"PROLETAREC" JE
DELAVSKI LIST ZA
i
MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Officiul Organ Yugo»luv Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- - GLASILO - -PROS / ETNE MATICE J. S. Z.
|t. — NO. 1513.
«.i.rM ~ H~.1-.IM. —...r, |>.—i"«. .« tk.	CHICAGO, ILL., 9. SEPTEMBRA (Septembe^S), 1936.
• l rkl««a«. IIIh u»ilrr tk« Act •( C»a«r»u »f Narek Sr4. I»ra.
euMlabrrf nrrklf at 2.'<OI I.a«vnd«le Aft.
LETO — VOL. XXXI.
CERKEV ZA SODELOVANJEM F ASISTIC NI OFENZIVI
j — — - ; ■ ■ "
Saše gibanje mora dalje po začrtani poti
REAKCIONARNE SILE VSEH
DEŽEL ZDRUŽENE V BORBI PROTI DELAVSKEMU RAZREDU
v
Hitler mobilizira prctisocialne elemente za uničenje demokratičnih vlad in USSR
Vatikan se odprto ponuja nacijem v službo. — Kapitalizem se skusa oteti z masko borbe za vero
POROČEVALEC čiki.ške Tribune Sigfrid Schuitz brzojavlja iz Berlina, da pride tja kardinal Eugenio Paeelli, papežev državni tajnik in najsposobnejši vatikanski diplomat. Posvetoval se bo s Hitlerjem iu drugimi i.acijskimi državniki o načrtih za skupen boj proti "boljševizmu". Obisk si je ugladil s pastirskim pismom, ki so ga po navodilu iz Vatikana nedavno izdali nemški škofje. V njemu izjavljajo, da so pripravljeni ne samo na spravo z naciji, ampak tudi z njimi iskreno kooperirati za utrditev nacijske (fašistične) države in jim pomagati v boju brezbožnemu
Sedanja taktika AFL unijskemu gibanju ne bo mogla koristiti
UMIRANJE ZA BARIKADAMI
proti rdečemu, komunizmu. Naciji so prizadejali katoliški cerkvi v Nemčiji veliko škode. Par sto frančiškanov in drugih duhovnikov so obtožili raznih nemoralnosti in jih obsodili v zapor. Tudi precej nun so tirali pred sodi-ftče. Nad katoliškim tiskom v Nemčiji lomasti nacijska cenzura brez prizanašanja. Mnogo katoliških organizacij je bilo razpuščenih in njihova imovina konfiscirana. Kljub temu je sveta mati cerkev pripravljena z naciji iskreno kooperirati, prav kakor kooperira s fašiati v Italiji in s fašisti v Španiji.
Špansko poslaništvo v Rimu si je osvojil markiz de Magas, ki je bil pod diktaturo Primo de Rivera španski poslanik v Vatikanu. Italijanska vlada je to osvojitev dovolila, dasi poslanika, ki zastopa rebele, ni še uradno priznala.
V vsakem svojih govorov v tem letu je papež poudarjal potrebo združenja vseh kr-
ščanskih sil Evrope ter ostalega sveta, da »kupno za jeze "boljševizem".
Na Irskem so fašisti ustanovili "krščansko fronto", ki je poslala španskim rebelom za okrog $10,000 zdravil in obvez. Deležni jih bodo seveda tudi mohamedanski Muri iz Maroka, ki so jih rebeli poslali v Španijo, da koljejo katoliške delavce in Špance sploh, ako so proti fašizmu.
Nacijski vodje v Nemčiji skušajo mobilizirati v politične in imperialistične namene tretjega rajha vse Nemce, ki žive v inozemstvu. V nedavnem svojem proglasu pravijo, da je dolžnost vsakega Nemca, neglede v kateri deželi prebiva,-ohraniti zvestobo nacijski Nemčiji in njenemu fuehrerju.
Fašizem je dobil močno oporo v novi diktaturi v Grčiji, skuša se utaboriti v Bolgariji in osvaja si politično moč v Rumuniji.
V Zed. državah pozivajo na
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Suspendiranje detetih unij iz Apieriike delavske federacije jo morda zadoščenje konservativnim članom njene eksekutive, toda unijam s tako "di-sciplinarno" akcijo niso koristili. Nasprotno, ako ne pride med odborom za industrialni unionizem in Greenovo ekse-kutivo na kak način do pomirjen ja, je zadan unijskemu gibanju udarec, ki bo imel dolgotrajne posledice. Kajti ako suspendiranje potrdi tudi prihodnja konvenc£ja-~A. F. of L., ki se prične to jesen, tedaj bodo izključene unije ustanovile ivojo federacijo. Wm. Green že namiguje na možnost, d« bo namesto suspendirane U. M. VV. njegova federacija morda priznala Progressive Miners unijo, ki je z UMVV in z L« orisom v ostrem boju.
Unije, ki so suspendirane zaradi svojega sodelovanja v odboru za industrialni unionizem, imajo skupno nad milijon članov. Največja med njimi je unija premogarjev in pa unije oblačilnih delavcev. O možnih težkih posledicah tega razkola bo članek v prihodnji številki.
Kdo laže?
Detroitski škof Gallagher trdi, da ni bil pozvan v Rim zaradi 4 radio-pridigarja" Cough-lina, dočim je iz poročil iz papeževe prestolice razvidno, da je bil to edini namen, kajti iz ameriških katoliških krogov je proti Coughlinu veliko pritožb Tudi Coughlin pravi, da nima papež nič proti njegovemu političnemu delovanju.
J. S. Z. HOČE NAPREJ, NEGLEDE NA RAZNA NASPROTSTVA IN OVIRE
Načelnost in prepričanje resno preiskušeno le v dnevih, ko se človek MORA odločiti—sem ali tja
_ ____ »
Benito preti svetil z oboroženo silo svoje dežele
"V dobrih par urah mobilizacije postavi Italija na boji-
d ar j al, da o poj i svoje rojake ter jih navduši za klanje, ne
čče lahko šest milijonov mož j glede čemu se bi začelo in ko-
— ne mož, ki bi stali kot figure, ampak vojakov, ki se bodo vojskovali za čast, slavo in zmage Italije!"
mu v korist.
"Mi imamo nad poldrug tisoč vojaških aeroplanov!" je ;'rme: v svojem militarističnem govoru diktator Italije. "Mi imamo 1,750 potrjenih vojaških pilotov in nad 1,400 študentov za pilote. Poleg teh imamo 41,900 mož v rezervi, ki so s jx) sob ni vršiti kakršnokoli (telo na polju vojaške zra-koplovbe. To seveda ni vse, kajti Italija je močna tudi na morju," je poudaril il duce. "Imamo 189 vojnih ladij, med temi 89 modernih podmornic, 88 rušilcev, moderne drednav-
te, lahke križarke, nosilke aeroplanov itd. Poleg teh ima Italija v gradnji 34 vojnih ladij raznih vrst, ki ji bodo do te jeseni, ali vsaj do prihodnje pomladi^silovito povečale njeno militaristično silo."
Mussolini se norčuje iz vsega demokratičnega sveta, ker ve, da se pretepaču navadno vsak pameten tiovek rajše ogne. kot pa da se bi mu izpostavil ter se podal z njim v boj. "Rajše, kakor da se bi z mano stepi i. mi bodo popuščali," si misli Mussolini. Dozdaj je sklepal pravilno, ampak prej ali slej se bo ukanil in tedaj bo začetek konca njegove aro-gantnosti in fašistične Italije.
V aedanji civilni vojni v Španiji je bilo ubit.k dozdaj nad ato tiaop ljudi in nad tri ato tiaoc je bilo ranjenih. Velika večin« tek žrtev ao delavci in kmetje, španaka armada je aia pod povefjatvom tvojih reakcionarnih («• neralov akoro vaa na atran faaiatov. Naravno, da izvežbane vojaške čete lahko kar na debelo koae neizvežbano delavsko milico, ki je bila organizirana po pričetku faaiatične vataje. Kljub v»em neufoduoatim in oviram ja delavaka milica v atanju odbijati" napade faaiatične kontrarevolucije v tolikani meri, da ae ji čudijo vai vojaaki veačaki. V neštetih krajih ae je delavaka milica umikala premoči profeaionaln«- armade in za klanje izvež-banim Murom palec za palcem, od barikade do barikade. Na tej aliki je ba rikada v San Sebaatianu, zgrajena z vrečami, ki ao napolnjene a peakom. Kroglje faaiatične armade ao na tej barikadi pustile očitne aledove. . . t
XV. redna konvencija JSKJ otvorjena prošli torek v Clevelandu, O.
Udeležilo se je je okrog 160 delegatov in glavnih odbornikov. — Jednota v dobrem stanju
Jugoslovanska katoliška jednota je druga najstarejša slovenska podporna organizacija in tretja po velikosti. Včeraj (v totek 8. sept.) je bila v Slovenskem nar. domu v Clevelandu otvorjena njena petnajsta redna konvencija, katere <c je udeležilo okrogJlGO delegatov in glavnkbjrfTRornikov iz dva i n d v a j aeft i h d rža v.
"Nova Doba" z dne 2. sept. poroča, da ima JSKJ zdaj 20.-E78 članov v obeh oddelkih in $2» 152,693 imovine.
Med delegati je precej članov JSZ in naročnikov našega lista, toda večina pripada drugim mišljenjem.
Glasila "Nova Doba" je ure-ievano v sm slu verske in politične nepristranosti, kor je Anton J. Trbovec vešč dati listu tako lice. Programi prireditev med konvencijo pa so odraz sentimenta ljudi, ki so v društvih vodilni faktor. Delegatom in drugim v razvedrilo bo v petek vprizorjena Anton
Medvedova iurra l4Stari in mlati i." "Ameriška Domovina" v oznruiilu za to predstavo s ponosom povdarja, da.jo režira Kov. Matija Jager. Kot znano posebno rojakom v Clevelan-au. je ta gospod prežet s faši-st;čn mi nazori, ki niso s pravili JSKJ nič v skladu. Ampak taka je demokracija. "Vsakemu nekaj!"
Sedanjo krizo je JSKJ razmeroma jako dobro prebredla. Njeni glavni odborniki pravijo, da so bile izgube pri njenih investicijah neznatne in da zro z največjimi upi v njeno bo-i dočnost.
Delavsko orientirana skupina delegatov tudi na tej konvencij. JSKJ. ne zavzema agresivne taktike. Vplivni delegati, ki so ob enem energični . in spretni v razpravah, imajo večinoma -zelo konservativne nazore. Kljub temu je to konvencija. kateri se razumevanje za locialna vprašanja ne more odreči.
Gojitev mržnje proti tujerodnemu prebivalstvu
"Mi se ne bojimo nikogar na •vetu," je robantil "il duce", in "ato navajal,- da ima Italija nad 1,200,000 stalne armade in nad 2,500,000 mož rezerve, ki so vsi izvežbani vojaki. "Nato armada je največja in naj-•pretnejša na svetu," je pou-
V Zed. državah je poldrug milijon nevarnih radikalcev, ki hočejo spremeniti obliko vlade, je dejal na zboru čikaške postojanke Ameriške legije brig. gen. John V. Clinin. "Tri milijone dolarjev so lani potrošili v naporih, da izpodkoplje-jo tla ameriški vladi in ameriškim ustanovam."
REGISTRIRAJTE SE!
V latu predaedniakih volitev ae morajo volilci v večini driav »no-registrirati, tudi ako aa niso preaelili. Kdor ae ne ja", i*fubi vo-lilno
pravico. V Chicagu boata zadnja dva regiatracijaka dneva 19. taptembra in 6. oktobra. Rafiatrirata aa lahko tudi v volilnem uradu v okrajni palači, ki je odprt vaak dan.
Priporočal je navzočim, da naj store v akcijah za pobijanje "rdečkarstva" kolikor morejo. Njegov glavni predlog je bil, da naj patriotični Ameri-kanci tujerodce in njih otroke navajajo'na opuščanje njihovih jezikov, zato da se bodo toliko prej naučili angleščine in le njo sprejeli za občevalni jezik.
Kar na tu rojene najbolj I vpliva, je demagogična trditev, da imajo milijoni tujerod-jcev "dobre službe", domačini pa so v pomanjkanju in "na relifu".
Nedavno se je vršila v Chicagu konferenca raznih cerkva. Sklicali so jo reakcionarji
in si za zborovalce izbrali ljudi enakega mišljenja. "Naša glavna dolžnost mora biti boj rdee-karstvu", so ponavljali drug za drugim. "Komunizem je zlo, ki preti u propast iti ameriške ustanove, vero in ustavo/' so rohnel; najeti propagand isti, ne da bi razumeli, kaj aploh je komunizem — saj še celo ameriške ustave ne razumejo!
Ameriška legija ima v "pa-trioticnih" podvzetjih tudi konkurente. V Saratoga Springsu, N. V., so imeli prve dni septembra konvencijo veteran« ki so bili v ameriški.,armadi in vojni mornarici v času špansko-ameriške vojne. Sprejeli so resolucijo, v kateri pred-
lagajo. da naj ameriška vlada deportira "tri milijone tujerodcev. ki so v Zed. državah nezakonito."
Zdaj pa je za tujerodne državljane vprašanje: Ali bodo boljše zavarovani, če služijo bodisi cjemokratski ali republikanski stranki, ali pa bi bilo pametnejše, če se bi pridružili stranki, ki ima smisel za socialne probleme in s temi vred smisel za težkoče in ovire, v katerih se morajo gibati tujerodni ameriški delavci. V volilnih kampanjah jim demokratski in republikanski politiki obljubijo vse, store pa ničesar zanje.
JUGOSLOVANSKA socialistična zveza je imela že mnogo tenkih bojev. Ne samo z zunanjimi silami, ampak tudi vsled notranjih konfliktov, na primer med svetovno vojno in na prvem mil\vauškem zboru leta! 1912. Vsled posebnih lokalnih razmer so bile nekatere postojanke JSZ prizadete radi sporov bolj kakor druge. Tu in tam se je pripetilo, da je bila poparjenost tolikšna, da so v nji obupavali celo drugače vztrajni sodrugi. "Vse bo propadlo!" so jamrali. Pa ni. Tisti, ki so se zoperstavili viharjem, so obvarovali klube, ohranili aktivnosti v naselbinah in omogočili obstoj Z^ezi in njenemu glasilu.
Zdaj smo vsled propadanja kapitalističnega gospodarstva prejkone v večji krizi kot kdaj prej. Ves svet je kaotičen. Napetost je splošna. Ni je politične organizacije ali stranke, ki se ravna po demokratičnih načelih, da ne bi bila prizadeta. Mi nismo izjema, kar radi priznamo.
Na prošlem zboru smo razpravljali o problemih našega gibanja posebno z ozirom na odnošaje s soc. stranko in sklenili nadaljevati po naših preiskušenih potih.
JSZ je skoz in skoz zanesljiva utrdba napredka med ameriškimi Slovenci. Nobene vrste nazadnjaki si je ne bi mogli osvojiti, tudi če si bi prizadevali.
Delavcev, ki pravijo, da so napredni in zavedni, je med nami veliko. Naš pokret jih vabi v svojo sredo. Demokrat, republikanec, ali coughlinovec je lahko vsakdo. Tudi je zaradi prestidža in popularnosti prijetnejše biti v velikih gibanjih in strankah. Kdor pa hoče biti socialist, mora imeti že dokaj poguma in prepričanje.
J8Z ima članstvo, ki ji je v čast. Ima agitatorje, kakršnih smo veseli. Toda potrebuje v svojih vrstah za uspešnejše delo več članov in več energičnih agitatorjev! Svoje delo moramo ojačati in ga razširiti v vse naselbine.
Ako kje v kakem klubu ta ali oni vsled naveličanosti, razočaranja ali. pomanjkanja prepričanja odpade, se moramo ostali člani potruditi, da dobimo v klub nove člane in s tem nove moči za nadaljevanje našega dela.
Nasprotnikov je mnogo. Pošteno delavsko gibanje mrze vsi in vsi se na en ali drug način zaletavajo v socialistično organizacijo. Nasprotniki delavstva so pripravljeni iti v borbo proti našim razrednim interesom do skrajnoseti, kar smo videli poslednja leta v mnogih evropskih deželah in zdaj v Španiji. Porazili jih bomo*; če svoje vrste ojačamo in zgradimo iz njih res močno socialistično silo! Delavci, veliki čas vas kliče v armado bojevnikov za svoj razred! Vstopite vanjo tudi vi, ako še niste njen član!
