M 2S. &e?t «0* KANSKI Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 38. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS, 30. MAJA 1913 LETNIK XXII ROOSEVELT NI BIL NIKDAR PIJAN, Abstinent sicer ni, a je skrajno zmeren in ne pije niti whiske, niti piva. PIJE LE LAHKO BELO VINO. Izpovedal kot priča v tožbi proti nekemu obrekovavcu. Marquette, Mich., 27. maja. — Bivši Predsednik Theodore Roosevelt je nastopil danes popoludne kot priča v s^oji tožbi radi obrekovanja proti George S. Newittu, izdajatelju in u-redniku tednika "The Iron Ore" v sosednem mestecu Ishpemingu, ki ga Je v neki uredniški notici obdolžil pijanstva. Priča je odločno zanikala, da je kdaj pila preveč. Priznal je toži-da pri obedu pije lahko vino, a ne močnih alkoholnih pijač, izvzemši na posebno odredbo svojega zdravnika in po močnih telesnih naporih. , Nikdar v svojem življenju nisem pil cocktaila' ali 'highballa'," je rekel g. Roosevelt med drugim. "Whisko sem P'l samo, če mi jo je odredil moj zdravnik, ali če sem bil po telesnih naporih močno onemogel. Niti ne ka-Qlm, niti ne pijem piva. Tobačni dim m'Je zoprn, in pivo mi ne diši. "Najmanj 15 ali 20 let je, odkar sem P]1 whisko ali konjak, in prav dobro se spominjam, zadnjikrat, ko se je kaj ,3.eEa zgodilo, me je tresel mraz. Piva nisem nikdar pil, niti ne rdečega yma. Pijem samo belo vino, madero, šampanjec ter tu in tam kupico šerija. Doma pri obedu zaužijem večkrat en° ali dve čaši madere. Pri javnih slavnostih izpijem tu pa tam kupico šampanjca, včasih tudi dve. To se zgodi povprečno enkrat v mesecu. 'Mint julep' malokdaj pijem; ne yerjamem, da sem v celem letu izpil šest 'julepov'. "Na svojem lovskem pohodu v Afriki sem imel s seboj zaboj šampanjca, zaboj whiske in steklenico konjaka. Vzeli smo konjaka s seboj, ker mi je whiska zoprna. Ta je dišala mojim spremljev^vcem. Šampanjca so uži-^15-tTTjč cfaniTeKspedicrje k-jst let. "Koliko otrok?" je vprašal sodnik. "Sedemnajst," je odgovorila. Sodnik je namrgodil svoje čelo. Mrs. Lincoln mu je pojasnila, da je imela petkrat dvojčke. Zato jo je njen soprog zapustil. Mrs. Lincoln, ki ni videti stara čez 20 let, je tožila Rollo Lincolna za razporoko in je dobila tožbo. Koliko je Slovanov na svetu? Začetkom leta 1913. se je naštelo nad 165 milijonov Slovanov, to je ravno ena desetina celokupnega človeštva. Slovani se dele tako-le: 71,300,-000 Velikorusov, 35,600,000 Malorusov, 22,500,000 Poljakov, 10,390,000 Srbov in Hrvatov, 7,650,000 Cehov, 7,550,000 Belorusov, 4,740,000 Bulgarov, 2,800,-000 Slovakov, 1,530,-000 Slovencev, 1,-200,000 makedonskih Slovanov, 380,-000 Kašubov, 160,000 lužiških Srbov, vsega vkup torej 165 milijonov 550,000 duš. Če se upošteva razne potujčene Slovane, ki se bodo ob ugodnih razmerah zopet vrnili v naročje slovan-stva, — bo Slovanov blizo 200 milijonov. ,Od 165 in pol milijona Slovanov živi v Rusiji 118 milijonov, v Av-stro-Ogrski in Nemčiji 31 milijonov, v balkanskih slovanskih krajevinah 10 milijonov, v Ameriki 5 milijonov in ostali v Rumuniji, Italiji, Franciji, Švici, Mali Aziji, v Kini, Buhari, Perziji in Kitajski. Samoumor bankrotnega grofa. Budimpešta, 23. maja. — Grof Ladislav Keglevich, sin člana gosposke zbornice in sorodnik grofa Karacso-nyia, enega izmed treh ogrskih ple-menitašev, proti katerim se vrši pravdno postopanje v zvezi s finančnimi izgubami grofa Szechenyia, je bil naj den mrtev s strelno rano v njegovi glavi blizu plemenitaškega Park kluba. Grof, ki je bil komaj 24 let star, je zapravil svoje premoženje. Tri vinarje so našli v njegovem žepu. Jolietske novice. —V soboto --večer ob polosmih bode v slovenski cerkvi sv. Jožefa slovesni sklep šmarnic. Ta večer bode tudi branje o velezanimivem predmetu "Slovenci in lW'. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 28. maja. — Praznik sv. Rešnjega Telesa se je prav slovesno obhajal v naši cerkvi sv. Jožefa zadnjo nedeljo, ob veselem pritrkavanju zvonov in veliki udeležbi dobrih fa-ranov. — Naši fantje od fare in dekleta pri-rede v nedeljo svoj prvi letošnji piknik pri Troyu, pod vodstvom g. Josipa Rogina. Na tem pikniku se zbere kacih sedemdeset glav naše ame-rikansko-slovenske mladeži, ki je up in ponos naše naselbine. Mnogo lepe zabave želimo! — Umrl je dne 23. maja po tritedenski mučni bolezni 13 mesecev stari Franc Muren, sinček g. Alojzija in ge. Frančiške Muren, 1131 N. Broadway. