da mu bodo tako noge ozdiravile. MALA SKLADATELJICA Mala Nataša iz Kijeva je imeila saimo štiiri in pol leta, ko je na- pisala prvo skladbo za klavir z naslovom »Vlak«. Njena sklad- ba je posledica njenega prvega zelo doživetega potovanja z vla- kom. Napisaila pa je že več skladbic in prireja koincerte. Ko so jo vprašali, kako koniipomiTa, je oidgovoiriJa, da povsod oikoli sebe sliši glasbo.. To »povsod« je po otroišiko po- kazala z obema rokaim.a ... Raketa v brezzračnem prostoru Človek je hotel od nekdaj po- leteti kot ptica. Posrečilo se mu je šele z baloni, z letalnimi na- pravami in stroji. Toda kot ptica pri svojem letu, tako je tudi člo- veški izum bil vse do novejšega časa odvisen od zraka. Jadralec izkorišča zračne tokove, zrak je tisti, ki omogoča letalskemu vija- ku. da žene vozilo naprej ... Človek je hotel še naprej ... V brezzračen prostor... Njegov cilj so mesec, planeti, druge zvezde. Toda kako? Tam vendar ni zraka? Kako čudno, da je človek tako spoznal pripravnost rakete za ta cilj, čeravno raketa ni mlad izum. Že Kitajci so pred dolgimi stoletji obstreljevali z raketami tatarske oblegovalce ... Ruski fizik Coilkowski je teo- retično prvi oče raketne tehnike. Njegov načrt rakete je tako iz- popolnjen, da tudi danes v celoti velja kot osnovni princip sodob- nih raket. Rakete so že ponesle satelite okoli Zemlje, okoli Lune. S po- močjo rakete kroži okoli Sonca prvi umetni planet. To je dokaz, da raketa leti v brezzračnem pro- storu in da se ne odriva v zrak, kot si mnogi zgrešeno predstav- ljajo. Po kakšnem principu leti ra- keta? Predstavljamo si posodo, ki je popolnoma zaprta. V njej je stis- njen ])lin, ki s kemično reakcijo povečuje pritisk na vse stene po- sode. Ce je pritisk premočan, po- sodo raznese. Rekli smo, da je pritisk na vse stene posode enako močan. Kaj se zgodi, če na eni strani nare- dimo odprtino, da plin lahko uhaja? Pritisk plinov na tisto steno, kjer je odprtina, je manj- ši, medtem ko pritisk na na- sprotno steno še nadalje deluje. Posledica je, da se bo posoda premikala v smeri nezmanjšane- ga pritiska. Hitrost posode je to- liko hitrejša, kolikor hitreje uha- jajo plini skozi izpušno šobo. Z iznajdbo goriv, ki razvijejo velikanski pritisk in potrebujejo razmeroma majhno prostornino, je bila premagana meja med teo- rijo in stvarnostjo. Jasno je, da polet rakete skozi zračne plasti zadeva ob odpor zračnih mas. Cim redkejši je zrak, tem manj goriva potrebuje raketa in tem večja je njena hitrost. Pri leta- lih je to ravno narobe. Za preboj zračnih plasti se je uveljavil si- stem večstopenjskih raket, ki jih je predvideval že Coilkovvski. Le na tak način se je posrečilo dati zadnji stopnji in satelitom tako hitrost, ki je potrebna, da iz- streljeno telo začne krožiti okoli Zemlje in postane satelit. Nevaren pacient! v londonskem zoološkem vrtu je j)rogasti tiger požrl žebelj. Bolečine so ga tako razdražile, da ga je bilo težko obvladati. Morali so ga omamiti s plinom, preden so ga lahko privezali na operacijsko mizo. Nevaren pacient je prišel pod kirurški nož, seveda z narkozo. Toda ter tiger ni človek in bi se utegnil prezgodaj prebuditi, je imel anastezist še posebno odgo- vorno dolžnost. Recimo, da bi ne- hvaležna žival odgriznila roko kirurgu? 