ŠPANSKI DELAVCI 0DL0CN0 ZA NADALJEVANJE BORBE DO ZMAGE
V španski vladi, ki ji je na-celjeval Jose Giral, ni bilo nobenega socialista, čeprav jo je ameriško kapitalistično časopisje označevalo skozi ves čas civilne vojne za "socialistično vlado". Dne 4. septembra je odstopila. Novemu kabinetu načeljuje Francisco Largo Ca-ballero, voditelj levičarske struje socialistov v Španiji. Ob enem je prevzel portfelj vojnega ministra. Cabalero je v civilni vojni veliko na fronti. Zgraditev delavske milice je največ njegova zasluga. Inda-
lecio Prieto, voditelj desničarjev v španski soc. stranki, je v novem kabinetu minister mornarice in zrakoplovbe. Poleg teh dveh so v novi vladi štirje drugi socialisti, dva komunista, trije liberalni republikanci, en zastopnik Katalonije in en zastopnik province Basrjue. Izmed republikancev je v kabinetu tudi prejšnji premier Jose Giral. To je torej striktno koalicijska vlada, v kateri so delavski ministri v večini. Njen temeljni smoter sedaj je poraziti fašistično kontrarevolucijo in izvesti drastične reforme.
ZA "PROLETARCA"!
Za delavsko gibanje ni ničesar večje vrednosti kakor zanosi jiri delavski I i sli. Eden takih ie "Pro-letarec" ! J\ad trideset let je že zvesto na braniku delavskih koristi. Proletarec je posest in glasilo socialistične organizacije, kar mu daje jamstvo, da bo socialistično urejevati neglede kakšni vi-liarji divjajo okrog njega.
Tak list je vreden% da agitirate zanj, da ga širite in da ga čitajo vsi delavci, ki razumejo naš jezik.

ar:
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
SREDSTVO, KAKRŠNO ODLOČUJE V DANAŠNJIH VOJNAH
IZHAJA VSAKO SREDO.
ImUJ« Jugotlovantka Dclavtka Titkovna Družba. Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. KAROČNTNA v Zedinjenih državah ra celo leto $3.00; *a pol Iti? li.iti U
četrt leta $100. lm>»*m»tr<»: r« eeio leto $3.60;	krta $2 00.
V«t rokepiei in oflasi morajo biti v na*em uradu najpomeja do pondeljka
popoldne za priobčite* v Številki tekočega ted»-____
PROLETAREC
Published every Wednc»day by the Vuffoslav Workmen'a Publi*hin« Co., Inc.
Estaft>H»hed 1906.
Editor................................Fr«nk Zaiu-
Buarnens Manager.................Ckarles l»ogorekc.
Anbtant Business Manager.............John Rak Jr.
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six MonUts $1.75; Three Months $1.00. / Foreign Coun*ries, One Vear $3.50; Six Month« $2.00. ^^^^
PROLETAREC
1M\ S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Talepboaat ROCKWELL 2S64.
Resnična slika mučeništva v Španiji
Hearstovi časopisi, papežev dnevnik Osservatore Romano, ljubljanski Slovenec, Mussolinijev tisk, klerikalno časopisje v Avstriji, v Nemčiji itd., so pisali dan za dnem krvave istorije 0 divjanju brezbožnih rdečkarjev v Španiji, ki more duhovnike In nune kakor klavci praseta. Ce bi bile vse tiste vesti resnične, tedaj bi moralo biti najmanj polovico Spancev duhovniškega stanu in velika večina Špank pa v samostanih.
Slika, kakršna je v resnici, je seveda čisto drugačna. Duhovščina v Španiji je bila že stoletja v ospredju izrabljajočega gloja. Katoliška cerkev v Španiji je posedovala 20 odstotkov ftajrodovitnejSe zemlje, polejr tega pa se je vzlic svoji reakcionarno**! navzela tudi "irtdustrialne ideologije" in si zgradila tovarne vseh vrst. ki jih je obratovala pod raznimi znamkami. ~ V sedanji krvavi borbi, ko je ljudski srd prikipel na višek, je umevno, da se duhovnikom niso vsi odkrivali in da jim niso
ver poljubljali rok.
General Franco je ljubljenec cerkve. Zavladal je nad španskim Marokom m poslal v Španijo kakih 30,000 Murov, ki so bojeviti po naturi, mohamedanci po veri in zelo krvoločni. V španskih vaseh in mestih so poklali tisoče ljudi — med njimi žene in otroke — ki niso bili prav nič prizadeti v civilni vojni.
Ali je to "krsčansk)o"?
. Ameriška časniška agencija Associated Press navaja vzlic svojemu prijateljstvu do fašistov v Španiji mnogo slučajev krvoločnosti, ki so jih uganjali fašisti (vsi "vneti za sveto vero") nad delavci in nad onimi tlačani na deželi, ki hočejo nazaj zemljo in od gospodarjev več kruha. Agortti, ki jrh je poslala v pomoč španskim klerikalcem Mussolinijeva Italija, so naučili aledbenike inkvizicije tudi kako rabiti ricinovo olje. Omenjena A. P. je dne 2. sept. brzojavila med drugimi vestmi svojemu
tisku sledečo notico:	*	.
*'v. . V vasi La Linea so fašisti mučili 63 let staro žensko, Češ, da je utihotapila svojcem preko meje nekaj spodnje obleke. Dali so ji šiloma ricinovo olje, pomešano z gasolinom. Nahaja se v bolnišnici, v silnih mukah . . ." r '	_I_:-
Premalo, ali preveč ljudi?
Diktatorji računajo za svojo ohranitev zmerom na silo. Grade si mogočne armade, ki pa se v klanjih naglo redčijo. Torej so potrebne rezerve, treba je veliko fantov, ki vrste za hrano topovom lahko sproti napolnjujejo.
"Italijanke, ne ogibajte se dolžnosti, roditi toliko otrok kolikor vam naravni zakoni dopuščajo," je dejal dne 27. avgusta Mussolini. "Brez vašega sodelovanja rimljanskega cesarstva ne bomo obnovili/'	j\
Po dolgem apelu na Italijanke .ie svoj govor zaključil z nado, da njegove besede niso bile zamanj, kakor niso bili prejšnji njegovi apeli za več otrok v korist veličine in slave Italije!
"Ako bodo zibke prazne, ne bo mogoče graditi italijanskega cesarstva. Matere, polnite zibke!"
V škodo Italiji in materam v Italiji je vse preveč takih ljudi, ki nasedajo ducejevim apelom. Mussolini hoče, da ima tsaka zakonska dvojica v Italiji vsaj pet sinov, ki se jih lahko Uporabi v armadi. "Ni je sile, ki nas bi mogla poraziti, ako boste ve ženske vršile svojo porodniško dolžnost", je dejal dace. In Italijanke rode, vendar pa ne toliko kakor hoče nori diktator. To je priznal sam v istem govoru, ko je dejal, kako hudo mu je, ker se mnoge Italijanke posebno v severnih krajih države ogibajo dolžnosti (roditi več otrok).
Enako propagando za čimveč rojstev vodi Hitler, četudi je Nemčija že zdaj preobljudena. Poljska vlada se enako gnjavi s propagando za več rojstev in poslednje mesece se je s kam-jpanjo za čimvečji narastek prebivalstva začela baviti tudi sovjetska Unija. Odstotek rojstev je v Rusiji že zdaj izredno visok, v primeri z drugimi deželami, ampak vse vlade mislijo na Vojno in tako hoče tudi Stalinov režim veliko človeškega ma-terijala. čimveč ga je, večja je armada in druge države se je boje tolrko bolj. To sicer ni krivda Rusije, pač pa kapitalizma. Ko propade ta, bo tudi vprašanje rojstev drugače obravnavano.
Italija ti Etiopije no bi mogla osvoji br«« vojaških aeroplanov — vtaj ne tako hitro io n« s armado par »to ti»oč mož. Kontrarevolucija fašističnih generator bi bila zaduiena po par tednih civilne vojne, ako bi
o konferenci in drugem Barton, O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v vzhodnem Ohiu, , ki se je vršila 30. avgusta n t povver Pointu, je bila dobro obiskana. Poseben rekord, je bil. da se je je udeležilo devet delegatov in delegatinj XI. rednega zbora JSZ, in sicer šest iz Ohia in trije iz zapadna Pennsvlvanije.	(
Sodrug Snoy se je vsled slabega zdravja ni mogel udeležiti. Diskuzije so bile dobro, velika večina je izražala sogla-šanje s skledi prošlega našega (zbora JSZ.
V razpravi o volilni kampa-J nji-so nekateri izražali bojazen nad možnostjo Landonove-Coughlinove zmage. Jaz sem mnenja, da delavci med republikanci in demokrati nimajo kaj izbirati, zato je pametnejše, da glasujejo za socialistično stranko. Zal, da v nekaterih državah morda ne pride na glasovnico, ker zahteva zakon preveliko število podpisov na
HM	;>et:ciie. Kna toh držav je Ohi >.
Nei .Čija in Italija ne po.lall rebelom kadre vojaik.h Ako bj M deIavcj bolj zavedali
NAS PRECINKTNI *TOLITIKANT" PRAVI:
"Roosevelt je več storil sa nas kakor vsi socialisti na svetu skupaj."
aeroplanov in pilote ter municijo. Na tej sliki je armade italijanskih vojnih aeroplanov na pristana blizu Rima. Vseh skupaj jih ima Mussolini nad tisoč.
V CHICAGU NA XI. ZBORU JSZ
Piše Nace Žlemberger
svojih koristi, bi lahko premagali tudi to oviro.
*
težko dobe. Snel mi je pokri- Društvo št. 562 SNPJ in klub valo z glave, ga pogledal in u-]št. 11 JSZ priredita piknik v goto vil, da je klobuk njegov po vseh krščanskih in tudi drugačnih pravicah. Jaz sem se čudil, ker ne vjrujem v konfiska-
v družbi tolikšne, da med po-jcijo klobukov. Ampak imena
pasu ni a obra-
(Nadaljevanje)
Srečal sem na tej prireditvi aameznimi stanovi sploh ni bilo "Nace" v notranjem ] Martina Potokarja, ki ga ni- mo«lov.	„	J bilo, Lakcrkoii aem g:
sem videl že mnogo let, istota-
čaše. "Nace, veseli mej da si P« Je morda v šali smatral, da prišel— "Kako sem vesel. Je zalotil "čikaškega gangster-da se zopet vidiva!" "Vzemi, >"• Smejal se je seveda in ni morda je to zadnji med na- mislil nič slabega o meni,t pač ma." Itd. Hvalili so moje dopi-jP" 1« mojih očeh.	- —:
se in me vpraševali, čemu se Ampak, da ne boste vi, čita-posled nje čase tako redokdaj t*U». domnevali, da je bilo oglasim. "Dobro," sem si mi- med nama kaj navzkriž, naj tu slil, "če je vam prav, pa bom Pojasnim, da si je položil spet več pisal." *	Tone na glavo moj klobuk, ker
svojega ni mogel, najti. Ko pa
Na tem zboru sem znova o-
________________ ..	Zabavali smo se pozno v noč. čal. Vsekakor neljuba pomota,
ko starega znanca Frank Pod- od vseh strani so mi ponujali si mislil. Tone Jankovič lipca, bivšo nameščen ko v uradu SNPJ Albino l/>gar, sedaj Mrs. Andrew. Furlan, dr. John Zavertnika, Martina Judnrča iz VVaukegan, Antona Žagarja, bivšega upravnika Proletarca in veliko drugih.
Rokovali smo se, šalili in smejali. Pa pravi nekdo "Pelji-mo se k Antonu Medvedu. Fin sodrug je rn nov salun je odprl!" Zasedli smo dva avtomobila. Vsi moški so ifteli žene. Jaz edini sem bil samec.
Anton Medved je bivši Clc-velandčan. Fin pevec in izboren dečko. ' "Pečlar", kakor jaz, ampak mnogo mlajši. Dekletom —opravijo, je všeč. Jim ne zamerim ;n njemu nisem nevoščljiv. Tone Medved je bil v svetovni vojni avstrijski vojak in na fronti veliko preizkusil. Do tega zbora ga nisem po-
nedeljo 13. sept. na Frank Pri-možičevem posestvu. Vabljeni .-te nanj od bliizu in daleč, posebno še, ker bo to letos najbr-že zadnji zlet v tem kraju, imeli bomo dve godbi, namreč F. Korana in V. lijakov orkester. Plesal ni pod smo povedali in napravili streho, kar bo v zadovoljstvo plesalcem. Postrežba bo dobra in zabave o-hilo za vse. Kateri pridejo s poulično karo na Barton, jim bodo na razpolago avti. Spoznali jih boste |>o znakih SNPJ. Čakali bodo ob 1., 2. in 3. pop. Na svidenje 13. septembra!
Joseph Skoff.
me je, kot "zločinca", zalotil,
pazil, da so tisti na&i rojaki kii ^ 'pokriva]a prijateljsko iz
so se vežbali za delavsko giba-
menjala. Jankovič se je le bal,
znal. Skupno z njim dela Josip,	.	.
Gerbais, imeniten gorenjski <">« 5	« zbor '1
fant. k o ra i ž en in zabaven. Pre-!	Nameni1 >em £ ostatl, '
je sta imela "poflarijo" skup- ( hlca>'11 <e "ar dm' Nimam de no z Antonom Gardnom, kate-
nje že kot premogarji v starem ;kaj b, njejrava žena reklaf ^ bi kraju, najbolj revolucionarni.	domov z napačnim po.
in potem tisti, katere smo mi kriva:(»m. Lanko bi ga osumila, učili. Jos. Radelj iz W Al isa; s ^ je ^ y ChicaKU v kako katerim sva na zboru skupaj resUvracljo> v kateri se kujej0 sedela, mi bo to gotovo pntr-	he na debelo> pa ge je
dil. Seveda, nezmotljiv nisem. tud. on zmoU| jn ^ na nj|-Če kdo smatra, da pretiravam, ga prosim, naj mi gornjih par opazk oprosti.
Pozno popoldne v nedeljo
la, ne žene, ne otrok — torej
ra je bila dne 2. julija, ko sem|čemiJ ^ bi mi naj mudilo do- kateri sem član skoVo od za-prfšel v Chicago, že docela v j ™®v! ^JV©Č sem ^n^vSlov^ |eetka. Nekateri so sumili, da
"likvidaciji
Mislil sem da del- centru in 80 Pomenkoval «	simuliram. Tisto sumničenje
bom živel pri svojih stanovskih ^ikaškimi prijatelji in znanci.	me je silllo bolelo. Ob vsaki
tovariših, pa so kar takole na Sodrug John Thaler, ki .ie de-	priHkif ko moram napenjati
lal pred leti v premogovniku v	preostali vkl. se spomnim nanj
Glencoe, O., kjer je bil moj ta-	z žalostjo v duši. Pa nič zato. kratni dqm, in njegova sopro-! Ne smKe mi3]ilif (la se cmerim. ga Mary sta me i>ovabila k nji-
lepem razpustili svojo kuhinjsko in stanovanjsko zadrugo.
Čestokrat sem že premišljeval, koliko hudega sem vžil pri
Klubi JSZ, pridružite se C. U.!
Cleveland, O. — Odbor Cankarjeve ustanove je na delu s nolno paro, da pričnemo čirp preje izdajati leposlovni mesečnik Cankarjev glasnik. Zadnja dva tedna je bilo razposlanih nad tisoč vabil na naša napredna, podporna in kulturna društva, da se pridružijo Cankarjevi ustanovi in se naroč-ijo na me.>ečnik.
V časopisju je bilo že razloženo. zakaj potrebujemo mesečnik in kakšne smernice bo zavzemal, toda če hočemo to idealno ustanovo tako izpeljati, da bo naše delavstvo ponosno na njo, potem moramo biti velikodušni in se žrtvovati za stvar, kajti le tako bomo dostojno počastili Cankarjev spomin m pokazali našim klerikalcem, da imamo razumevanje za kulturo in da ne nosimo Jankoviču sem se izgovoril, j zastonj imena napredni de-
avci.
podpiralo zdrave, delavske ideje, zato sem prepričan, da bodo vabila za pristop k Cankarjevi ustanovi našla ugoden '>dmev.
Večina našega naprednega življa je idejo delavskega mesečnika gorko pozdravilo in število društev in posameznikov včlanjenih v Cankarjevi ustanovi z vsakim dnevom bolj raste. Kolikor je meni znano, ni še niti eno napredno društvo v Clevelandu odklonilo naAe vabilo k pristopu. Tudi naročniki povoljno prihajajo!
Naj omenim, da mesečnik ne bo nosil lokalni pečat, ampak bo prav tako važen za naše ljudi izven Clevelanda.
Delavci sirom ameriške Slovenije. pridružite se Cankarjevi ustanovi, ustanovi naprednega elementa!
Odbor C. U. posebno apelira na tajnike klubov, da se priglasijo za zastopnike ter piie-jo po knjižice za naročnike na naslov: Cankarjeva ustanova, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. — Milan Medvešek.
pačno stezo ter si snel s stojala klobuk, ki ni bil njegov.