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo po-poludne, se je udeležilo mnogo sosedov in prijateljev užaloščenih staršev, katerim sta ostala še sinčka Alojzij in Avguštin. Pokojnemu Francku večno veselje v nebesih! — G. Leo Zelenka-Lerando, znani umetnik na harfo in član jolietskega Krožka "Ameriška Slavija", ki je bil jeseni povabljen v Chicago na češko gledališče kot glasbeni ravnatelj, se nahaja sedaj na koncertni turneji križem Združenih Držav. Koncerte priredi v nič manj nego 107 mestih in je imel doslej povsod velik uspeh, kakor nam poroča iz Waycrossa, Ga., z dnem 25. maja. Vsakokratno poslušalstvo računa na 4—6,000 glav, zatorej ga bo na celi turneji čulo kakih 1,000,000 Jjudi. Dobil je že novih ponudb za nove turneje v Dakoto, Montano, Oregon, Californijo in Colorado, a je ponudbe odklonil. Dičnemu članu naše "Slavije" čestitamo! — Neki Joe Novak, rodom menda Slovak, še ni 21 let star in nima več staršev, zato ga je stalo $10 več nego navadnega moškega, da je dobil poročno licenco na sodišču zadnjo soboto. Dobiti ni mogel licence brez dovoljenja svojih staršev ali svojega variha (jeroba). Ponudil se mu je neki sodni uradnik, da nadomestuje zadnjega proti nagradi $10. In potem je dobil licenco. Ta slučaj je vzbudil precejšno pozornost med tukajšnjimi odvetniki, ki pravijo, da je omenjena nagrada prevelika kot doplača k redni pristojbini za licenco, in ukreniti nameravajo vse potrebno, da se državne določbe o pristojbinah probatnega sodišča izpremene. — Dellwood park, ki je znan daleč naokrog, posebno Chipažanom, ki kaj radi prirejajo večje izlete vanj, bo otvorjen na Spominski dan (30. maja) za to sezono, kakor po navadi. V parku bo letos mnogo novot, med drugim novo gledališče s premičnimi slikami. Koncertni vodja bo letos g. L. H. Condy, ki bo vsestransko ustrezal občinstvu pri izbiranju koncertnih komadov, tako da bo lahko vsak narod slišal svoje najljubše melodije. — Zupan Wood je preje! vabilo od župana v Aurori, naj se Jolietčani letos pridružijo Aurorčanom v skupno proslavo četrtega julija v Aurori, kjer prirede nekak "Home Coming" v dneh 2., 3. in 4. julija, kakor je bilo lani v Jolietu. Tukaj letos ne bo posebne občinske slavnosti na ta največji narodni praznik. — Mesto Joliet je "broke", kajti mestna blagajna je prazna, kakor izjavlja novi župan Wood. Avditorji dovrše pregledovanje knjig tekom tega tedna in natančno poročilo o mestnih financah se predloži mestnemu odboru prihodnji podedeljek-zvečer. Pravijo, da bo poročilo obsegalo nekaj "senzačnih" izkazov in da pokaže med drugim popolno praznoto mestne blagajne, tako da bo treba iskati novih virov za izplačevanje tekočih računov do konca leta. No, lepo so gospodarili Mr. Allen & Co.! — Dr. Martin J. Ivec, prvi slovenski zdravnik v Ameriki, ki je dobro znan našim rojakom ne samo v Jolietu, temveč po vsej naši novi domovini, je bil imenovan zadnji teden za zdravstvenega komisarja v Rockdalu, naprednem mestecu pol ure jugozapadno od Jolieta. Rockdalska občinska uprava je večinoma v slovenskih rokah, in ta-mošnja slovenska naselbina res lepo napreduje. Slovenske hiše so najlepše v Rockdalu, in Slovenci imajo poleg salunov že tudi svoje trgovine in mesnice. Rockdalske tovarne poslujejo' skoro vedno s polno paro. In zdravstveni komisar rockdalski je zdaj dr. Ivec. Čestitamo! — Sedemnajst ur je deževalo do ponedeljka opoldne, na večer istega dne smo morali poiskati zimske suknje, a včeraj in danes je že skoro pasja vročina. Tako se izpreminja vreme v Ameriki. — G. Math. Kržič iz Waukegana je prišel včeraj na obisk v Joliet, kjer ostane morda stalno, če dobi kako povoljno delo. — G. Frank Mravlja, predsednik S. M. S. P. D. "Danice" v Chicagi, nam naznanja, da bo v soboto, dne 31. maj-nika, njegova poroka. Čestitamo! — Novi predstojnik jolietske državne kaznilnice, Edmund M. Allen, poprej župan jolietski, je uvedel že več novot v ravnanju s kaznjenci. Tako je zdaj določil eno uro