2 Izlet v kameno dobo Dosedanja vsebina: Francoz Dominik Gaisseau s svojimi so- delavci prodira v planinsko div- jino Nove Gvineje. Po silnih na- porih uspe priti do ljudi, ki so na stopnji človeka iz kamene do- be. Divjak, ki so ga prvega vide- li, je nezaupljiv in preteč... * Naposled smo divjega bojev- nika z darili pripravili do tega, da nas je peljal v vas k svojemu plemenu. Pleme našega prvega znanca se je imenovalo Basim. Bivali so v primitivnih kočah in grozljive človeške glave, preparirane na poseben način, so krasile ostreš- ja in veje bližnjih dreves. Ni dvoma. Bili smo med pravimi no- vo zelandskimi »lovci na člove- ške glave«. To nam je potrjevalo tudi dejstvo, da njihov skromen besedni zaklad ni poznal besede, ki bi bila enakovredna našemu izrazu »tujec«. Vsakomur, ki ni bil iz njehovega plemena, tudi nam. so pravili »manavoue«, kar v dobesednem prevodu pomeni moja hrana . Basimi so bili še nedavno bo- jevito pleme. Številne posušene glave so o tem zgovorno priča- le. Sedanji poglavar, ki mu je bilo ime Baitakom, je pred ne- davnim »sklenil« s svojimi sosedi mir. Te okoliščine so pripomogle, da smo se pri njih počutili ko- likor toliko dobrodošli gostje. Nekega dne so z vriščem in pompom pripeljali v vas neki par. Mislili smo, češ, spet se je začelo trebljenje glav. Pa ni bilo tako. Povabili so nas, da smemo gledati in tudi slikati, kako po- teka običaj »preroditve«. Oba tujca, prav tako divjaka, sta pripadala sosednjemu ])leme- nu. Bnsimi so in (lobili v dar kot znak prijateljstva. Smeli bi ju tudi ubiti in pojesti, pa to ne bi motilo »mirovne pogodbe«. Vendar Basimi niso bili lačni te vrste mesa in so [)ar sklenili po- svojiti. Toda njihov je bil lahko le tisti, ki je bil rojen v i)leme- nu. Zato sta darovana divjaka morala biti |)()novno rojena. Ka- ko? Ceremonija se je začela tako, da so vse odrasle ženske pleme- na stopile v dolgo vrsto, s široko razkrečenimi nogami. Ko so žen- ske z TU)gami ustvarile nekak dolg tunel, sta se darovand div- jaka ])o vseh štirih plazila skozi ta tunel. Zdajci se je razlegel krik in vik. Ženska vrsta je vzvalovila. Ženske so se zvijale in stokale kot v porodnih krčih. Ko sta tujca priplezala pod alejo nog na drugo stran, sta veljala za novorejena Basimca. Še pre- den je začelo rajanje V čast »no- vorojencema«, je najstarejša ženska strokovno ugotovila, da je bil porod normalen in da sta nova Basimca živa ter za življe- nje sposobna ... Nekaj podobnega smo doživeli tudi mi, le da smo bili posvojeni na drugačen način. Vsakemu od nas so določili krušno mater in to med ženami, ki so imele majh- ne otroke. Kakor koli bi se ote- pali, bi žalili njihove običaje. Morali smo privoliti v to. Vsi po vrsti smo sprejeli materinstvo novozelandskih Papuank na ta način, da smo popili nekaj ka- pljic mleka od prsi naših adop- tivnih »mater«. Bili smo različne sreče. Jaz sem na primer dobil za mater najmlajšo med divja- kinjami in za naše pojme še naj- bolj čedno ... Pozneje sem zve- del, da je mir med plemeni bil pretrgan in da je v splošnem spopadu bila s kamenito sekiro ubita tudi moja papuanska »krušna mati«. Posvojeno divjakinjo so člani plemena Basini med plesom v čast »preroditve« nosili na rokah, saj kot novorojenka »ne more« hoditi... Bojevniki radi ležijo na lobanjah ubitih sovražnikov. Baje to odganja nevarosti, v živega pa prehaja modrost ubitega... PRIHODNJIČ: Ko se rodi sin, mora nekdo plačati z glavo. Ko fant postane mož, spet pade gla- va z vratu ...