Zase pa sem si mislil tole: ko sem izgubil oko, sem po pravilih vprašal za odškodnino. Nič za večjo, ne manjšo, kakor jo v takih slučajih določajo členi in točke jednote, v
vojakih v stari Avstriji. Anton	ma. "Vsaj en dan boš pri nas'' (la sem pograbil za najlepši
Medved me je zlahka prepri-	*ta rek,a' Koftta,° te ne bo! klobuk, in oba sva se smejala. Članstvo JSZ je že stokrat
čal. da so bili Franc-Jožefovi	" Vabi,° m«je mlka!0' k.a_'In drugi! in stokrat dokazalo, da je spre-
soldati v vojni še veliko hujše	kor me 10 vose,111° *>n ^°viče-| (L)alje prihodnjič.) ijemljivo za napredne stvari ter
Razstava Peruškovih slik v La Sallu
La Salle, 111. — Že marsikatera slov-enska naselbina je imela priliko, da se je seznanila s slikami našega mojstra H. G. Peruška. V La Sallu pa bomo imeli razstavo njegovih umotvorov dne 26. in 27. sept v Slov. domu.
Nanjo so vabljeni ne samo tukajšnji in okoliški rojaki, ampak tudi čikažani in drugi, kajti videli boste med drugimi take slike, ki bodo tu prvič razstavljene.
Ne bilo bi pravično, če se bi mi med tem ne organizirali in se domenili, koliko slik naj ©-stane v La Sallu. Pridite vsi na razstavo. — Poročevalec.
reve. On je k sreči odnesel iz trenčev zdrave kosti, le tu pa
vih. Ostal bi kar v Chicagu, sem mislil sam pri sebi. A vro-
tam kaka praska se'mu je lel6'"**' b»s "IlovlU. Zabeli s« poznala. im,uk tovarni-1 P'»atl 0 solncancah. Vrasra,
jp^p	- v
Leon Trocki. spet samo zastražen "gost"
Ampak na tovarniškem torišču v Chicagu ni bil
čemu bi umrl v Chicagu zgolj vsled čikaškega solnca! Res
stroj, ki zahteva od delavca,l8Gm P^tajal že nekam "švoh".
toliko "srečen". Neizprosni
"delaj, hiti, brzi", mu je odre-
Tisti \eliki ftffftlovi v časopisih
Za Roosevelta
. Chicago Tribune dokazuje, da agitira tretja internacionala direktno za Roosevelta. Komunistična stranka v Zed. državah vodi svojo kampanjo s stalisča, da je treba republikanskega kandidata Landona poraziti za vsako ceno. Stara garda v New Yorku, z Louis Waldmam>m na čelu, agitira za Roosevelta direktno, dasi je James Oneal š^ pred par meseci zatrjeval, da se to ne bo zgodilo. New I>eader je takrat pisal, da ne bo letos deloval za nobenega predsedniškega kandidata, ker nihče, kar jih je, ne zasluži glasov razumnih delavcev. Zdaj je za Roosevelta!
'rtika je zmeda v "ameriški" politiki!
zal na eni roki skoro vse prste.,in, P« •4tpvilk,> čl°yek» ho!' To je vzrok, čemu se jc lotil I °*la,">- Pa sem •,k,en'1' da od" gostilniške obrti. Delavcev brez
klem domov na svoj vrt. Sma-
vseh prstov namreč nikjer več!1™1,*™' da za smrt nisem še
zrel, še manj pa pripravljen
nanjo.
Naj ob tej priliki povem še tole brezpomembno 'nesrečo": predno sem šH na zbor, sem si kupil nov klobuk. Ker vem, da ljudje v Chicagu pokrivala radi izmenjavajo, sem na notra
ne najemajo.
Prišedši v Medvedov salun smo se posedli oki^otf miz in začeli zbijati šale na račun posameznikov in celotne družbe. Po priietnem šaljivem pomen-kovanjiLsjno se vrnili v dvorano Sokol' Havliček. kjer smo
Socializma ni mogoče ustavili
Milijone ljudi zaničuje socialiste. Tako so jih naučili gospodarji, ki hočejo, da socialistična ideja ne prodre in nikoli ne ztnaga. A kljub vsemu prodira in zmaguje.
dobili še vedno veliko, dobro nji strani ovoja svojega pokri-razpoleženo družbo. K ni so de-	napiial na dveh mestih
batirali, drugi zbijali šale, tre- ime "Nace". Nihče mi ga ne bo
vzel, sem si mislil. Nisem pa domneval, da jaz lahko vzamem klobuk komu drugemu. Nekega večera me jako vlju-
Po kapitaliAtovem mnenju je »tavka zločin in atavkarja * **j zaprt, deportira, ali pa pobije.
tj i plesali, vsi pa so se pritoževali nad vročino.
Ko smo se v Centru, v dvorani Havliček in pri Medvedu shajali z doktorji, mi je spet dno pobara "večni popotnik", zbežal spomin v prošlost. Dok- Anton Jankovič. češ, klobuk tor v stari Avstriji, da bi ena- »maš lep, pnstoja ti in tudi kovredno govoril z navadnim drag ni. kakor izgleda. "Zares delavcem? Saj bi izgubil ugled Je vreden vsote, samo dolar in kredit, če bi to storil! Tu pa *<?m plačal zanj," sem mu od-doktor gor ali dol — vsi smo vrnil.
enaki kadar smo v družbi. Ampak Jankovič s tem od-Razlike so le v dohodkih in v govorom ni »bil zadovoljen, službi. Tam pa so bile razlike Klobuki, ki so tako poceni, se
Shod in piknik v VVaukeganu
Zlet, ki so ga prošlo nedeljo priredila društva Prosvetne maticin klubi JSZ v Možinov park v VVaukeganu, ni imel u-deležbe, kakršna bi na delavskih zborovanjih morala biti. Vendar pa je bilo razpoloženje dobro. Precej ljudi, posebno iz drugih krajev, ni prišlo vsled cmerrkavega vremena. Glavni vzrok mali udeležbi je bila pretnja V žičarni (podružnica Steel trusta), kjer nadlegujejo delavce vsled prepričanja kolikor si največ upajo.
Več o tej prireditvi bo poročano prihodnjič.
Reakcionarne sile vseh dežel zdruzene proti
delavstvu.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
križarsko vojno proti "rdeč-karjem" Hearst, Coughlin, fl°-ridski governer David Sholtz itd. Sletfnji ie predsednik or-ganizacije Klks; pravi, da bo mobil-ziral vseh njenih pol tijonr članov za vojno proti "prevratniškim elementom'. , Svetovna reakcija je v stra-
t USSR ▼ 6 imholj prijateljskem razmerju. Sovjetsko noto ta izgon Trockija i i raČe Me bi besnela, j« odklonila, a ob enem pa ga je internirala tor satiraiila toliko, da na bo '	• nriprSVljsU
rri mogel intrigirati hoditi proti tovjeltki Uniji ali toper 'taterokoli drufo ZdrUZCValS	^ 1 |
deželo. Na tliki ita Leon Trorki in njegova žena v čatu, ko tla dobila po iagonu i* USSR zavetje v Italiji. Ona mu jc jako dobta pomočnica. Do nedavnega čata je imel upotlenib več klerkinj in dva vaupna privatna tajnika. Pital je članke v ratne litte in izdal par knjig, kar mu je prinetlo vitoke dobodke. Zadnja obravnava v Motkvi pa je bržkone za dokaj čata ttorila konec njegovemu vplivu in tudi njegovim aktivnoitim.
Vlada v Otlu te je odložila, da Leon T-očki in njegova žena lahko ottaneta na Norveškem, t čemer je odklonila zahtevo vlade v Motkvi, da naj ga izžene, nametto da ritkira prijateljtke odnotaje t tovjettko Unijo.
Norvežki vladi načeljujejo tocialitti. Stranka, ki je »daj na krmilu Norvežke, je btla v povojni dobi v komunir.tični internacionali, toda ne dolgo. Izgnal jo je »z nje njen tajnik Gregorij Zinovjev t tvojimi provoka-cijtkimi ukazi. Vzlic tem neljubim tpominom norvežka vlada želi, da ottane
svet na pokolje, kakršno divja danes edino po njeni zaslugi v &pamji. Ampak tudi delavski razred ne spi. Koncem kanca bo le ta triumfiral.

ZELEZNA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevol is rutcine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
Trojica, ki meia pamet ameriških volilcev
4
(Nadaljevanje.)
Ko, ta razcapana sodrga tu spodaj jo je fcvi, ko je skušala pomoliti svoj nos izza dale, pošteno izkupila. Tega pač ne bodo Ido kmalu pozabili.
On, polkovnik Miheladse (tako mlad, pa ie polkovnik) je izbral ta položaj ter ga je v generalnem štabu zagovarjal. Kdor je dr-j bi v svojih rokah ta položaj, je imel v svojih jokah tudi ključ* ki je zapiral vse obrežno oiemlje-
Polkovnik je zopet pogledal po kameniti planjavi, po tihem pobočju in tja doli na obrežno skalovje, ki se je navpično pogrevalo t morje. Da, ta pokrajina je bila res tako ustvarjena, kakor da jo je bil naročil kdo, fci je hotel prav tu zadržati kakršnokoli
armado!
Toda to ne zadostuje! Ne zadostuje samo, udriati jih, potrebno je, pokončati jih. Polkovnik je že napravil potreben načrt. Poslal bo pamike z vojaštvom tej sodrgi za hrbet, izkrcal bo vojake zadaj na cesti ter bo zaprl to smrdečo druhal v skalnato korito kakor podgane v past.	<
On, knez Miheladse, posestnik neke ne prevelike, vendar pa rodovitne in lepA gospo-ičine pri Kutaiju, bo tej strupeni pokveki, ki ie tako dolgo kuii vse obrežje, z enim za-mahljajem odrobil glavo!
Rusi so sovražniki Gruzije, čudovite, kulti-virane Gruzije, prav takšni sovražniki kakor Armenci, Turki, Tartari, Aserbeid-žanci.. . Boljševiki pa so sovražniki vsega človeštva, gonražniki vse zahodne kulture. On, Miheladse je prav tako socialist, toda on . .. (Ali
hi dal vendarle poklicati tiste drobne deklice, tiste Grkinje?) ... on je pravi socialist i globokim umevanjem za mehanizem zgodovinskih dogajanj. On sovraži vse pustolovce, ki se šemijo z masko socializma ter računajo z nizkotnimi nagoni množic!	f
On ni krvoločen. Prelita kri se mu gabi. Kadar pa se gre za kulturo vsega sveta, za blagor in veličino njegovega naroda, je ne-kprosen! Tile tu spodaj se morajo vsi, vsi do poslednjega moža ugonobiti!
Tako premišljuje in se z daljnogledom v roki izprehaja ter gleda na strohotno strmo pobodje, v temo ncpredornih gozdov, na ozko, vijočo se belkasto cesto, na kope, ki se vikrJatnem siju zahajajočega sonca rdečijo, fcia in posluša Šepet tišine, pokojne tišine ■ahkega večera ...
Ta prekrasni, iz najboljega blaga izdelani plašč, ki njegovo čedno postavo še prav po-istao očituje, to dragoceno, z zlatom okra-ieno bodalo, ta snežnobela kučma, ki jo je izdelal neki sloviti kavkaški mojster, vse to fa nekako vzpodbuja k junaštvu, k prav po-lebaim podvigom. Vse to ga loči od drugih, od prosta kov, ki se pod težo njegovega pogleda strumno vzravnajo ter kar zamrejo, od tattnikov, ki se ne morejo ponašati z njegovimi izkušnjami in z njegovim znanjem. Ko se polkovnik takole izprehaja, oibcuti nehote vso težo svoje osamelosti.
"Hej!"
Neki vojak, mlad Gruzinec, ki je imel nepravilen a prijeten obraz in prav takšne man-deljaste, ovlažene, evetljikajo»če se oči kakor fospod polkovnik, je jadmo priskočil ter mu salutiral
Gospod polkovnik zapovedujejo?"
14.. .tisjto .. .dleklico . . .Grkinjo . . .pripelji jo!..."
Saj ni tega rekel. Samo hotel je tako reči, P« ga je le strogo pogledal in vprašal: "Večerja?"
"Kakor ste zapovedali, gospod polkovnik !"	'
Polkovnik je veličastno stopal mimo vojakov, ki so ob pogledu nanj planili kvišku ter ®e vzravnali in zamrli. Vsi ti vojaki so bili Gladovali so. Prehrana je bila slabo °ifcanizirana. Dobili so komaj po dobro pest koruze dnevno. Pozdravljali so ga in se obračali za njim, on pa se je nemarno igračkal 1 belimi rokavicami. Korakal je mimo večerji«, že pojenjajočih tabornih ognjev, mimo *®nj in pušk, ki so bile postavljene v piramidah, ter je naposled stopil v dolg, bel šotor, 8redi katerega se je pod težo steklenic, krož-
nikov, čaš, kaviarja, sira in sadja šibila dolga miza.
Zabava mladih častnikov, ki so bili prav tako vitki, pojavni in prav tako lepo oblečeni kakor on sam, je zamrla; vsi so se dvignili.
"Izvolite sesti!" je dejal polkovnik.
Ko se je pozneje v svojem šotoru vlegel, se je zazibal v prijetno omotico. Slugi, ki mu je sezuval bleščeči se lakasti škorenj, je molel svojo nogo pod nos. Polkovnik si je mislil:
škoda, da si nisem dal privesti Grkinje.. . Sicer pa je pametno, da nisem tega napravil.
XXV.
Noč je silovita ; gore požira jn skalovje in strahotne globine, ki zijajo podnevu izpod skalnatih gora.
Ob prsobranu koraka straža sem ter tja. Straža je črna in žametasta, takšna pač, kakršno je vse v tej žametasti noiči.
Vojak koraka kakšnih deset korakov naprej, se obrne ter koraka zopet po istem potu nazaj. Pred njim se iz teme dvigujejo megleni obrisi strojnic. Za njegovim hrbtom se dviguje visoko skalnato pobočje, ki je prav do gornjega roba napolnjeno s črno gmoto. To nevidno, črno pobočje vliva vojaku čuiv-stvo pokoja in sigurnosti.
Deset korakov naprej, obrat, deset korakov nazaj[.
Kako prijetno je doma! Doma ima majhen vrtiček, majhno koruzno polje. Ženo ima, Nino, ki pestuje malega Serga. Ko je odhajal, je gledal Sergo s svojimi ogljenočrnimi očki za njim. Deček je skakutal v materinem naročju, je stegoval mehke, oble ročice kvišku ter se sladko, otroško smehljal. Ko ga je vcasi oce maice popestoval, ga je deček po navadi vselej malce oslinil. Vojak je venomer videl tisti sladki otroški smehljaj, venomer je mislil na tiste otroške sline.
Deset počasnih korakov, odmerjenih korakov v temi, obris strojnice, počasen obrat, rob strmega prepada, potem pa...
Boljševiki mu niso storili nič hudega. Kljub temu pa jih bo s te višave obstreljeval. Niti
Suščarica ne bi mogla uiti po tej cesti tu spo-aj. Boljševiki so pognali carja s prestola.. . Car res ni bil Gruzincem kdo ve kako naklonjen ... Pravzaprav so pametno napravili! Ljudje pripovedujejo, da so v Rusiji vso zemljo razdelili kmetom ... Vojak je vzdihnil. Nič ne pomaga! Vojak je vojak ter bo streljal na tiste, ki čepijo tam spodaj za stenami.
Skozi temo se mu zdajci tako sladko po-smejejo otroške oči in otroška usteca ... Pri srcu mu postaja toplo... Vojak se v srcu smehlja, a obraz mu pokriva globoka resnost.
Še vedno ista tišina, napolnjena do roba prepada s temo. Bržkone se bliža že osvit. Ta tišina je tako čudno neprijetna. Glava mu je nenavadno težka; vedno niže in niže se mu sklanja ... Ah. ne, ne sme .. . Mo sunkovito dvigne glavo kvišku.
Tam nekje daleč se zasliši glas nočne ptice ... Prečuden glas! Kako je mogoče, da ni še nikdar doslej slišal podobne ptice?
Nekaj težkega pritiska na vso pokrajino, nekaj čudnega se neslišno pomika proti njemu. V temi se vale sive gromade ...
"Ali si ti, Nina? In Sergo?"
Jadrno je odprl oči. Glava mu pada na prsi. Utrujen je. Naslanja se na prsobran. Poslednji trenutki pretrganega spanja se izgubljajo v no«čno prostranost.