dnevnega počitka za vse jetnike. Skupine po kakih šestdeset moških smejo počivati na dvorišču ob istem času. Vsled te novotarije je upati, da bosta svetloba in zrak zmanjšala sedanje veliko število smrtnih slučajev vsled jetike; to je bil tudi eden glavnih nagibov, da se premesti kaznilnica na desno stran kanala, proč od dima iz jeklarnic. Stavbišče in potrebno okolno zemljišče za novo državno kaznilnico sever-nozapadno od Jolieta je baje že povsem pridobljeno, tako da se z gradnjo lahko takoj prične. — V Morrisu so prijeli zadnji petek tri glasovite vlomilce in razbojnike, ki so baje nameravali v kratkem obiskati tudi Joliet. lepo peli. Sv. Rešnje Telo so vso pot nesli naš preč. g. škof Jakob Trobec, ob asistenci še enega že osivelega g. duhovnika, ki je menda prišel z g. škofom, ter domačega g. župnika. Pri sv. maši so tudi streljali s topovi, kakor tudi med procesijo in pritrkovali. Dežja ni bilo, da bi se bila motila procesija. Žita lepo rastejo, vreme je še bolj hladno. Dal Bog nam vsega potrebnega za dušo in telo. Prihodni petek, praznik sv. Srca Jezusovega, bomo imeli peto sv. mašo z blagoslovom ob osmi uri. John Poglajen. Biwabik-Aurora, Minn. — Umrl je na McKinley g. Josipa Ahlin sinček Anton. — Dne 22. majnika se je pripetila na Aurori zopet grozna nesreča. Naš rojak Anton Šerjak je prišel na kolodvoru pod kolesa vlaka, bil je grozno zmečkan in na licu mesta mrtev. Pripadal je socialistovski stranki in pokopan brez duhovnika, ker se niso hoteli spolniti gotovi pogoji, katere sem bil primoran zahtevati. Še pred mojim prihodom so sklenili farani, da se mora za onega, ki v življenju ni hotel podpirati cerkve, plačati 25 dolarjev ne duhovniku, marveč cerkvi. To je tudi storil pokojnikov brat, a vrnil se mu je denar, ker se niso hoteli spolniti drugi pogoji. Škofijska določila glede pogrebov prepovedujejo pogrebe v nedeljah in predpisujejo nekatere pogoje glede udeležbe društev pri pogrebih. Zato sem bil primoran prepovedati pogrebe v nedeljah dopoldne odločno in na vsak način, popoldne pa se dovoljujejo pogrebi le iz najvažnejših razlogov. Glede društev pa predpisujejo štatuta: "No funerals, which shall be accompanied by the members of any secret society, or non-catholic society, wearing their re-gana or earring bannors, will be admitted to the church or cemetery." Vsled tega predpisa je bil podpisani dolžan enkrat za vselej določiti sledeče: 1. Ne morem in ne smem dovoliti svobodomiselnim društvom, torej katoliški cerkvi in njenim naukom nasprotnim, da bi imela njih društvena zastava vstop v cerkev in istotako ne društvo kot tako z regalijami. 2. Ker pokopališče ni katoliško, marveč mestno, zato nimam povoda braniti korakanja se zastavo in regalijami in-vsto-pa na pokopališče, seveda bi pa bil v tem slučaju primoran mrliča blagosloviti v cerkvi in opustiti spremstvo na pokopališče. — Po mojem mnenju, bi bili morali oni, ki trdijo, da je duhovnik popolnoma odveč, le pozdraviti ta ukrep, ko bi ne bila v tem ravnanju neljuba resnica, da duhovniki — tako se kaj rado trdi — "za denar store vse." Vendar ne store vsega za denac. —Povdarja se tolikrat svoboda. Jaz sem pustil sorodnikom popolno svobodo in jo puščam enkrat za vselej v vsih slučajih, svobodni so, oni lahko izberejo ob pogrebih parado svobodomiselnih društev ali pa obrede katoliške cerkve, toda ako zberejo slednje, se morajo tudi ukloniti cerkvenim predpisom. Rev. Jos. Pollak. Brockway, Minn., 26. maja. — Dragi čitatelji: — Hočem vam naznaniti, kako se je praznoval tukaj praznik sv. Rešnjega Telesa. V pondeljek in torek bilo je deževno vreme, tudi v sredo je bilo oblačno, negotovo se je kazalo vreme za drugi dan. Mladeniči in dekleta so spletli nekaj vencev,, postavili mlaje k cerkvi, tudi za kapelice se je nekoliko pripravilo. Vreme drugi dan na praznik sv. Rešnjega Telesa je bilo mrzlo in temno, a vendar se je pripravilo na slovesno procesijo iz cerkve po polju s Presv. Rešnjim Telesom. Ob pol deseti uri je daroval domači gosp. župnik peto sv. mašo,-Po maši se je zbrala procesija, društva z banderi, male šolarke belo oblečene s cveticami so šle pred sv. Rešnjim Telesom, za njimi še pevci, ki so med potjo in pri štirih kapelicah, kjer se je delil blagoslov z Najsvetejšim, Chisholm, Minn. — Tukaj imamo ta teden "fair" v korist naše župne cerkve. Udeležba je prav povoljna in pričakovati je lepega prebitka v korist cerkve. Naš župnik odpotuje v po-četku meseca junija na Kranjsko na obisk svoje matere, katera ga še ni videla, odkar je kot dijak zapustil staro domovino. Mi želimo za vse dobro vnetemu gospodu srečno pot . in srečnega povratka. Imamo pa do njega tudi ponižno prošnjo. V Narod. Vest-niku št. 128 se zaganja njegov faran Anton Mahne v Am. Slovenca in trdi, da ima ta list naš narod v verigah teme in s polno sapo navdušuje svoje sofa-rane, naj se otresejo noči. Zato prosimo častitega gospoda, katerega nanese zdaj pot skozi največja svetovna mesta, naj skrbi tudi za svojo ovčico Antona Mahneta, da si v temi ne razbije svoje modre, svobodomiselne gla-| vice ob kakem voglu one zgradbe, ki je zidana na trdno skalo .in v katero so se zaganjali brezvspešno vse drugi možje kakor naš Anton. Prosimo, gospod župnik, kupite kjerkoli največjo in najmočnejšo električno obločnico in prinesite jo za "štruco" g. Mahnetu, da se mu obesi na vrat, da bo novodobni Diogen lahko razsvitljeval naš temni Chisholm, pred vsim drugim pa samega sebe. Naročnik. New York. — (O prireditvi dr. sv. Rafaela v nedeljo, dne 25. maja 1913.) To ni bila več samo navadna prireditev, to je bilo že pravo slavje, na katerega so družbeniki sv. Rafaela lahko ponosni. Kaj takega pa res nismo pričakovali. Da bo družba sv. Rafaela, ki je šla skozi toliko viharjev in bojev, po petih letih obstanka mogla pokazati tako velikanski vspeh, tega nismo pričakovali! In vendar, resnica je pa le! Dvorana sv. Nikolaja na drugi cesti je bila polna najodličnejših naših rojakov, ko so kmalu po štirih prišli v dvorano povabljeni gostje in zasedli na odru častne sedeže. Ljudstvo jih je pozdravilo s ploskanjem. Domovina je zapela pozdravno pesem. Nato je družbeni predsednik Rev. A. Blaznik v krasnem govoru povedal pomen današnje prireditve, pomen družbe sv. Rafaela za slovenske izseljence v Amerikp. Nato je nastopil Rt. Rev. Monsigncire McMaho'n vn v' navdušenih besedah bodril naše rojake, da naj se krepko združijo v dobrodelna društva v pomoč revnim njih rojakom, kakor je dobrodelna družba sv. Rafaela, Vincencijeva društva, društva za varstvo mladine i. t. d., da naj se združujejo v verska društva v varstvo verskih interesov naroda in v društva, ki naj skrbe za ohranjenje materinega jezika v narodu. "Stariši," je zaklical navdušeno, "storite vse, da ohranite v svojih otrocih svoj jezik, da ohranite v narodu spomin na obilne boje, katere je Vaš narod prestal doma. Oče naj pove to svojemu sinu, mati svoji hčeri, tako naj gre od roda do roda kot svetinja narodova!" Krasne besede! Nato je nastopil predsednik Vincen-cijevih društev, Mr. J. Scanlan, odličen advokat mesta New York in srčno pozdravil navzoče in jim častital, da so tako zavedni, da imajo tako plemenito družbo, kakor je družba sv. Rafaela. "Mi katoličani, ako hočemo slediti zgled in nauk našega božjega Učenika, se moramo združiti v dobrodelna društva!" Nato je nastopil predsednik tiskovne družbe "Catholic Encyclopedia", Rev. Winn, jezuit, ter rekel: "Ne morem Vam povedati, kako sem vesel, da sem danes mej narodom, katerega poznam že iz njega zgodovine, ko sem mej izseljenci, ki se zavedajo pomena njih razvoja za novo njih domovino. Družba sv. Rafaela ima namen vzbuditi zanimanje za Vašo prihodnjost tukaj! To je prav! Irci smo morali čakati 50 let, da smo dobili prvo tako družbo. Nemci so čakati več kot 40 let, Italijani 30. Vaše naseljevanje je skoro najmlajše, pa jo že imate. Naj-modrejši je pač oni, ki je moder na skušnjah drugih. Koliko svobodo imamo tukaj! Zakaj bi se je ne poslužili? Imamo versko svobodo, imamo narodno svobodo! Doma tega nimate! Zakaj bi se vsega tega ne poslužili? Pred vsem ne pozabite na vzgojo mladine! To je Vaša prihodnjost! Zato otroke v katoliške šole in če je mogoče v narodne farne šole!" Nato je nastopil predsednik "Federation of Catholic Societies" Mr. Frank Smith, mestni sodnik, ki je v šaljivem govoru povedal, da je prav, da