Vojak zamaje z glavo ter pogleda neza-upno okrog sebe. Vsepovsod ista nepremična, mrtvaško tiha tema, isti, komaj opazni prsobran, strojnica in isti prepad, ki se ne vidi, ki se pa sluti. Daleč nekje je zavreščala neka ptica. K^ko je vendar mogoče, da ni doslej v Gruziji še slišal takšne ptice?
Pogledal je v daljavo. Bledeče zvezde se slabotno svetlikajo; svoj položaj so popolnoma spremenile. Tik pred njim se razprostira ocean teme. Vojak prav dobro ve, da se pod temo širijo r.eprodorni gozdovi. Zaze-hal je in pomislil:
"Korakati moram gor in dol, drugače .. ."
Mislil je, a misli ni domislil do kraja, zakaj zopet se je začela premikati ob pobočju nepredorna tema. Srce se mu je stisnilo.
(Dalje prihodnjič.)
OGLAŠAJTE
v
PROLETARCU
>........................................................
PLAČE JEKLARSKIH MAGNATOV, KI PROTEKTIRAJO (?) SVOJE DELAVCE PRED ZUNANJO UNIJO
V iledccrm iskasu »o imena nekaterih mogotcev, ki kontrolirajo jo« kl^rtko industrijo ter njono petmili jardno imovino. V»i »o združeni v American Iron and Steel Institute. S pomočjo te svoje »kupne ustanove »o aa« povedali boj odboru sa industrialno organizacijo, in sagotavljajo, da •• bodo poslužili vseh iredstev sa "protektiranja svojih delavcev pred usilji« vostjo sunanje unije."
Sledeči iskas, ki ga je priredil omenjeni odbor na podlagi podatkov svesne vlade, ispričuje, koliko kdo ismed teh magnatov zasluži na uro, računano na podlagi 8 ur dela dnevno, pet dni v tednu in 50 tednov na leto:
t
Ameriški kapitalisem je v politiki silno spreten. Ker poseduje vsa pro-pagandistična sredstva, mu je čisto lahko savcsti tudi milijone nesadovolj-nih ljudi na stranska pota. Letos vrše to nalogo vedoma ali nevedoma sa kapitalisem dr. Tsvusnd, duhovnik Smith is Louisiane in kajpada preča-stiti Rev. Coughlin. Vsi trijo so se sbasali v skupen škaf in skupno veslajo po ameriškem političnem vodovju. Dosegli ne bodo sa ljudstvo ničesar, sebi in svojim najbližjim pa so isborno pomagali.
Chas. M. Schwab, predsednik	Na uro
Bethlehem Steel Corporation	$125.00
Geo. C, Cravrford, Jones and
Laughlin Steel Corporation	125.00
E.	R. Crawford, predsednik
McKecsport Tin Plate Corporation 112.70 Myron Tajrlor, predsednik United
States Steel Corporation	83.39
Tom Girder, predsednik Republic
Steel Companjr	70.39
H. E. Sheldon, predsednik
Allcgheny Steel Companjr	55.83
H.	A. Roemer, predsednik
Sharon Steel Corporation	44.50
George Verity, predsednik
American Rolling Mili Co.	34.56
I.	E. Block, predsednik Inland
Steel Companjr.	30,00
F.	Purnell, predsednik Youngstown
Sheet and Tube Companjr	30.00
E. T. Weir, predsednik National
Steel Companjr	26.84
Wm. H. Hollowajr, predsednik
VVherling Steel Corporation	22.24
Na dan
$1,000.00
1,00.00 . 901.60 687.12 563.12
446.80
i
356.00 276.48 240.00 240.00 214.72 117.92
Na leto J $250,000.00
250,000.00
225,416.00
166,786.00
140,778.00
111,704.00 89,000.00 69,124.00 60,000.00 60,000.00 53,671.00 44,486.00
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
, ^	Zbira Chas. Pogorelec
Herminie, P«. — Anton Zor-lo društvo $2, ostalo pa je na-nik je kljub nesporazumom v bral med člani, stranki stalno na agitaciji za jkj%mif F|a. __ Naše gibanje Proletarca. Zadnje dni je po- jma 8V0je HOmi^ljenike na vseh slal 8* naročnin in 5 oglasov I konc;^ jn fcrajjh te prostrane
mesta se je zglasil naš stari somišljenik Frank Rataic in poslal 2 naročnini.
No. Chicago, 111. — Frances Zakovšek poroča, da je zadnji piknik kluba prinesel dober moralen in gmoten uspeh. Pravi, da kar se razprodaje in raz-pečavanja socialistične literature tiče, niso dozdaj mogli dobiti nikogar, ki bi hotel prevzeti to odgovornost. Poskusili bodo Ae.
Chicago, III. — Frank Bizjak in Joe Oblak sta bila na agitaciji; dobila sta 2Vi naročnine in $1 listu v podporo, ki ga je prispeval Math Pintar.
Springfield, III. — Joseph Ovca je poslal $3 tiskovnemu fondu lista, ki jih je prispeval klub št. 47 JSZ, enako vsoto je prispeval tudi za kampanjski sklad JSZ.
Strabane, Pa. — John Terčelj je poslal $5 v tiskovni fond Proletarca, katere je prispeval Louis Britz rz I^awrence. Pa.
Milwaukee, Wi». — Lenart Alpner se je zadnji teden zglasil z 9. naročninami. Pravi, da se v kratkem zopet oglasi, ker hoče, da bodo naročniki v Mil-waukeeju plačani "up-to-da-te".. — Kaj neki se je zgodilo z Jožetom Radiom iz West Allisa? Na zboru je grozil, da v kratkem prejmemo iznena-denje iz Mihvaukeeja. Tudi od Jožeta Vidmarja bi radij da se kaj zglasi.
Canonsburg, Pa. Od tu se je zglasil Marko Tekavc in poslal 2 naročnini.
La Barge, Wyo. — Frank Žagar je poslal naročnino in ob enem naročil zbirko knjig iz Proletarčeve knjigarne.
Ročk Springt, Wyo. — Od tu se je zglasil naš stari znanec v tej koloni, John Jereb. Poslal je $11.10 v kampanjski sklad JSiZ. katere je nabral med somišljeniki.
Barton, O. — Od tu se je zglasil s prilično vsoto s. Jožef ftkoff. Poslal je $7.75.
Blairsville, Pa.—Joseph Debelak piše med drugim; "Priloženo pošiljam nekaj novcev za volilno kampanjo. Storil sem, kar je bilo v moji mo«Či in želim, da se bi delavci bolj zanimali za svoj lastni dobrobit kot so se dozdaj, toda naša pot je zelo grampava." Poslal je $10.15.
Chicago, III. — Od tu se je SglasU Joseph Fritz, tajnik društva št. 19 SSPZ. Poslal je | $5.00. Od te vsote je prispeva-
za 1937 letnik našega kole- dežeie od tu je poslal za kam,-darja.j*	t. panjsk* sklad $3.85 naš stari
Forest City, Pa. — Iz /tega | znanec Joe Jereb, ki je svoječasno bival in bil agilen zastopnik za Proletarca v Akro-nu, Ohio.
Oakland, Calif. — Da je resnica, kar sem zapisal v pred-idočem stavku izpričuje tudi vsota $3.50, ki jo je poslal Frank Slaby: V pismu pravi: "Hope that this little contribu-tioh v/ill help, and keep up the good vvork." Thanks, Frank! We shall try to make the best use of it.
Wekt Park, O. — Tom Bar-berič je nabral med somišljeniki $3 v kampanjski sklad, društvo št. 257 SNPJ pa je prispevalo $2 v iste svrhe.
Detroit, Mich. — Da tudi naši detroitčani ne bodo izostali, sem pričakoval, da nas .bodo pa iznenadili s toliko vsoto, se nismo nadejali. Sodruži-ca Katie Junko je namreč nabrala v kampanjski sklad 5-20.05, katere je nabrala med sodrugi in somišljeniki.
John»town, Pa. — Tu je prispevala Conemaugh Valley federacija SNPJ $5, društvo št. 3 SlNPJ $2; $3.15 pa je nabral med somišljeniki John Oreško-vich.
Aliquippa, Pa. — Bartol Ye-rant je poslal od tu eno naročnino in $11.50 za kampanjski sklad JSZ. Saj smo vedeli, da obiranje našega bojevnega fonda ne bo šlo kar tako mimo naših Aliquipčanov. Na sodruge kot Ycrant, Smrekar itd., se pa tudi vedno lahko zanesemo. Da bi le imeli več posnemovalcev.
Waukegan, 111. — John Zakovšek je poslal $10 v kampanjski sklad JSZ, katere je nabral med sodrugi in somišljeniki. Na omenim še, da smo od s. J. Zakovška prejeli pred kratkim drugo značilno pismo in poštno nakaznico za $30.00. V pismu pravi: "Na seji socialističnega kluba št. 45 JSZ se je zaključilo, da darujemo v agitacijski, oziroma v borbeni namen sledečim: JSZ $10; soc. stranki $10 in v pojnoč španskim boriteljem proti reakciji in fašizmu $10. - Priloženo je poštna nakaznica, tebe pa prosim, da vsote pošlješ na pristojna mesta." Vse priznanje waukeganskim sodrugom in somišljenikom. Vsote so bile takoj poslane na pristojna mesta.
Eaat Helena, Mont. — Prijatelj in somišljenik Jože Mihe-lich r.am piše med drugim: "Ker sem iakorekoč že stal
Eugene Grace, predsednik A. 1. S. 1. in eden glavnih vodij Bethlehem Steel korporacije, ni v tem sesnamu. Njegova plača je višja kot Schwabova. Glavna briga teh ljudi je, kako čimbolj svišcti profite kompanij, katerim načeljujejo. Delavci se jim ne smilijo, kajti profit ni sentimentalna stvar. Iskoriščajo jih kolikor največ mogoče. V interesu profita lakomnih parazitov satrjujejo, da so jeklarsiii delavci sadovoljni, da sive % kompanijami v prijateljstvu, in da nima "sunanja unija*' drugega namena kakor israb-Ijati delavce v korist plač unijskih organizatorjev in odbornikov ter sejali rasdor med delavce in delodajalce.
Kaj je resnica? Mar ne to, da se magnati hoje zvišanja plač delavcev, se sdrusijo v svoji uniji, kar lahko koncem konca pomeni snižanje njihovih plač?
Odbor sa industrialno organisacijo poroča, da se je od pričetka kampanj« to poletje sa pridobitev jeklarskih delavcev v Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers vpisalo v njo že mnogo tisoč članov. Z agitacijo se neumorno in uspešno nadaljuje neglede na sabotažo, ki jo uganja večina eksekutive A. K of L. v interesu sastarele form* strokovnih unij.
pred nebeškimi vrati, katera pa sv Peter ni hotel odpreti z izgovorom, da nisem izpolnjeval cerkvenih zapovedi, sem se obrnil na drugo stran: pred peklenskega poglavarja, da vidim, kaj ta poreče. Ko me veliki poglavar pekla zagleda, mi pred nosom zapre vrata s pojasnilom, da me ne mara notri. "Trpel si že na svetu itak preveč, poleg tega pa ne morem najti greha, ki bi bil zabeležen na tvoji duši." Tako mi ni ostalo drugega kot da se še nadalje ubijam po tej puklja-sti zemlji. — Zdaj je skoro že dva meseca, ko sem se ponesrečil pri delu. Padel sem tako nesrečno, da sem si predrl žilo odvodnico na vratu, in ker sem skoraj izkrvavel, gre okreva-l.je zelo počasi, dasi so mi dali za $2C druge krvi, kar pa še ne zadostuje. Zato ne morem sedaj nič poagitirati za to koristno stvar. Poslal sem pismo in pole na društveno sejo s priporočilom, naj se kateri zavzame za kolekto. Zavzel se ni nobeden, pač pa so iz društvene blagajne prispevali $2, katere vam tu pošiljanja Vsekakor boljše kot nič." Vsebina pisma nas je iznenadila, posebno še, ker nam ni bilo o njegovi nesreči nič znanega. Prijatelju Alihelichu želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja.
Yale, Kant. Za druš. št. 9 SNPJ je poslal s. Bratkovič $2. Z enako vsoto se je odzvalo društvo št. 241 SNPJ, Slovan, Pa., št. 145 SNPJ. Coraopolis, Pa. in st. 2 SNPJ, La Salle, 111., kateri vsoti je pridjal 50c še Fred Malgai. Iz Southview, Pa. jc poslal nadaljnih 85c Martin Urbas Jr.
O zadnji zabavi kluba
it. 1 JSZ
Chicago, III. — V soboto 29. avgusta se je v S. D. Centru vršila zabava, ki jo je priredil klub #t. 1 JSZ v korist svoje blagajne. Oddan je bil imetniku srečne številke nov bicikel. Dobila ga je Mrs. Helen Arko.
Zabava je bila prijetna in poset obilen.
Protisovjetaka fronta
Iz Berlina poročajo, da je sprejel nemški diktator Hitler v svoji vili na Bavarskem več zaupnikov iz Nemčiji naklonjenih držav, s katerimi se je posvetoval o snovanju zveze, ki bi bila naperjena proti sovjetski Uniji.
Zanimiva, konstruktivna konferenca na „ Syganu
Dne 23. avgusta se je vršila interesantna konferenca naših klubov in društev Prosvetne matice v prijazni naselbini Sy-gan. Predsedoval ji je John. Terčelj. Po poročilih o delu XI./ rednega zbora JSZ. so navzoči 'niobiiH zb.orove sklepe, posebno še zaključek, da ostanemo v soc. stranki. Za besedo se je priglasil Anton Zornik, ki je pojasnjeval akcijo za ustanovitev velike delavske stranke, ki se jo bo začelo graditi po letošnjih volitvah.
Zapisnikar je bil Michael Jerala, toda v tej številki zapisnika še nismo mogli priobčiti. Storili pa bomo to gotovo v prihodnji.
Rojaki v Chicagu in okolici, pridite prihodnjo nedeljo na Proletarčev piknik
Chicago, IU. — Prihodnjo
nedeljo 13. septembra se vrši pri Keglu v Willow Springsu običajni letni piknik v korist Proletarca. Igral bo John Ko-chevarjev orkester, soc. stranka pa je nam obljubila "sound truck". ki bo po vrtu raznašal lepo slovensko pesem. Angleški odsek kluba je poskrbel, da bomo imeli tombolo, balincarji se pripravljajo na tekmo, žo-parji dveh društev SNPJ pa bodo spoprijeli v svojem športu. Vstopnina je prosta.
Do Keglov^ga vrta vozijo potniški bu«i, a poskrbljeno bo tudi za vožnjo s trucki. čas, kdaj odpeljejo, je naveden na angleški strani, čitajte oglas na 4. strani. Pridite in povabite s sabo prijatelje in znance. V slučaju slabega vremena bo zabava v Centru.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze nnrede od
9. zjutraj <lo 9. »večer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
V NEDELJO 13. SEPTEMBRA
ZLET V KORIST PROLETARCA . — v.. . »
Igra Kochevarjev orkester — Muzikalni program bo oddajan po zvočniku po vseip \rlii
ŠPORTNE TEKME PLES DALINCANJE
Pridite vsi! V slučaju slabega vremena se vrši zabava v Slovenskem delavskem centru

TCMDCIA
Vstopnina prosta
PANAMA - KAKO JE BILA ODKRITA IN NJEN F ZA PREHOD IZ ENEGA V DRUGO MORJE
Ime "Panama" Je danes znano vsemu svetu zaradi svojega slovitega prekopa, kateri veže Atlanski s Paciftfnim morjem. Kako je prišlo do odkritja te ožine med enim in drugim oceanom, pa je povprečnemu človeku kaj malo znano. Kljub temu je ta kovček zemlje d*-nes eden najvažnejših na. svetu.
Qdkritje Amerike »pada med tiste slučaje, v katerih človeJc nekaj išče, pa najde nekaj drugega. Krištof Kolumb ni imel niti oddaleč misli, da bi šel razkrivat nov kontinent. Kar je iskal, je bila pot v Indijo. Njegovo za tedanji čas veliko prepričanje je bilo to, da je zemlja okrogla. Ce se more priti iz Evrope v Indijo, vozeč se proti vzhodu, mora biti to tudi v nasprotni smeri mogoče.
V/.iiudii0 pot v Indijo jc na šel leta 1489 Portugalec Vasco de Gama. Seveda se je morala v ta namen objadrati vsa Afrika, zakaj sueškega prekopa še ni bilo takrat. Toda bila je vendar pot v Vzhodno-Indijo.