so tudi ltjega povabili, ker mogoče bo tudi kak Slovenec prišel še v dotiko z njim, česar sicer ne želi. Vendar šaljivo obljubi, da bo dal sedaj Slovencif, mesto enega leta, dva. Povedal je, da je v združenju naša moč! Zato naj bi Slovenci stopili v vrsto z drugimi narodi katoliki in skupaj z, njimi šli v boj za skupne pravice. "Mi smo Vaši in vi ste naši! Ako potrebujete naše pomoči, bodisi politične protekcije, bodisi gniotne podpore, bodisi kakorkoli, vsikdar pridite k nam! Mi smo Vaši!" Ta govor je bil burno pozdravljen! Nato je nastopila Mrs. Mandel, ki je milijonarka po svojem premoženju, vendar žrtvuje ves svoj čas in denar le v pomoč revnim slojem in je v krasnem govoru navduševala slovenske žene k delu za dobrodelne družbe. "Ženske več govorimo," je rekla, "ven dar pa tudi več lahko naredimo pri dobrodelnih družbah, kakor pa sami možje. Zato slovenska dekleta in žene, v naš krog! Izvolite si odbor in pojdite z nami v vseh oddelkih dobrodelnega dela. Tako si želimo Slovenke v odboru za pomoč slovenskim dekletom, imamo šivalne šole, imamo dekliške klube in zbirališča, imamo različne bolnišnice, zavetišča, imamo zdravišča za jetične, za slepe, za gluhe, za hrome. Povsodi Vam odpiramo naša vrata in srce, samo pridružite se nam!" Slednjič je spregovoril še ustanov-nik družbe, Very Rev. O. Kazimir, ter povedal, kako ga veseli, da vidi po petih letih delovanja družbe, tako krasen vspeh! Bili smo hude boje, hudi viharji so rjuli nad našimi glavami, pa danes smo še tukaj! Pa napadali so nas zato, ker nas niso razumeli. Danes vsakdo uvidi, da smo samo dobrodelna družba, ki je že marsikomu pomagala, in ki bi še večini pomagala, ko bi imela še več sredstev. Zato upa, da bomo v prihodnje vsi rojaki skupno delovali v napredek te družbe, ki je tako imenitne važnosti za naš narod. Kdor ne pojmi pomena družbe sv. Rafaela, ne pojmi pomena sedanjega časa za naš narod v Ameriki! Zato se mora vsakdo, ki je narodnjak, pridružiti družbi. Nato je spregovoril nekaj besedi konzul Šiška, ki je zastopal generalnega konzula, ki je bil zadržan. Povedal je v imenu gen. konzula, kako ga silno veseli, ko vidi tolik napredek pri tej družbi. Nato je še v imenu ženskega odbora pozdravila navzoče goste v angleščini Miss U. Zakrajšek in v slovenščini Miss Ivanka Kompare. S tem je bil uradni del programa končan in gostje so sedli v prve klopi. Duet "Vijolica" je krasno vspel in pevki sti želi burno pohvalo. Bilo je v resnici slikovito. Dražestni gospici v narodni noši s havbo na glavi in ti krasni glaski! Igra "Nesrečne klobase" ali "Na pošti" je izvrstno.vspela. Ne vemo, katerega igralca bi bolj pohvalili! Sicer pa že sama imena povedo dovolj! Glavna uloga je bila v rokah naše Ane Habjan, ki je rojena igralka! Tako zna igrati pač samo Ana. Izzvala je obilno prisrčnega smeha in burne pohvale. Gospica Jereb je pač vselej v vsaki ulogi doma. Poštar g. Kompare je izvrstna moč, ki se bo razvil v izvrstnega igralca. Ciganka, gospica Kompare je izvrstno rešila svojo ulogo. Posebno pa je bil ganljiv prizor, ko je mala Mary Vogrič pela s svojim kfasn-im zvonkim glaskom t&-ko prisrčno "Ciganski otrok", katerega je spremljala mati ciganka na tam-burico. Mali Vogrič kot ciganski deček je izvabil obilo smehu, ko je prosil mimogredoče in potem kradel ubogi Špelici klobase. Seveda črevljarski vajenec, g. I. Muren je moč, ki se bo raz vil v izvrstnega igralca, kajti vse igra tako naravno, da se mu moraš nasmejati. Le krepko naprej! Gospa M. Ogrinec je imela ulogo, ki je bila kakor nalašč za njo in jo rešila zelo dobro. Drugo igro sta igrala bisera našega odra, g. J. Maček in g. J. Habjan! Ko omenimo ta dva gospoda, je že s tem povedano, da sta igrala izvrstno, ker dober igralec ne more slabo igrati. Kaj čuda, da sta žela obilno zaslužene pohvale. Dvorana je bila tako okusno okrašena s slovenskimi, papežkimi in amen-kanskimi zastavami, da gre vsa hvala predsednici ženskega odbora g. M. Gostič, ter odbornicam g. M. Botijev, g. M. Blaž in g. M. Markič, ki so se zelo potrudile. Splošno je bil to dan, za katerega moramo družbi sv. Rafaela častitati! Družba nam je s tem pokazala novo polje delavnosti in napredka! Živela tako plemenita družba! Živeli, ki se trudijo pri nji! Mi pa, rojaki, vsi v to družbo, če hočemo sami sebi dobre?,! Opazovalec. RECIMO ŠE ENO ALI DVE! "N. Vestnik" se baha, koliko ima naročnikov, a na naše očitanje o ogromnih svojih dolgovih, o strojih na puf pa le nič ne zine. Saj še to ni prevelika sramota, če ima kdo dolgove, a takemu ne pristoja hvaliti se, kakor da bi že bil Bogve kak kapitalist in mu nihče več nič ne more. Ponižnost in skromnost! * Nek nepodpisan gospod iz Dulutha silno brani nekega urednika z imenom Brunšmit in nas prosi, naj nikar njega ne napadamo, ker on mora to pisati v "Vestniku", kar mu velevajo Brozič, Košak in drugi. Ja, kje pa smo mi omenili ime Brunšmit? Mi imamo o-praviti le z urednikom, naj se ta piše Peter ali Pavel. Če je Brunšmit samo pisar, potem pa veljajo naše besede pravemu, to se pravi odgovornemu uredniku, nekdo pa je vendar urednik tam gori, ka-li? * Matija Pogorelec pravi, da on obhaja 201etnico dela. Ja za Boga, ali so drugi Slovenci, ki so že 30 let tukaj, vsa leta roke križem držali? Mislimo, da so pač drugi mnogo več prestali ko on, ki se sprehaja od majne do majne s svojo bakso in deva denar iz žepa delavcev v svoj žep. To je bolj jubilej — žepa. _ NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo prežalo-stno vest, da smo izgubili našega priljubljenega sinčka FRANC-A, ki mu je smrt pretrgala nit življenja v starosti 13. mesecev po tritedenski mučni bolezni dne 23. maja 1913. Pogreb se je vršil 25. maja od hiše žalosti na slov. pokopališče. Tem potom se najiskreneje zahvalimo botri gospej Spelich in stari materi gospej Horvat, ki so mu stale na strani ob njegovi smrtni uri, ko se je njegova nedolžna dušica preselila v sveti raj. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nas tako v obilnem številu obiskovali in tolažili v teh prežalost-nih dneh. Lepa hvala družinam Spelich, Nasemb.eni in Horvat, ki so položili tako lepe šopke ozir. cvetlice na krsto pokojnega. In slednjič tudi sosedom se zahvalimo, ki so ga tako v obilnem številu spremili k večnemu počitku. In ti, dragi naš sinek, za vse Boga prosi! Sladko spavaj sinek dragi! — Zaklad najdražji v zemlji hladni! -t-In kadar nam tud' zazvoni, — da vid'-mo se nad zvezdami. Joliet, 111., 27. maja 1913. Žalujoči ostali: Alojz in Frančiška Muren, starši Alojzij in Avguštin, bratca. ZASTOPNIKI AMER. SLOVENCA. Adamič John, New York, N. Y. Ambroše Val., Wenona, 111. Baudek Fr., Indianapolis, Ind. Berce L., Iron Mountain, Mich. Boštnar Fr., Little Falls, N. Y. Eržen John, Jenny Lind, Ark, Geshel St., Manistique, Mich. Gorenc Fr., So. Chicago, 111. Gosenca John, Calumet, Mich. Hochevar Jos., Bridgeport, O. Hribljan Geo., Ahmek, Mich. Juvančič Jakob, La Salle, 111. Kerstolič Jos., Rankin, Pa. Kocjan Nick, Great Falls, Mont. Koroshetz Ant., Leadville, Colo. Koshir John, Rock Springs, Wyo. Krakar M. J., Anaconda, Mont. Miss Krapf Lena, Wathena, Kans. Laushin John, Soudan, Minn. Lekan John, Cleveland, Ohio. Malley Andrew, Albany, Minn. Malnerich Jos., Enumclaw, Wash. Maurin M. J., Ironwood, Mich. Mravintz John, N. S. Pittsburg, Pa. Ogrin Math., Waukegan, 111. Pelhan John, Houston, Pa. Perovšek Frank, Willard, Wis. Perušek Jos., Lorain, Ohio. Peshel J. J., Ely, Minn. Peterlin Fr., Eveleth, Minn. Peternel John, Springfield, 111. Petrovčič Ar*, Broughton, Pa. Pibernik J. A., Steelton, Pa. Poglajen John, St. Joseph, Minn. Prestor Jakob, Sheboygan, Wis. Prokšell Nick, Pittsburg, Pa. Radeš Fr., Waller, Texas. Rudolf Jos., Wenona, 111. Rus John, Cleveland, Ohio. Rus Jos., Cleveland, Ohio. Skubic Anton, Pittsburg, Kans. Stefanich Math, Bradley, 111. Straus John, N. E. Minneapolis, Minn. Tomec Andrew, Johnstown, Pa. Tomec Math, Biwabik, Minn. Torkar Mary, Valley, Wash. Veselich Geo., Kansas City, Kans. Veselich Pet., Calumet, Mich. Vodovnik John, Milwaukee, Wis. Zakrajšek Anton, Struthers, Ohio. Zalar Charles, Forest City, Pa. Zupančič Jos., Chicago, 111. Železnikar Mihael, Barberton, Ohio. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,00&.0t. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljaya, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Fran^ Joseph I.