Kako konkurirati s Portugalci? To je b'ii) vprašanje, ki je vodilo Kolumba do tega, da je tYeba najti zapadno pot. Z mističnim prepričanjem, da ima v tem slučaju na svoji strani božjo pomoč, je odplul Kolumb s svojimi majhnimi štirimi ladjami preko Atlantika, zavil južno od Kube proti zapadu ter dospel dne 30. julija 1502 do nove dežele, obali današnje Honduras. če bi bil plul od onega kraja, sledeč nasvetom ondotnih Indijancev, proti severu, bi bil razkril bogati in kulturno visoko razviti deželi Jukatan in Mehiko in njegova usoda bi se bila morda vsled tega obrnila na boljšo stran. Njegova fiksna ideja pa ga je
napotila, da je iskal v nasprotni smeri, kjer je hotel najti Iztočno Indijo. V velikanskih viharjih in neprestanem deževju je plul ob obali Centralne A-merike ter zbolel, kakor večina njegove posadke, na mrzlici. V pričetku oktobra so prišle ladje do zavarovanega zaliva Chiriiiui, v indijanski pokrajini Veragua.
Na tem kraju je dobil Kolumb od domačinov sporočilo, da se nahaja onstran gora drugo, veliko morje. To je bilo prvo sporočilo o eksistenci Pacifiškega oceana ter je vsebovalo obenem prvo spoznanje o morski ožini pri Panami. Kolumb pa je videl v tem nadalj-ni dokaz, da se nahaja na obali Zapadne Indije. Ono drugo morje ni moglo biti po njegovem prepričanju nič drugega kot Bengalski zaliv, in kos zemlje, ki ga je ločil od tega mor
dij naravnost do obupa. Nekako v krajih sedanjega Panamskega prekopa je neurje prisililo vso ekspedicijo, da se je o-brnila proti Veragui, kamor je dospel Kolumb v najhujšem stanju izčrpanja. $ele v aprilu 1. 1503. je mogel s svojim bro-dovjem odpluti iz pristanišča Chiriqui.
Že takrat pa je moral misliti na ^o, da se >»rne v Španijo, namesto da nadaljuje potovanje proti iztoku, kajti njegove ladje so bile vse preluknjane od črvov." Strastni in svoj cilj zasledujoči mož pa je še enkrat zasledoval svojo pot, v nadi, cla končno najde prehod do Indije. Eno svojih ladij je moral takoj v pričetku pustiti v Veragui. Drugo, ki se ni mogla več držati nad vodo, je moral zapustiti v bližini Puertobello. Z dvern* ostalim« ladjama, ki so bile napol razbite, je končno
ja, je bil seveda mali polotok, dospel v okolico Darijskega za-katerega imenujejo Malako in | Jiva. ki je bil znan Kolumbu same-
na vesti, kar bi mu bilo 4ahko povzročilo sitnosti, je sklenil, da popravi svoje grehe z razkritjem nepoznanih dežela za Apansko krono. Dne 1. septembra 1523. se je napotil s 150 Spanci in 600 indijanskimi no-sači na raziskavanje ter.dospel do vasi, v kateri je poveljeval indijanski glavar Careta. Od tega je dobil potikaze ter pričel z njih pomočjo prodirati naravnost v južno-zapadni smeri, v notranjost dežele. Pot je bila dobro izbrana, kajti o-žina ni presegala na tem mestu 70 kilometrov in višine Kordi-Ijer so znašale le nekako 700 metrov. Izredne pa so bile naravne težkoče, ki so se stavile prodiranju na pot. Ob bregovih so se nahajala močvirja in bolj v notranjost so segali pra-gozdi, v katerih ni bilo niti po
tečaja." Novo morje, ki ga je našel na jugu debele, je imenoval "Južno morje," katera označitev se je ohranila do današnjega dne, kljub vsej neresničnosti. Potem, ko je zavoje-val več indijanskih glavarjev v ddtični okolici, je nastopil koncem novembra potovanje nazaj proti Maria del Antigua. Med tem časom pa je izvedel prvič, da se nahajajo bolj proti jugu sijajne države Inkov v sedanji republiki Peru.
Razkritja Balboe so vzbudila v domovini največjo senzacijo. Utrdila so mnenja, ki je postajalo, med tem časom vedno bolj splošno, da pripadajo namreč vse obali, ki so se našle od leta 1492 naprej, popolnoma novemu svetovnemu delu. Vsled tega je nanrivo vs-plamtcla strast, da se končno
RAČUN RAZPECANI^ ZNAMK J. S. Z.
ZA MESEC MAJ 1936.
Driava in meito
v c
T3
Si
■a I
a
rv
M
C
"3
C«
M g
2 *
s .5
3
o*
M
O
c C 2 i
TJ
I
us
dnevi zapaziti sončne luči. Po- dospe do ziatih' dežel, o kate leg tega so še sovražna indi- ?

Treba bi mu bilo iti le še ko-
janska plemena korak za korakom ogrožala ekspedicijsko četo.
Kljub temu na si ie izvoje-val Balboa pot naprej. Dne 15. septembra 1513 — toliko časa je namreč potreboval za to kratko pot —so mu sporočili
jv V.. ------- ----------------- I	1 I truu U1 IIIU UIIU III ir »C nu- ; , ...	, ?	...»., I	•	• J
mu pod imenom Zlatega Ker-'rak rej in ,poi!nal bi bil, da M'jan»k» voditelji. da je vide-
SOneZ'l	' "	ri t h]i7.nip<ru irru*a nnn nrnirn
Še bolj utrjen v svoji misli je bil vsled tega, ker je bilo o-paziti v pokrajini Veragua v
rekah zlato in ker so nosili In- krat bi se mu bilo izjasnilo v dijanci zlat nakit. Le par dni|Kiavj, da je našel nov svet in
je zabredel v zagato in da sel? z bliinjeg« gnca ono dru*«.
je obrnila obal zoNf proti iz- b»Jno morJe- TedaJ	ra*:
toku. Sledeč tej obali bi bil do- v ,njem vsa romantika, k.
spel do iztoka Orinoko in ta- •>« ž,vela v V8eh ljudeh one Pu*
cbcm^ morjema za promet z ladjami, Najprvo se je pričelo z iskanjem naravne vodne poti. in j tem iskanjem se je razkrila v teku par let vsa iztočna obal Južne Amerike. Leta 1520. se je končno razkrila vsa cesta Magalens, ki se je bila
nahajala preveč na jugu, da bi <'AIJFORNIA:
...	, •	Mcmbor »t ter V« 12
ugodila vsem praktičnim po-1
ILLINOIS;					$ 3.10			
Sprinprfifld	1	K	—	—				$ .90
I.a Salle	H	9	13	—r	6.20	—.——	—.——	* 1.70
VVaukeKun	—,	3	2	-	1.15	—	—•.—	.30
ChicaflO št. 1	48	12	—	-	18.80	—.——		6.00
Chicago št. 16	s	/lf	12	—	8.00	——.—	——.—	2.20
Chicago št. 20	15	10	—	-	8.00	-—.—•	—.—	2.60
Chioafco št. 224	6		—	-	1.80	14.47	7.10	.60
INDIANA:					2.00			
Clinton	2	4	—	-		.60	.30	.60
K AN S A.S:			t /.		" -i		.40	
Arma	3	5	4	-	- 2.85	.84		.60
MtCHKiAN:								
Detroit št. 114	5	12	—	-	-r 5.70	1.70	i«5	1.70
MONTANA:								
Bearcrtn-k	20	8	—	-	8.80	2.80	1.40	2.80
OHIO:					3.55			1.20
Maynard	7	5	—	—-		—.—	——.——	
Salem	1	3	—	-	1.35		—r,—	.40
Newt)i»rgh	1	2	4	-	1.20	—.—	—.—	.30
Povver Point	1	4	—	—	1.70	—.— _	—.—	.10
Bri<i»r<'Port	10	4	11	-	4.95		—.—	1.40
Collinwood	20	—	—	-	6.10	5.95	2.90 f	2.00
PK N N S YLVAS IA :								
Canonsburg	10	2	1	-	3.75	—.—	—--1-	1.20
Herminie	5 .	1	—	—	1.81»	—.—		.63
	7	—-	9	-	2.55	—.—	——	.70
Fore«t City	—	6	—	—-	2.10	—.—	r*—.—	.6U
West Al»quiiH>a	9	2	—	-	3.40	—.—	-.—	1.30
Bridjreville	'—	9	i—	-	3.15	5.20	2.55	.90
Wl£CONSIN:								
ShVboyjfan	15	10	_30		8.75	2.80	1.25	2.59
»Skupaj	200	135	86	-	$109.80	$34.36	$16.75	$33.73
ZA MESEC JUNIJ 1936.
— i — — $ 3.60 $ 1.20 $ .60 |1 .20
trebam in zahtevam. Sočasno »e je pa porodila drzna misel,
potovanja ga je moglo vsled tega ločiti od južnega dela polotoka, ki mu je zapiral pot v
ILLINOIS:
Chicago št.	1
Chicago št.	16
Chicago št.	20
stolovske in fantastične dobe
Balbao je ukazal svojim Iju-giavi, ua jv naaei- nov avtri in .	.	. .. *	— — *---------------------
ne Indijo, kakor ai je domiiljal. de7\'?J S® u*ta.v,JO- °n sam da se odstrani naravna zapre-Takrat pa se Je odločil, da 8e | J* hotel prv. v.det, novo morje. ka ter zgradi umeten prekop fe^
.................... vrne proti domu. s tragičnimr» «"« Pred »J'm preko najožjega pasu Central- ^
Bengalski zaliv in v Indijo, prepričanjem, da se nahaja na M J«..'"»Mala gladka morska Be Amerike. '	| W.ukog.n
Njegov neumorno delujoči duh pragu In<1jje. Kot popolnoma J»74,na: V pogledu na to morje že sanjal v dosegi reke Gan- p0if0rel človek je dospel v svo-l'e pade! 1a SV0Ja kolena ter
ges in o prvi obplovitvi sveta.
Raditega je zavozil nadalje južno ob obali današnjega pa
namskega Istma. Sila elemen- prekoračiti prag Centralne A-tov pa ga je zasledovala vso; merike in videti ono drugo
se zahvalil Bogu in vsem svet-
,	. i nikom, da je bila njemu, na-
de*et let P0ZneJe 8e J,e vadnemu človeku, dodeljena vemu Evropejcu posrečilo ^^ takeKa razkritja. Nat0 je
pozval svoje spremljevalce,
jo domovino.
prv
Ohranilo se je pismo Ferdi- ^rHIc.AN: nanda Cortesa, velikega raa- petro* št 114 kritelja Mehike, španskemu Detroit št. 115 kralju Karolu V., v katerem se M ONT AN A:
govori o morski zvezi med Pa- T^uir _ , . . ... ; N K \V VOKK: namo in Tehuantepekom. V te- M,.mb at iar(fc
ku prihodnjih desetletij se je
48	36	—	—	27.20		—.—	. 8.40
5	5	—	—	3.25	—.—	—.—	95
___	10	—	—	3.50	—.—	—.—	1.00
3	6 '	—	—	3.00	—.—	—.—	.90
2	8	5	—	3.66	—.—	—.—	1.00
6	4	—r	—	3.20	—.—	—.—	1.00
6	3	2	..i	2.95	-.--v	—-	.90
—	14	—	—	4.90	16.6?	7.80	1.40
10	10	20	..	7.50 -		—	2.20
20	—	—	—	6.00	4.20	2.00	2.00
15:	8	_	— __	7.30	2.30	1.15	2.30
				/			.60
—	6	—	—	2.10	.60	.30	
tov pa ga je zasieaovma merike in videti ono drugor • nri#lai-	pr iim nnwtt ; ku prinoanjin aeseueuj se ;e
pot. Neprestani viharji so ga morje> 0 katerem je bil sližal	rav a ri k i i^ je	*e veliko *tevil° dnj'
zopet in zopet silili, da je iskal, Krištof Kolumb. To pa se je ' . Mi.:pfnp\.A\e\J,f\J *ih načrtov, tičočih se različ-
.	mm _ a ■■. u . .... u ^	, ... J---- J — -
- .	. . .. • j ... , , , - pa	betala neizmerne zaklade. Vsi
zavetja v nezadostnih in ne- ZROdilo nedaleč, od one okoli-
varnih pristan!sčih. Bolezni in
napori so privedli posadko la-
Za malo vsoto
■ NA DAN
DOBITE
AVTOMATIČNO PLINSKO PEČ ZA GRETJE VODE
POPOLNOMA INSTALIRANO .
ce, kjer se nahaja danes Panamski prekop. Sloves tega dejanja je spojen z imenom Vasco Nunez Balboa.
so prišli in tudi pokleknili ter se zahvalili Bogu za veliko srečo, ki jim je bila dodeljena. V drevesa, ki so se nahajala v
gih načrtov, tičočih se različ nih mest Centralne Amerike. Vse te načrte pa so skovali v popolnem nepoznanju in ne-vpoštevanju velikanskih za-
lla.V prek, ki so bile še takratnemu Herminie bližini, so vrezali imena vseh,11	________ s.vjran
Spanci so takoj po razkritjih	predvsem španskega kralja.
Kolumba pričeli s kolonizacijo	Neki navzoči notar je sestavil
zapadno-indijske obali. V eni	pism0t ki so ga podpisali vsi
teh kolonij, Santa Maria del	navzoči Spanci.
Antigua. se je do!igo ča<a vzdr-l
žal Balboa ter uvedel strog red I	Treba pa je bilo še prema-
med precej mešano družbo, Ri	sovražno indijansko ple-je živela v tej koloniji. 'me, preden je bilo mogoče do-
Pri nekem pohodu v okolici	8Pet? do ^režja. 29. sep-
je izvedel od nekega indijan-	tvembra 1513 Je s,tal Bf,bao n*
skega glavarja, da se nahaja	bre*u ont^a zahra' kat«refa
na drugi strani južno morje, do	Je i,Tne"0Val P° *™enu jetnika
katerega je mogoče dospeti v	*ahv San Miguela.
devetih dneh, katero pa je mo-	Vpričo zbrane družbe je sto-
goče že prej videti z višin gora.	pil v polni vojni opravi do ko-
V teh gorah se nahajajo tudi	len v morje, noseč v eni roki
bajni zakladi zlata, po kate-	zastavo z Marijino sliko, v dru- _
rem so ti beli ljudje vedno iz-	gi pa gol meč. Na slovesen na- letnica ravno na dan, ko je do-
praševali.	Čin se je nato polastil vse zem- spel Balboa na obal Tihega
Ker je imel Balboa marsikaj	Ije, "od severnega do južnega oceana.
OHIO:
Clevelai^l	48
Nevvburgh	2
Girard	10
Salem	1
Bridif^port	10
Power Point — PENNSVLVANIA: 4
7
8 24
17 1 4
1 10 7 7 5
48 8
U 1
— 9 —
Canonsburg Conemaugrh Bur|?ettetown Imperial Forest City Moon Run VVKST VIRG INI A: Purstflove	6
WISCONSIN: VVest Allis ! 14
1 -r-
17 —
človeštvu na poti in ki so pre-1 Alutuippa magale vse, kar je bil človek mogel storiti v tedanjem času.
V resnici ni prišlo niti do poskusov, da se izvede slično podjetje. Vse tozadevne načrte pa je pokopal Filip II. s svojo izjavo, da ne sme ločiti človek, kar je bil zvezal Bog.
Skozi stoletja je nato spala ideja medoceanskega prekopa ter zveze med Atlantikom in Tihim morjem. Ko pa se je v resnici izvedla ideja, katero »o Nova Adamičeva knji-
lilli nuni i n ul n/lnt'u 1 i atouilni r A_	1 1 .	1*1	• V
16.80 1.86 6.60 i 2.76 6.50 • 1.80 i*
1.65 2.65 3.40 3.16 7.20 4.06 6.80 1.36 2.75
	•
*	
10.88	5.05
*	—.—
—.—	—.—
—.—	——
— — 3.20
10 —
7.10
10.07
1.00 2.40
4.90
4.80 .30 3.00 .81 1.71 .50
.50 .70 1.30 1.00 2.40 l.fO 1.90 .40 .«0
.50 100
2.40
Skupaj
295 175 132 — $155.95
1.20
$48.32 $23.50 $48.15 TAJNIŠTVO J. S. Z.
- i
bili prej zasledovali številni ro-dovii brez vsakega uspeha, je hotela usoda, da je padla ob-
... Priznali nam boste, da je to zelo nizka cena za tako udobnost. Vedno dovolj vroče vode in to poti tako ugodnim: poboji da se ne izplača biti brez nje. .. Nadaljna pojasnila k lede te ponudbe dobite v vseh Public Service trgovinah.
ŠPANIJA POKONČUJE SAMO SEBE
ga dobi veliko cirkulacijo *
Dasi« bo nova Adamičeva knjiga "Cradle of Life" (Zibel Življenja) postavljena na trg Šele 16. sept., je že mnogo rjaroče-nih. Soditi po zanimanju, ki vlada zanjo, bo imela v knjigarnah toliko odjemalcev, kakor "Native\s Return", ki je bila izmed dosedanjih Adamičevih knjig najpopularnejša.