—June 21st. Oceania — 7. junija. Martha Washington —14. junij. Laura — July 9th. Za vsa nadaljna pojasnila le obrni na glavne zastopnike: *>HELPS BROS. 4 CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike r Zjed. državah in Kanadi. Želodčne f bolezni Vsi zdravniki pravijo, <» večina bolnikov imajo ze-lodčne bolezni. Ne pustite, da vam želodec zboli ter pripravi pot za bolj resne bolezni, rabite , jgJlHi Severov Želodčni Grenčec (Severa's Stomach Bitters) ter se vzdržujte zdravega. Okrepi želodec ter vredi prebavo. Povrne vam tud' zdravo slast. Cena $1.00- ., _— — Revmatizem 1 nevralgija, odrge, oteklini bolečine hromosti, otek'e , žlezle, okoreli sklepi in n»' šice, pokostnica, krči, b°'e" čine v hrbtu, prsih in bokih rabijo kako zdravilo z* v" najno rabo. Severovo Gothardsko Olje (Severa's Gothard Oil) se priporoča za zdravljenj gorenjih in njim podobn neprilik. Cena 50 centov. V vseh lekarnah. Zahtevaj Severova Zdravila in ne vzetn' drugih. Ako jih Vaš lekarn^ nima, jih lahko naročite od na* W. F. Severa co CEDAR RAPIDS. Anton Košičc" Slovenski gostilni Mf' Pri meni je redno najre6 in najboljše pijače. ^ "Tonček Is 0. K-' N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. Trt1jl WINE GARDEN SAL0 (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOVICH, Gilbert; ^ Točim najboljše pivo, domac® fina žganja in tržim dišeče s | Rojaki dobro došlil National St«di° (It PAWLOVSKI) € 515-517 N. Chicago Street, Jo'1* Edina slovanske foto^1^ Joliet«. Zmerne cen«. Naj bol j**, RTFTmpaS VENSKI F*** advokat UOVBI r<* Telefon South Cbic**0 tf. SOBA 117. WM COU***^^ Michael Conwtf 10G Loughran Bid* ^ Cass and Chicago Sts. ' Cyclone in Tornado •-aft!0 Posojuje denar, proti P°žarUna SURETY BON^ Chicago tel. 500 (FW» " k£B£ m Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovlje- V. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street KoHjušniica tia 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša r Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v nasi stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaii in vsi delavci so Slovene'. Mestna hranilnica ljubljanska v ljubljani, prešernova ulica 3„ kranjsko. Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 milijonov kron VLOGE znašajo nad 42 milijonov kron, rezervni zaklad PA 1 BILIJON 300 tisoč kron. Vložen denar obrestuje po 41 % brez vsakega odbitka. z» varnost denarja jama rezervni zaklad, stroga kon ^fcola od vlade in cela mestna občina ljubljanska . svojim premoženjem, vrednim do 50 milijonov kron. vsaka "guba denarja — tudi za časa vojske — je izključena Denar pošiljajte po posti ali kaki zanesljivi banki. pri ban ** »»htevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "mestno hranil-?ic0 ljubljansko v ljubljani" in ne v kako drugo tnanj varno •ww. nam pa takoj pišite. po kateri banki dobimo Vaš ■VOJ NASLOV NAM PlSlT* KAZLOCNO IN NATANČNO I (Nadaljevanje s 6. strani.) A NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.biag* g r: fi, r< ^ ib*'1 Co. GLAVNICA $50,000.00. U«Un. in inliorp. leta 197 0 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. ruzba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-nJa in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite ^stopnika Po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. ^ase geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilir Ua Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Gretiko Vino. IUIIIUIIUIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ^ačamo AHch DOLLAR začne rasti če ga vložite v 1 Joliet Trust & Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, lil. $100,000.00 Jamstva 1M $50,000.00 IBALD J. McINTYRE, Pred. ervin t. geist, kasir. thos. f. donovan, Podpred. ta banka je pod državnim nadzorstvom. kusiti ta tvoja kljuseta, ki jih tolikanj hvališ. Naprej! Naj bo ježa hitra in dolga!" "Na tvojo glavo naj pride vse, hči!" odgovori stari Arabec. "Prosi Alaha, da bi znala ta dva Franka jezditi!" Oči so se mu zaiskrile in vspodbodel je konja, ki sta dvignila ponosni svoji lavi in se spustila v dir proti oddaljenim goram. Izpočetka so jezdili preko obdelanega