Ako hočete imeti na »vetov-no situacijo pravilen upogled, citajte Proletarca.
Plačana propaganda
V demokratskih krogih suŠ-
jajo, da plačuje Coughlinovo propagando proti Rooseveltu VVall Sforeet, Coughlinovi napadi nanj pa so le kamoflaža, da slepi javnost. •
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
•s
99
prosvi:ta
Stan« m eal« Ult» 96.00, pol lata #3.00
Udtanavljajt« nora draitta. D«Mt članov(ic) j« traba m novo drultro. Nanlov *a li«t *a tajništvo j«;
2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL.

Public Service Company
OF NORTHERN ILLINOIS
9'
^ J
kdo rm«fj» \ *rdnnji civilni vojni ▼ Sp»-niji—drirla v celoti bo poraicn* v rakfm nlučaju.
m«Hit in vati j« dccrU uničenih. 2itnn polj« ao pokončale vojskujoče te čete. Vta akladiiča so izpraznjena. Vse bolnišnice to napolnjene. Pohabljencev je
tisoče in tisoče, ki jih bo morala preživljati kakršnakoli vlada. Zfodovinske stavbe, spomeniki in muteji, na ka* terih je Španija izredno l offata, so več ali manj poru* seni. In vse to po zaslufi fašizma in katoliške cerkve, ki je v $p«niji in v Italiji s fašizmom f zavezništvu.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
T
=
TAKTIKA NASILJA, DIKTATURA i PROLETARIATA ITD.
DRUGA STRAN CIVILNE VOJNE V ŠPANIJI ■
Ckkago. — Prerekanje, kuj j faiktttna kamarila generalov.
je tfktika nasilja z ozirom na acijo, ie razdelilo mednarodni prolotariat v mnogo
!;*pin. Vsaka se deloma atriji z eno. ali /. dru^o točk > ni pa k, če se v stvar poglobimo, vidimo, da smo razdeljeni |e v dve glavni smeri. Ena trdi, da je končna zmaga mogoča itmo z diktaturo proletariata. Druga vztraja, da je najboljši Izhod v socialistično civilizacijo razvojni proces, danes mala, jutri malo in polagoma vse.
Socializem propagira nauk §odelovanja vseh narodov in tseh dežel v skupno dobro. Fa-
svečenikov in drugih bogatašev v Španiji vladi, ki je bila izvoljena a večino ,špan*keg* ljudstva.
Delavske stranke so za de-i mokracijo in proti nasiljem. Burž vazija je zoper demokracijo in za nasilja. Ako se delavstvo hoče ubraniti fašist:č-nega navala, mora biti pripravljeno storiti za svoje gibanje tudi kaj več kot pa samo glasovati na volilne dneve. Kapitalisti verujejo v načelo, da so v pravem samo tisti, ki so močnejši. Drže se starega reka, da pravica je moč in moč
iizem naobratno proglaša ua-	je pravica. Ustvarili so pravilo,
cionali&tlčni evangelij: naš na-	da je pravica izkor ščanja naj-
rod nad vse! Toda v boju proti	svetejsa pravica. Nobeno sred-
marksizmu so fašisti vseh de-	stvo jim ni prebrutalno, da se
iel složni, in v dokaz temu j?	ga ne bi poslužili v varovanju
3 *
\ " i The Duty Of International Wcrking
Class In The Spanish Revolution
(Continued front Page H) i neutrality vvhich t h* French Govern-to appropriat« the linvn of thc fror- ment 1« tried to get aH countries to mur ovener*. They naturally think accept, vvere not a hypocr1*y for cer-
<
pcmoč, katero dajeta italijan-iki in nemški fašizem fašistični kontrarevoluciji v Španiji.
Katoliška propagand« vpije, kako "komunisti" »n drugi "rdečkarji" more nune in duhovnike v Španiji. V prejšnji številki »mo poročali, da »o fašisti »amo v enem mestu v enem dnevu dali umoriti 4000 delavcev,
Kapitalizem se ne bo VeČini ; ker so bili republikanci, socialisti ali pa komunisti po
nikdar
svojih privilegijev.
ar prostovoljno umaknil,	prepričanju. Tu vidite sliko, ki «o jo fotografi ameri-
Na prošlem zboru JSZ sem j pa jo pojrazil^s silo, če bj	t"**"«" ' "omiljeni" obliki. N.-ji se ie.-
med drugim čul kritike, da je Ie mo„e| ako bo sl)rejemala	'krv m#,ttt Ca-^at... , Sp-n.,., ki „ „h pov.ijntk.
* . . . . »r"k » 1 KCI' " 1 . Jtnidlit	fašistične revolucije posvali ven is hii in J«a» ukaaali,
prevladujoča struja ameriške	p0stave proti njegovim kori-
iocia listič ne stranke za nasilja, j	stim. To smo videli povsod. V 80 nemški sodrugi pobijali svo-
Fakt je. da ne amer/šKa ne	Ruajjj se Je izkonščevalni sloj
druge socialistične - stranke ne	borjj
^Opagirajo nasilja, pač pa de-	mo
psfcracijo in demokratične me-	manjkanje milijone IjjudVVti- J ačje! kakor pa oni. Iz onih
fcfe za boj proti kapitalizmu	slMve in tisoče je bilo poklanih. sk,se» j se bi morali naučiti
Isto počne izkoriščevalni sloj kako-;:graditi proletarsko silo, danes v Španiji.
hA
da naj stqje pred njimi x dvignjenimi rokami. Povelj-niki so jim sporočili, da jim bodo usmrtili vse moške, ki »o lojalni republiki. Prosile so jih, da naj jin puste življenje, ker so poeteni in bali se fojnlni vladi, Iu jo je isvolila veČina. Fašistični brutalneii so bili gluhi sa apele in so postrelili v omenjenem mestecu sto delav cev vpričo njihovih sena. Rev. Jager o takih meritvah seveda ne piše, ker jih uganjajo fašisti, za katere dc luje in moli.
Navzočih je bilo nad 30 za-|rf>l Yerant in John Martinčič, skupaj
»hat t':c oecupation will bc p«'inia-nent, but they conuider them*elve* a> tke reprezentativen of thc people us a vvhole, to vvhom thc vvealth of th**e who iinposod the civil vvar upon thc HepuMk* u ll come. Thui do th" faets defeat thr eriminal de-^itCOM of th« reat tionaries.
Froui the general joint of view thsre i., novv doubt that thc traitor-ou general Franco wil be thc Kornl-ioff of Spain. Hc vvill have precipi-tated thc rhythm of the democratic revolution and forced Spain along trie ryad of the vvorking dar« ar.d Sociali**, revolution. But it will he a bad thing for u< if the vvorkers in other countries imaginc that th • battle here has ulr«»ady been lt i>« no; won yei. VVith rt gard to thi-* point I have endeavoured to obtain the fullest possible information, and tn* leud.> me to the follovving conclusion' :
Thi* battle might be considered a« definitely w»>n if the principle of
SUNDAY ALL TO PROLETARECS PICNIC!
Chicago. IH — Only a fevv more
' --- - ™ '«»="••»» mvukaki	p'"- iia'«.uvjn jv	"" ,	i b i v--------thicsgo. im. — univ a tcw more
1IJ1 se je bzkomčevalni sloj je francoske delavske tovartte stopnikov in zastopnic iz osmih 1 *1*-50	B«rto' Tv n l<Uvs- r" xt »undnv.-Aticugt 13. and
il do zadnjega in s svojo tr- in obratno, ker so bile okoliči- naselbin. Iz Penne pa «o PrtAH J^r^NPJ $5^društvo At! 3
in za njega odpravo.
Resnica pa je, da je buržva-zija za nasilja in da je kapitalizem ie po svoji naturi nasilen in izvaja vsakovrstna nasilja, da se bi tlačeno ljudstvo ne moglo geniti. Ljudska fronta v IVanciji je zmagata demoki«-tično. Toda buržvazija se pripravlja na civilno vojno, ki jo ttisli pričeti, kakor se je uprla
Krmar USSR Josip Stalin nadaljuje po svojih potih!
Ambrozich in Mihael Jerala s | po John OreAkovič, John Bom-soprogo	hach. Janko Gunj, Casimir Shultz,
Iz West Vinrinije pa je pri- f,r"k. Thr"": ^ v.lic J«» „h
. , < ,	,	* ......... l>»ak»ler, Matija Vidmar, J<»hn Hri-
p ...	. . .. ,da dežele otnio pred novo ne- vsa Hribarjeva družina hiUgr. po 10c: Math Pečjah. John Sla-
. I araziti se v boju ^roti za- varnostjo krvavega nasilja. Mrs. Vidmar. O problem zboru be, Andy Draksler; po 5c: Frank vednemu delavstvu poslužujejo ne samo policijske in dru-ge oborožene sile, sodišč in ječ, ampak tudi demagogov vseh vrst. kakor na pr. v tej dežeii Rev. Gerald Smith iz lA>uisia-
ne, "Father" Coughlin, dr.;mj jn ovirajo jih v duševnem Townsend, Lemke itd. Dalje javirajo razmah delavskega gibanja voditelji kakor je Wm. Green, pa tudi John L. Lewis ni bil do nedavna ntč bolj»i. Predsednik Roosevelt zadržuje delavsko gibanje z obljubami, ki
Proletarec vrhieh will attract ali comrades. sympathi7.ers and friend*.
An i i th<* i»a««f, we have put special efforts in the prenaration of an at-traetiv program. Wt* hope to tfet the n*w socialist sound truck from vvhich we are going to bron least son?s and muvc A« for the <fanceri.
Mogotci so pretkani in se po- JSZ sta poročala Joaeph Skoff Kluča«- in I»rn»c Pečjak, .-kupaj služujejo vseh sredstev, da jn	žlemberger Za Prole- ,1015- (N*bral John ^HUio^.)
preprečijo delavstvu strniti se tarča se je nabralo med udele- erD#llr#^ ^h DruA. tt 121 SNPJ Johnnv Korhevar will take cart of
i)ui..v/,u vnvuiiiin f/ x • eo o<» ^r • i i JtH> Aublej $1; po 50c: Joe Ba-	thim. There will b*> other attractions V ce.otu. fnavu - zenci i*.***?* pa je uaia v a- k Frank u
natčie, Leo Junko, Tom	provided by ih^ Pioneer soft bali
nacionalizmom, opajajo jih z ^itacip<ke ttatiiene in za lat|skrlkk, I^.u^ Da.-oric, Frar.jo Ku	»»tr. Ad-
obljubami, pridobivajo z igra- Konferenca rz svoje blagajne, hovski. Philip Stavar, Paul Ocepok,	mi sion free.
iševnem Sprejet je bil protest proti s*m t'«panje. Tony Tsihilt^ch in Iaa-	If VOU have r.o other conveyance i«iem n I t- - * i, • • n i vr fiefle Tsehiltach; Frank Skerbec 30c; I eome to the Labor Center or Lincoln
Z*!?' l]r- Keržetu, kl je V Glasu Na- po 25,. Tony Moio Mary Sitrn, Jprtl	and Wood Ht. Truck« will leave
tain of thcac countries. It Is eertain that upart from any intcrvenlion from outftide time is vvorkinjr in ouf favor. Thobc who may be surprised at the slown«>ss of the mi!itary ope-latkins, vvhich taken together only invojves a .small number of tr<>ops, r-hould remember that on the evening of Jul/ l»th the Kepublie foi*nd it-talf vvithout an army, vvithout a civil ruard and almost' vvithout adminh-t»alive serviefa. It wak necehaary to iinprovfee, and it is only novv that a teehnical and military orKanization ii arisin^ out of the chao« of impro-visaiion. Thus, -vvhile the rehds are wt*akeniiiK the Hepublic is irrcvri-nK stronger.
But this proce«s could eaKily be cnainged or even revirsed if neutral-:ty vvere applied to the Hepublic and not to the rebels. It is beyond any (loubt that th<» rebels have only been i* ble to hold out, and can anly hold < ut to the extent to vvhich they are led and provisioned by Portu^al, Italy and Germany. Th© chances of the miiitary rebekt are »iigiit, and tliey follovv the rhythni vvith which General Franco succeeds in bringing his troops from Morocco to Spain.
Such is the situation.
The democracy and the vvorkers of Spain were accountable to the de-mocracy and vvorkers of other countries for the defense in their ovvn 'ountrr of their threatened liberties. The S pa in of the people has performed iU duty vvith an admirable courage vvhich does not yield.
In their turn democracy and the w>rkers throughout the vrorld are accountable to the democraey a.id the vvorkers of Spain for the defense o4 the pf<v>le again.nt the at-tacks of international Fascism.
At al! coHs the armin* ol the rebels must be prevented. If this is done h Republican and Socialist vic-U/i > in Spein m n*»l io doubt.
razvoju s svojim časopisjem
svojimi političnimi cirkusi, s	rwla napa<iel pokojnega Jože filmi itd. Ze nešteto deLavskih	ta zavertnika. Sprejet je bil zaupnikov so korumpirali s te-	dalje predlog, s katerim se dami sredstvi. Milijone in milijo-	,e a Snoju priznanje za njego-ne delavcev uspešno odvračajo	vo (le!o v prid pokreta in na. od socialističnega časopisja m	vzoči 80 izrazili želj0t da čim. . , porajajo med ljudstvom socialistične organizacije. Ka- preje ekreva m pride zopet na Ubiti šestnajsft ljudi, ki so zmotne upe. pitalistični tisk slika sociali-	vsa naia zborovanja
Zmedi na svetu je veliko kri- j zem za rdečo pošast, ki je gro- | ' Prihodnja ko„ferenca bo
pomagali graditi sovjetsko U-ivo in bili poleg Lenina in Tro-ckija nieni arhitekti — to ni
va tudi dvojna mera. Kapitalistične stranke zahtevajo zase popolno svobodo, toda delavskim strankam jo odrekajo. Zase zahtevajo svobodo govora, zborovanja in tiska, opozicijskim strankam pa ne priznavajo te pravice. Tudi delavske stranke nis(| brez te slabosti. Do spremembe svoje taktike so komunisti na primer razbili vsak socialistični shod, samo ako so mogli, ali pa ga motili toliko, da ni mogel biti efektiven.
Dobro se je v takih argu-
znejša kot karkoli drugega.
Še celo mnogi izmed tistih, ki so trdili, da delujejo za so-
sklicana enkrat prihodnjo pomlad v Bridgeportu.
Ko smo zborovanje končali,
cializem, so se je ustrašili in si kj je bilo skoz jn ^ kon_ ustanovili novo "delavsko gl- htruktivn0f ^ nam postregli z
banje, v katerem agitirajo za Roosevelta. " A. Vičič (Dalje prihodnjič.)
Nad 30 zastopnikov na konferenci
Power Point. O. — Zaradi
odsotnosti taijiika s. Snoja je konferenco dne 30. avgusta v tei naselbini otvoril s. Florijan mentiranjih vselej ozreti tudi Pišek Predsedoval je s. John
okusnim prigrizkom in s pijačo pi i hladnem studencu, v dvorani pa so igrale Berganto-va dekleta poskočne komade, ča je še celo stari Nace plesal.
•Poročevalec.
Grum, Kathr.vne Junko, Albin Ser-doner, Anton Bradetich. Peter B°ne-
from the latter plače at 12.45 P. M. aml 2.15 P. M., and 15 minutes later
diet, Steve Klobučar, Matt Blazek,	from the Center. Hovvever. the main
Frank Znbkar, A. Hometz, B. Ta-	thing is that you come to this outing
dieto, Matt Stimac, A. Jurca ml,	ncxt Stinday vvhich vvill most likely
John Bahor, Joe Hochevar, Frank	be the last picnic this season.
JOSEPH STALIN malenkost. Vzlic vsemu jih je sovjetsko sodišče obsodilo v smrt in obsodba je bila izvršena nekaj ur pozneje, kakor je Mo v tem listu že poročano in obširno komentirano.
Nekateri liberalni listi izrek obsojajo in kritizirajo Stalina, "ti bi bil lahko preprečil U madež na sovjetski Uniji!" Drugi pravijo, da le odločnost, ■akr'*no izvaja diktatura v Moskvi, je v stanju ohraniti državo v enotnosti, pa če še s tako silo!
Stalin na vse to molči in na-d*ljuje po svojih starih potih. Vend ar pa je iz obravnave v Mikvi vsemu svetu očitno, da j« med boljševiki mnogo intrig h v vladnih uradih veliko nezvestobe, ki se razpleta ne iz Najnižjih, ampak, rz najvišjih * najvišje i^ade. Demokrati-*acijski proces sovjetske Unije torej ne bo imel gladkih tal.
Pfošli teden so razširili vest, da je Stalin nevarno bolan, kar ni verjetno.
na svetovno vojno. Militarizem je nasilje. Gradi armade za rušenje in klanje. Cerkev je proti , vojni, toda v praksi podpira militarizem in blagoslavlja njegove priprave za ubijanje. Socialistične stranki so proti vojni. Ampak v času svetovnega klanja smo videli, da so jo mnogi socialisti podpirali.
Kristjani verujejo v božjo zapoved, "ne ubijaj"! a je samo na papirju. Kajti cerkev je v službi vladajočih. Socialiste pa bi moral njihov nauk miru vezati veliko bolj. Ampak sovražna propaganda jih nadvlada in kakor drugi, so morali tudi socialisti v armado. Tako
Uebol, za konferenčnega tajnika pa je bil namesto s. Snoja izvoljen Nace fclemberger. Zapisnikar je bil Matt Tušek. Snojevo obširno poročilo je prečital s. Pišek. Bilo je zelo Vzpodbudno. Bodril je k delu za JSZ in Proletarca in priporočal. da se naj ravnamo po sklepu prošlega zbora JSZ in ag^tiramo ter glasujemo za socialistično stranko. Vsa čast s. Snoju Dasi je bil na zboru z manjšino, veruje v demokratični princip, da ko je enkrat sklep storjen, velja za večino in manjšino. Ako bi se vsi ravnali tako, pa ne bi bilo prepira v stranki.
KAMPANJSKI SKLAD JSZ
DVA SVETOVA
Pesnitev neznanega pisca, prosto prevel iz nemičine T. M.
Mi delteluharji imamo čeke, • truste, avte, bar, jazz, šampanjca reke in v ženskah sex-appeal! Mi debeluharji si gradimo tresorje, v njih pet al' iest miljard, bogastva morje; kaj briga nas, kdo se je zanj potili Hlače zlikane imamo, »moking, trebuh, kilo; riviera, derbyf nočno krokapje je nas že utrudilo, izčrpali smo ves zaklad mamil! Sodrug, brezposelnost vedno bolj narašča, stroji v tovarnah rjave, iz dimnikov se ne kadil Tvoje družine pa se mrzel obup polašča, ko v loncu in v shrambi ničesar več ni! Sodrug, s pšenico kurijo lokomotive, tvoj najmlajši ima pa glad v očeh! Tisoče zaklanih goved so zvozili na puste njive, ti ješ nezabeljeno še oh prazničnih dneh! Sodrug, bale bombaža mečejo v Tiho morje, množica bednih pa prezeba in strada! Kavo sežigajo, s sadjem si polja gnoje ... Veš zakaj narašča samomorilcev armada?!
(Svoboda.)
III. IZKAZ
V kampanjski »klad JSZ, čigar namen j« financirati isdajanje kampanjskih letakov in pošiljanje govornikov ter agitatorjev po naselbinah, w prispevale sledeče organizacije in posamesniki:
Braddock, Pa. Društvo št. 31 JSKJ ?1.00.
Warren, O. Društvo št. 321 SNPJ S2; Joseph Jež 50e; Anton Gorenc 25c; Frank Petrich 15c; po lOc: Joseph Glavan in Evgen Mikuš. Skupaj $ ; 10. (Nabral Joseph Jež.)
Arma, Kans. Klub Št. 21 JSZ $3.501 Matt Medved (Crowsburg) 50c, skupaj $4.00. (Poslal Anton Šu-lar.)
Moon Run, Pa. Druš. Št. 99 JSKJ S 1.00.
Pursglove, W. Va. Društvo št. 174 SSPZ $2.00.
Cornwall, Pa. Društvo št. 528 SNPJ f 2.00.
Helper, Utah. Društvo št. 29S SNPJ $3.00.
Pinejr Fork, O. Društvo Št. 176 SNPJ $2; po 50c: Frank Završnik in NaCe Zlrmbergcr, skupaj $3.00. (To-slal Frank Završnik.)
Chicago, III. Društvo št. 1 SNPJ $2.00.
La Salle. IU. Društvo št. 2 SNPJ $2; Fred Malgai 50e, skupaj $2.50.
Son*hview, Pa. Joseph Kalan 50c; Ptevc Yanoshek 35c, skupaj 85c. ^Nabral Martin IJrtoas ml.)
Slovan, Pa. Društvo št. 241 SNPJ $2.00.
Coreopolis, Pa. Društvo št. 145 SNPJ f 2.00.
West Aliquippa, Pa. Po $2: Društvo št. 122 SNPJ in Loui- J. Theel; John P.enics $1; po 50e: John -lag^r, (»eo. Sinrekar, Louis (»erzel^ Antom &6urk; po 25c: Bartol Kamnikar, John Sivec, Mike Zakrajšek, John Kolsevich, Mike Butch, Anton (Jro-rnik, Andrciv Antrtnif, Frank Stru-bel, Andrevv Fatur, John Zaverl, Frank Mihcic, Joseph Ferbefcar ml., Joseph Ferbetar st., Jack Leskovic, Louis Trušnovič, John Kvartich, B»r-
Krese, Anton Novine, Frank 'Be!o-hraidich, John Ozanich, Frank Plut, A. Benack, M. Maralla, Mrs. J. Krainz. Andrj^vv Wrrholtz, Frnnk Jacklich. Anna Koss in Joe Koas; J. Kaučič 20c; Matt Ozankh 15e; po tUe: Jo.» Smaltz. Martin Conzel, Fr. Wolcan.-ek, John Bassrich, Andrevv Stimac, Prijatelj »n Kaktus Kid, skupaj $20.05. (Nabrala in poslala Kath-rvne Junko.)
VVe«t Park, O. Društvo št 257 'SNPJ &2; Carl Strekely 50e; po 25c: Anton Hosta. Tom Barberič, Josephine (iabriel, Frank Knafclc, R. Puh, Math Bizjak. John Samich. Andrevv K-avanja. Frank Potrebuješ in Frank Mlakar, skupaj- $5.00. (Nabral Tom Barberich.)
Oakland, Cal.f. Društvo št. 594 SNPJ $3; Frank SUby 50c, skupaj $3.50.'
Mi*mi, Fla. Po $1: Joe in Mally Jereb; John Jereb 50c; po 25e: Ven-cel Jer*»b, L^o Bregar, Rolanil Smith, Joe Kuntz in Joe Jereb ml.; J. La-ctoix 10c. skupaj $3.85. (Nabral Joe Jereb.)
Chicago, III. Društvo št. 19 SSPZ $2; po 25c: Joseph Fritz, Joseph K >-sich, Jahn Kosich, Jacob Puc, Jacob Prljavac, John I/evstik, Jacob Tisol, William Rus, Anton Zailt:, Frank Tršar, Mary Puc in Uršula Koshir, skupaj $5.00. (Nabral Joseph Fritz.)
BUirsville, Pa. Druš. št. 13 JSKJ f2j po $1: Martin Mazan in Anton Itak ml.; po 50c: Joseph Debelak, Joseph Zabkar, John Resnik ml., I>ouis Planinšek, Vincent Resnik, Gregor Kuhar, Ix>uis KcSe in Joseph Arh; po 25c: Anton Zabkar, Frank Grčman, Anton Lamonšek, Anton Rak st., John Kesnik st., John Mikec in Frank Skufca; John Zabkar 15c, skupaj $10.15. (Nftbrat Joseph Debelak.)
Barton. O. Dryštvo št. 562 SNPJ $3; po $1:	Bregant in Frank
Rokave; po,50c: Frank Podobnik, Frank Frimoiič, George Lončarič in Joseph Skoff; po 25c: Frank Zdesar, Frank feligoj in Paulina Glagovšok, skupaj $7.75. (Nabral Jos. Skoff.)
Ročk Springs, Wyo. Frank Grum $6; po $1: John WUfan, Frank Re-mitz in Anton Straman; po 50c: Tom Kos, Jacob Zaitz in John Jereb; po 25c: Valentin Homec, Frank Peter-nel; Anton Kužnar lOc, skupaj $11.-10. (Nabral John Jereb.)
Toronto, Cansda. Društvo št. 648 SNPJ $2; po $1: Louis KlemenčiČ, Vglcntin Ru^igaj in Frank Cemas; nabrano me<l ostalimi flani 65c, skupaj $5.65. (Nabral Louis Klemen-čič.)
Springfield, III. John Gorshek st. $1.00.
VVaukegan, III. Po $1: John Zakovšek. Anton Nagode, Mary Nago:le, S*eve Nagode, Andrevv Nagode, Math. Ogrin, Ann Pezdir.-John (Jantar, Chrtotine Kobsl in Anthony Pitrce, skupaj $10.00. (Nabral John Zakovšrk )
East Helena. Mont. DlUŠtVO št. 143
SNPJ $2.00.
Yale, Kans. IhuStvo št. 9 SNPJ $2.00.
Skupaj v tem ;zkazu $137.15, prejšnji izkaz $239.79, skupaj $376.94.
COMMITTEE.
THE 'INSTITOOT' PROTECTS
The American Iron and Steel "In-stitoot' has shelled out a cool half a million dollars advertising money tn teli the vvorld that 'wt vvill protect our men" from the vvorkers' union. But vvhat about proteeting the men from i n j u ry done them by the com-pany's machines?
Herc-3 a sample of how the "In-stitoot'4 generous affiliates practice protection. Jones & Laughlin recent-ly fired fourteen men for union act-ivity. Three of these, Mike Muslin, Pete Cekoric and Nick Krajacic, had suffered bodily injuries. Mike work-ed for the com)»any for 23 years. He lost his right e.ve vvhile at vvork, and vvas promised a job for life. Pete haa been vvith the compan.v 26 ?ears. He vvas ruptured at work, and in need of an operation vvhen diachargjd. Nick with 11 years of service lost the fingers of his right hand in 1934, and also vvas pro^nised a job for life. They a| pealed to the company union but it iiid nothing, of course.
Wh»»re »s the "InstitootV protection? Wouldn't a bit of that half million dollars go a good deal of the way to help Pete or Mike or Nick? VVcll, thc "Institoot" never did, nor vvill it e*er do things of tbi.s sort, un-lesss there be an independent, bona fide, honest-to-goodness union to put an end to empty promises.
—Steel Labor
PRIREDBE KIUB«^
J« S. £.
Volitve v J. S. Z.
Referendum za izvolitev odbornikov JSZ in Prosvetne matice konča 25. septembra. Tajniki naj poskrbe, da bodo) glasovali, ako le mogoče, vsi člani klubov.	-	f-
Thomas v radiu
Norman Thomas govori v radiu dostikrat samo na lokalnih postajah. Sledite oznanilom za radio programe, da ne zamudite Thomasovega govora.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOUR*.: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—« 80 Dsiii Tel. Crawford 2212
A t 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Dailj I	Tel. Canal 1100
Wednesday and Sundaj by sppointmenta only Residenc« Tel.« Crawford 8440 i If no antwer — CaM Anstin 8700
V sledečem seanamu so priredb« klubov JSZ. konferenčnih orgaaiaa« cij in socialističnih pevskih aborov. Ako priredba vaiega kluba nt vklja« lena, nam sporočite.
SEPTEMBER
CHICAGO, ILL., — Piknik e ne-del jo 13. sept. pri Keglu v Willow Springsu v korist Proletarca.
OKTOBER CHICAGO. — V nedeljo 11. oktobra vprisori dram. odsek kluba it. 1 JSZ na priredbi društva Delavec it. 8 SNPJ dramo "Rdeče rože".
CHICAGO.—V nedeljo 25. oktobra dramska predstava kluba it. 1 V dvorani ČSPS.
NOVEMBER Waukegan, ILL. — V nedeljo 1. novembra dramska predstava kluba
st. 45 JSZ v SND.................. .....
CHICAGO. — V nedeljo 22. nov. koncert "Save" v dvorani SNPJ.
CLEVELAND.—V četrtek 26. no-vembra na Zahvalni dan koncert sec. pev. sbora "Zarja**.
DECEMBER CHfCAGO. — Silvestrov« aabavr kluba it. 1 JSZ v dvorani SNPJ.
• f
<\
FEBRUAR 1937
CHICAGO.—Prireditev v korla* Proletarca v nedeljo 28. feb. v dv*» rani SNPJ.
Ako je v tem sesnamu glede vaie veie organisacije kaka pomota, prosimo, sporočite.
FENCI/S
RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle A va. Chicago, III.
Tel. Cravrford I38d
Pristna in okosna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna.

.TiinanMmiflnmmnaiimmBan
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični I dnevnik. — Naročnina« $6.00 j na leto. $3.00 za pol leta, $1.60 sa tri meseca.
Naslovt 840 W. Junean Ave.
MILWAUKEE, WIS.
i	y
I^TfnMHHHHnMBMHHHHHMHMHH • i ■ ■ a ■
! BARETINCIC & SOI
I
m	Tel 1478 .
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHN3TOWN, PA.
mmmmmmam
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workera
OFFICIAL ORGAN OF Yugoelav Federation S. P.
/
PROLETAREC
&OUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM M ON VVEALTH
NO. 1513.
PublUh««! weekly «1 2301 3. L«witd«l« Avt.
CHICAGO, ILL., September 9, 1936.
VOL. XXXI.
—
iukisi:\ i:i;i oic	lvmiov
■T M A KES	Q IIIFFKII ENI E!
The uir in fillcd with briek-hats. Lan-	stand four-*qiiare beliiml the profit
don lieaves away at Roosevelt, and	By8tem.
Koosrvrlt fires bark. Hov, what a battle!	lt mak«'« 110 iliffrrrnn' to Vt all Street
But is it a real battle? To be »ure, each	uho rides iIohii IVmtsvIvania Avenue
wantn to occupy the White House for	next Inaii^uralion l)ay. Whiehever of
the next four ycars. Kamion tliinks he'll	those two candidate« wins, ^ali Street
be thc best temnit, and Roosevelt doesn't	wins.
Who Put Thit. Over? J|jg Q||fy
Class In
feel like packing up his furniture and inoving. But is there any other differ-ence? Will the fate of the nation be changed bv the result of the voting this coming November?
Herc*s one answer—
The financial reporter of the IVetc York T i men last week, in the t^olumn
And hy the same rule, whcther it be Roosevelt or loindoii, Labor will lose.
VI ali Street*« securitv is lahor's inse-curitv.
ali Street is comfortahle about the elections, but labor eaiinot afford to be.
The fight betwcen the Democratic Parly and the Republican l'arty is a race between two horses from the stable
"Topic* in Wall Streetdeelared that	, .» 1.1 T. f. . .
. . . _ .	of the same wealthy owner. I lic liglit an increasmg number o members of
the financial community is shoiving in-
The department of justice announ-, ces thul Joseph VV. llarriinan, con-vieted of looting thc Harriman Na tional Kan k and Trust Co. in Ne<w Voik city, and cauaing a Iosh to de-poaitoru of at least $4,000,000, i« to Ih* granted a parole, bera ust« he has been "an unusually good prisoner."
The department'« ace G-man, J. Fdgar Iloover, ha* had a great deal to say rečen ti y about the way our larole laws are manhandled in favor of men vvho have the neces»ary financial back ing. It i« uiutoeUionable, hovvever, if Mr. Iioover could find a more gluring example of the evil he ha« de no u need than the decision of the department in the llarriman ca«e.
Of International Working The Spanish Revolution
By PIETRO NENN!, Madrid, August, 1936
As a re*u1t of the military-Fa*clst editior of July 17, the Spain of the I eople and the working član« has en-tered upon a nevv p h a.m* in it« history.
It *was by a miracle that it escaped from the murderous ata< k upon itn S'berties planned by the army of-ficers, the priests and the Fascists, under the guidance of capitalism.
Five yeflf* after the revolution of
The evidence against the banker I	P™1"?1* the whdr of
was impreasive. He was, if we are' «' my, the civ.l guard and the correctlv infonm I. convicted of H.gher >anks of the cv.l servace have
difference concerning the outeome of the election
(making 14 false entrien, totaling 713,000, in depositoru' accounts, and of misappropriating $600,000 of the tssentiLOf the bank. His "puli' was ho great Tliat far months after these di*crepancies were discovered, thc trea»ury authorities refused to pro-ceed a^ainat him. Eventually hia deeds \vere exposed by a >enate committee, and h^ was brought to trial, convicted and sentenced to four an 1 a half years in the penitentiary. He has served ju*t two years, and now he is tu med loose.
It vvould tje interesting to- kn<»w
between Roosevelt and I^indon is a fight betneen two friends of capitalism.
Labor can make a real fight out of this election hy supporting its own can-Why shouldn't they? No matter wlio didate-Norman Thomas-amI its own ;f " of	1 b
*	J	! byi«ta novv »n VVaHhrngrton put over
wins— Roosevelt or Landon—they can go party—the Socialist Party. Such a fight thi« deal and ju»t how much of a
their nierrv wav without fear. Thev will make a real difference to Wall
* ; \
know that both old-party camlidates Street and a real difference to labor.
THE SOCIALIST CALL.
The Recent Trial In Soviet Russia And Leon Trotsky
Labor9s Challenge
"fee' hc collected for it.
In sreneral, in their operation in the čase" of the little fellows who have no puli, the parole and proba- j tion law.s are salutary and are un-justly criticized—but we shall dis-cusfl that question another day.
T. M. L
li»en against the Kepublic, to which, hovv ever, they had taken an oath of fulelity. This is a confirniation of t h« fact that there is no real revolution vvithout the ay ste matic destruc-t.on and organic remo<leling of the military, pt)lice and adminitstrative mavhinery of the State.
The negative element of the mira-ele to vvhich the Republic owe» itn salvation is represented by the inde-tision of the military chiefs in Madrid and Barcelona. The military *c-dition broke out in Morocco on Juky 17th an<l in' Ma<lrid and Barcelona on the 11» t h. In Madrid especially, the mil.tat y rel»els, instead of oc-cupying the residential office«, the minMtries and the ntreets, »h^t thei.j-
selves up in their barracks. The President ol the Reoublic, Senor Azana, told Comrade de Hrouckere and my-self thač the rebels vvould have l>een pble to collar him in the Prado, vvhere he vvas at the time, vvithout meeting the lea^t difficulty. Very probably they did not think it necen-jary to lay hands on the head of the State, just as they had not focoiecn the reaistance of the people.
This resistance, immediate and he-roic, vvas the |K»nitive element of the miracle of vvhich vve are »peaking. The taking of the Montana barracks by the |Kople vvas a first mortal blovv to the sedition. In the disorder vvhich follovved the rebellion of the military
officers of the old army vvho have remained faithful to the Republic.
Alongside the formation of a nevv army nhich find.- its elite eadres in our militanti, a m*w right, a ni«w conception of life; are being formed in the fire of aetion. The collective instinet—-vvhich has roots in Spaiin of vvhich vve ar» not aware—Ls gain-ing the upper hand over the indivi-dualist instinet. The creative conception of the revolution ia overcoming the destruetive conception. In thii sphere also, it ir the militant mem-l>er« of the Party, of the unified youth movement and of the Socialiat i>i!iitia, vvho are successfu]ly taking par'- in the most important vvorlu. 1
and the insurrection of the Faaciati j tonflne my.-,elf for the moment to; there vvas a centre of order repre- j einphasising the extremely important
stnted by the cadres of the vvorkers' and Socialist militia vvhich had al-ieady fought in October 1934. Around these cadres the nevv armed force of the Re>public vvas organized. Thus the fundamental problem
tole of the co-operative movement in supplying food and the network of R*s»istance »cheme« for the combat-tants and their families vvhich has bten formed vvithin a fevv days. In thi« connection it is neces.sary
of cvery revolution, namely, the ar- to destroy a legend vvhich is going
Greatest of "Muck-rakers" Passes
Change
William Cullen Bryant vvrtite:
By Norman Thomas
The honor of Soviet Russia, the glory of ots achivements for the vvorkers. the grovving tervdencies tovvard vvorking class aolidarity in tho world, the contrast between Socialist ideals and fascist—these are ali tra-fically impaired by the Soviet trials of Z»novieff and his comp*nions and by ther aftermath. t
I repeat my conviction that no explanation can deliver Zinovieff, Kameneff, and the rest, from the contempt of the vvorkers. Whether or not they vvere guilty of ali or a large r®rt of vvhat they confe.ssed, their confessions vvere not substan-tiated by any material evidence in-troced by the government, and most emphatically those confessions did not construct an orderly and convin-cing pieture of a plot in vvhich Trot-sky and others not yet arrested vvere involved—<ertainly not the kind of a plot vvhich the prisoners deseribed.
Since the trials the procedure of the governmeat has made matters vvorse. The prisoners »vere executed vvithout the usual 72 hours de!ay and ap-y arently without vvitnesses. The government beffan nevv arrests on the basis of these confessions, and the men arrested can never confroht their occusers vvho have been shot. Then the Stailin government demand-ed that Norway der>y ali right of asylum to Trotsky. One can scarcely imagine a more dangerous precedent in the vvorld as it is today. Hitler ani Mussolini vvould follovv it by similar demands off gov^rnments against the liberty of e*iles vvho had escaped to foreign countrie«.
In conjunction vvith Devere Allen
I have cabled to the organ of the Li-bor Party in Norway urging the pre-servatior of the right of asylum.
The facts that I have cited,
coming at this juneture especialiy, vveaken. if they do not destroy, faith in the communist profession of be-hef in their nevv slogan: "Through Liberty to Socialism." They make one doubt the value of the guaranteen of inereased oivil liberty in the nevv Soviet Constitution. In particular it vvould seem to be an ominoua sign the objeet of speciaj attack.
I do not say these things because T believe that the Socialist Party of America is in a position authoritativ-ely to dogmatize upon the Cacts of an astounding ^ase. We are in a position, in the name of the interest of the vvorking clas« and aH lovers of justice throughout thc vvorld, to challenge the methods pursued by the Soviet authorities. More than ever must we back the right of asylum for Trctsky and urge the necessit.v of inejuire into his ovvn acts and the cnarges of the Soviet authorities by a competent commission.
"When labor strikes, it says to its ma-.ter: 4I vvill no longer work at your command;' vivhen it votes for its ovvn party, it says: 'I shall no longer vote at your oommandV when it j creates its ovvn class«*s and colleges,! it says: 'I shall no longer think at your command.' I^abor's challenge to cnuBe indeed to vveep. education is the most fundamental of the three."—Henry deMann, Belgian labor lea<ler.
I.inc< In Steffens is dead at 70.
J Thirty years ago he was one of the b<*st-known men in America. His magazsne articles. exposing the cor-i ruption and inefficiency of munici-pal government«, shocked the nation,
mame nt of the people and the crea-tion of a revolutionary army is, if not already solved, at least on the way to solutinon.
I have juMt passed a feu' days on the Sierra front. There is stili an tnormous anr.our.t to be done :r. the sphere of organization. The fuation of the elements of the old army an<l the various militias is going on slow-
around the bourgeois vvorld and vhich if related to that of the al-leg^d Kepublican atrocities. There has been talk of the pillage of con-vents and palaces. It is a fact that a certain number of great palaces of tfte Madrid aristocracy, and some convents, are occupied. But in nine caseM out of ten the occupation has not given rise to the least act of van-
iy. Bu. to my mind the dominating ^^	vLsited1 pirardel«
fact is the creation and development of vvhat vve might call a revolution-nry jmtriotism and a revolutionary
palače, the Campo clab, the Grace Pena club, vvhich are occupied by the unified youth movement; the Palače
discipline. Naturally this patriotism Iof ^ 1Duk^	Medin®
...	piim./i Ktr tna "mAtnrrtmi hri<ra/laM>
swe<pt -many it political boss from I has nothing in common vvith nation-| CUP^ ^ '^otoriz^d brigade Weep not that the vvorld change«, I power aml in,pired "Teddy" Roose- alism, just an this discipline has noth-1	Palače« occupied by tne^ Uc
did »t keep	...	^ .___..____i,	|in.„	aKaHi. tubre and Largo ( at>allero ba-
V»H tO eoin the term, "muckrakej" A stable change« state, 'tvvere tt, a nRfity crjticism of Steffens aM
I oth?r*.
IrnVhoae days Steffens was a fighting p»*ogres«ive with plenty of con-fidenc«1 in the people'« capacity to
One9s Fooled
Thp superk>rity of wage «lavery right their vvrongs, once they vvere over chattel slavery, from the point plač«! in poKsession of the facts. of vievv of the master, is that the' Unfortunately, in recent year«, uage slave think« he is the equal of like many another hberal, he became The fabled Kilkenny cats fought ma-ter, vvhik- the chattel slave cynical and unagined the whole until tl ere was nothing left but their knows he is his slave.	|W«rld was sjovving up because he had
Ali But The Smeli Of Political Corruption
tails. Let us hope thc Republican and Demorratic parties vvill fight until there is nothinjf Laft but the steneh. They are telling so many truths about each other that the voters may «*vy, "A plague upon both your houses."
1
l ^t some of his fervor. He accom-plished little that vvas vvorth vvhile Outside of the fact that itrs reach-j efter he passed 50, but that shoul J cd the point wherc it's got to fee 1 not blind us to vvhat he achieved in the people it used to feed on or those trolden days when he exposed s-wing from lamp posUs, Capitalism is the thouaand ties that bind crooked
doing nicely.	, politics to crooked business.—T.M.L.
±
ing in common vvith the old obedi-ence of the barracks or vvith the catholic hierarchy. It is founded, not upon the špirit of subordination but upon the apirit of solidarity in revolution«^ creation. I«n this esser^tial vvork the elements of the Socialist Party antl the unified youth movement give proof of exceptional quali-ties. Their courage, probity, hone«ty and intelligence have impressed the vvhole of the population and the fevv
tallions of the Socialist militia. The order i« perfect. An inventory has been made of the objeets of value, furniture, pietures, tapestry, etc. Akingsiue cupboards full of gold and silver plate the militia men make a meal from a tin of sardine«. Along-side sumptuous beds they sleep on the floor. Though vvearing old and tom shirts they are not even tempted
(Continued on Page 5) •
STUDY IT
0
No conscientious man can be ?»ati"-fied vviMi a system vvhich breeds such inequalities in vvealth, more erimi-nals, greater miscry, more graft ani greater vvars r;ght along; he needs but to open his eye« to see the lipht that th» private ownership of social-ly produced capital and the control of life'1! nwessities for private profit is the cause of it ali. This fact sug-gest« its ovvn remedy: Th? collective ovvnership by societjr of thesr» so<'inl proj>erties and their co-operative ma-nagement-—for public service ani not for private profit —-vvhich is Socialism. Novv to deride it, or even dismiss it vvithout prejudice, is un-worthy of you. Therefore, study it.
T. M. L.
PROLETAREC^ PICNIC SUNDAV
Chicnfo, III. Plan« have been com-
pleted for one of the best picnic.s
held this year. The readers and sym-
patizer« of Proletarec vvill sojourn to Ke^el's Cirove in Willow Springs thn Sunda.v, September 13, to enjoy the f(i«tivitie«. If the "povver« that be" don't threaten u« with rain, vve'11 have a «plendid afiternoon program. In caso of rain, the picnic takes plače at the Slovene iAbor Center, so the "vvratheir god«" can't stop us no way from havnng our good time. There wnn't be no admisnion so that should keep no one avvay. Transportation you say! There vvill be trucks leaving nt 12.45 from Wood and 22nd Sts.,
stoppfrn* at the Slovene I^abor Center at I p. m. The second truck vvill leave 2:15 and 2:30 p. m. from the plače«.
What about the program? Frank Gtoser has the Pioneer lodge ba«e-ball team lined up for a good game
vvith the iSouth Chicago boys. tChas. Pogorelec, Frank and Angela Zaitz are bu*y getting a fine seleetion of music prepared for the broadcast ♦hat afternoon. There vrill also be »hort speechea made. Pop Turpin has
in charge the Balina contests and vve learn that plenty of irames are going to be in progre?« betvveen the crack shot and expert players. For thi» l.vdies, in fact everybody, young and old, vve'11 have the novclity stand at *vhich the Tombu/la game vvill t>e pla.ved. This stand will be in chargo of the young comra<les. They have some f ne prizes, such as haskets of food stuff« and other valuable ar-ticle« that vvill be avvarded to lucky winners.
No picnic i« complete vvithout | dance mu«ic so Johnny Kochevar'« Merrymakers have been engaged to supply the dance t ime« to srvving our feet into aetion. Songs—Plenty of them. Our *ong*ters vvill exhrbit their talents aml of course we'll ali chime in and join them. Another f*ature of thi« picnic vvill he the <lr»wing for a beautiful paintm« by IIarvey Perushek. Some lucky vvin-ner w.il get a valuable pamting.
No one shoutd stay away Sunday, September 13. Come out and join the crovvd for a splendid afternoon. In čase of rain we meet at the Slovene Labor Center. — J. K.
INSPIRING ARIZONA
STORY OF SOCIALISTS
The Socialist party is on the ballot in Arizona. It is on the ballot in spite of tremendous odds. It is on the ballot because of the hard vvork, en-thu&iasm, "stick-to-it-ivene^s" of a handful of party members and sym-phatizcrs in the labor movement. There is novv a party for vvorkers to vote for, the hard-driven, exploited vvorkers in Arizona.
The party is small in Arizona. Di3-tarvces are great and the population scatt»»red. When Steven Gaugh, or-ganiser, loaned to Arizona by Cali-fornia, went to the state, there vvere only a fe-vv days in vvhich to get the required number of signature«. The numher of vvorkers for petitions gresv
vvho took charge of the work in that town.
The last day came. Three hundred more signatures vvere needed. Som« vvorkers vvere diseouraged. Otheci said it couldn't be done. But the ma-jority of them vvere out on the streets driving ahead. Unemployed vvorkers vvere on every Rtret corner in the Phoenix business distriet that Saturday afternoon. One person called on the secretary of state and got him to agree to open his office at 10 o'clock that night to receive the petitions.
At 9 p. m. there vvere one hundred names in excess of the amount re-uired. They vvent to their office to make out the master petition. City
as they vvork ed along, and they cov- lig-hts vvent out. The night was hot.
They vvorked by candle light and svveated in the semi-darkness. They \vorke<l frantically to make the dead-line. At 10:30 the petiton was ready. The secretary of the state vvas called. The petition vvas filled. The Socialist party was on the l>allot in Arizona.
ered thc state. ()1<| party members sta rte »P in to vvork; nevv members vvere found. In one tovvn no sym-pathizers vvere kno<wn. The organiz-ers started a <l<wvr to tloor canvess for signatures until they found a 4 nest" of Socialists from Oklahoma
	4—i -----——
ont FAU	"Fii 1 "Hil lili
✓ t-
—nalila Kirbr In «urv«r Oranbla.
The Senators are novv my »hepherd«, and I am in want.
They maket h me aleep on the park bjnchea. They force me into free »oup houtet.
They reatoreth my doubt in the Republican and Democratic partiea.
They leadeth me in the path of deatruction for their partiea' »ake. Yea, though I walk through the valley in the shadow of itarvation, I do fcar evil, for they art against me.
Their policies and the profiteera they frigthen me into hyit«r'ci.
They prepareat a reduetion in my relief before me in the preaence of mine ene-mie«. They annointeth my relief with aales taxes.
My eapenae« runneth over my income.
Surely, poverty and unemployment wil| follovv me ali tho dayt of theie rotten re-actionariea and, before I will dwell in the poor house, I shall fight my enemies until victory has come forever and ever. — A. G. Simmon.
WALL NEWSPAPERS AND BULLETIN-BOARDS
Every Falcon Flight should get out a vvall-nevvspaper. The vvall-nevvsj)«-l>r is to be devoted Jto a different ♦ opic each month. (War, Fascism, lJnemployment, Child I^abor, Men at Work «n<l their CJonditions, Strikes, etc.) **
The chiklren ^ould read various nevvspapers and mag^azines, capitalist ar, vvell as Socialist, and clip the articles and pietures relating to the topic they have deekhvl to concen-trste on. These clippings should then be pasted on a large piece of card-!>oard and at the end of the month taken down and filed away. Then the rext is«ue, devote<l to another suh-ject, is put lip. In this way a file of wall-m vvspapers on various sud)jects vvill be compiled, aml vvill aid mate-•ial^ in e<lucating the flight.
The bulletin-board, on the other hand, should consist of stories, articles, poem«, jokea and pieture« vvritten and dravvn by the chiklren them-selve«. The bulletin-board fhould have an attractive name, for exanvple: Red Spark«, Falcon Trom-
pet, thj Children'« Voice, the Clarion Call, etc.
These activities should involve the largest number of children possible and tlie Guide should try ente a feeling of pride in OTeir collective activity among the children.
THE FALCON MARCH SONG
"Ttine; "TheiVt A T«v«rn ia th« Tovvn"
Come Falcons, sing our marching song,
We're marching firm with hearU made strong,
VVe sing the song of a nevv and better day,
When poverty sliall be >nvept away.
For our freedom vve are fighting.
Bosses' hopes, our march is blightinf.
We are briaging hope and joy,
lo ali the vvorkers* kid«.
Come march, Red Falcons «trong, and «ing
A VVorkerV World vve Falcons brinf.
Re<l banners high, elenehed furt* rai<ed to the «ky,
March to fight the parasite! Let voice« ring!