polja, od koder so že pospravili pridelke; na tem potu sta konja preskočila dva, tri jarke in nizek zid s tako lahkoto, da se je bratoma zdelo, da jezdita na lastavicah. Za poljem je bila pot kake pol milje peščena — tu sta še hitreje drvila — zatem pa sta se jela plaziti po strmem kamenitem obronku navzgor liki mački. Strmina je bila ponekod tako navpična, da se je mora! Godvin oprijeti Dimove grive, Masuda pa še tesneje Godvinovega pasu, da nista zdrknila nazaj. Ali navzlic dvojni teži, ki sta jo nosila konja, nista niti za trenutek omahovala ali se utrudila. Čez stremeč navzdol sta prebredla neko gorsko reko. Za njo je bila zopet kakih sto korakov široka ravan, za to pa še bolj strma pokrajina. Končno so dospeli srečno do vrha, odkoder so videli ravan, ki so jo pustili kaki dve milji daleč za seboj. Ta konja plezata kot koze," je rekel Wulf; "a vkljub temu ju bo doli treba voditi." Vrh gore se je razprostirala prostorna ravan brez kamenja, in konja sta po kratkem prestanku zopet drvila vedno huje naprej. Nenadoma sta se konja ustavila; obstala sta ob robu prepada, kjer se je ob vznožju penila neka reka. Pa samo za trenutek sta se ustavila; na Arabcev klic sta se o-brnila na levo in zdirjala nazaj preko ravni, da sta se približala robu na drugi strani, kjer sta brata mislila, da se ustavita. Ali Masuda je nekaj zaklicala Arabcu in Arabec konjema, Wulf pa je rekel Godvinu: "Ne boj se, brat. Kamor gresta onadva, greva lahko i midva." "Prosi Boga, da bi jermeni držali," odgovori Godvin in se nasloni nazaj ob Masudo. Konja sta stopala navzdol, izpočetka počasi, pozneje pa vedno hitrejše, naposled hitro kot vihar. Ne da bi se samo izpodtaknila sta dirjala dalje, skakajoč preko velikih skal; privrela sta na ravnico nad reko ali pravzaprav nad celih osemnajst čevljev globokim prepadom, kjer je ob vznožju tekla ona reka. Godvin je to opazil in izpreletel ga je mraz. Ali sta ta človeka blazna, da hočeta nagnati z dvojno težo obložena konja na tak skok? Ako bi se ustavila, če bi se prestopila, če bi se vjela s kopitom ali prekratko skočila, bila je vsem smrt gotova. Pa stari Arabec, ki je sedel za Wul-fom, je samo zaklical in Masuda se je tesneje opfljela Go'dvina in se mu nasmejala na uho. Konja sta slišala klic in kakor da bi ga bila razumela sta iztegnila svoja dolga vratova ter se spustila v dir preko ravni. Dospeli so do roba prepada in Godvin je kakor v sanjah videl ozke, strme ustnice prepada, žrelo med njima in bele pene reke kakih dvajset jar-dov spodaj. Zatem je čutil, kako je njegov vrli konj Plam zbral vse svoje moči in skočil v zrak kakor ptica. Obenem—ali so bile sanje ali je v resnici začutil ženske ustnice na svojih licih, ko je letel preko onega groznega brezdna? Morda je bil le veter, ki ga je poljubil ali koder njenih vihrajočih las, ki ga je opletel po obrazu. Toda on je tedaj mislil na druge stvari, na črni, zevajoči prepad, na bližnjo smrt. Zleteli so po zraku, bele pene so izginile, bili so na varnem. Dirjali so po hribu navzdol in ob sivcu Plamu je dirjal vranec Dim. Wulf je sedel na njegovem hrbtu, oči so se mu bulile iz glave in vpil je: "D'Arcy! D'Arcy!" Za njim pa je sedel silni Arabec brez tur-bana; belo krilo mu je vihralo v zraku, in kričal: Hitrejše in še hitrejše!" In konja sta drvila drzno naprej. Obronek so imeli za seboj. Bili so na ravnem; ravan je ostala za njimi in bili so na polju; pustili so polje za seboj in naenkrat sta obstala Dim in Plam £ po-vešenima glavama in hropeča na cesti. — Prva je skočila s konja Masuda. "Dobro jezdita, romarja Peter in Janez; ta dva konja sta izvrstna! Ta ježa je bila vredna junakov, čeprav se je smrt sukala okrog nas. Sin peska, stric moj, kaj praviš?" "Da sem že prestar za take dirke— dva na enem konju, ne da bi se moglo kaj pridobiti." , 'Ne da bi se moglo kaj pridobiti?" je rekla Masuda. "O tem nisem tako prepričana!" in pogledala je God-vina. "No, prodal si .konja romarjema, ki znata jezditi, in ona dva sta jih preizkusila; jaz pa sem imela malo iz-premembe. Sedaj pa meni treba zopet nazaj v kuhinjo." Wulf si je obrisal pot s čela, zmajal z glavo in dejal: "Vedno sem slišal, da je na Jutro-vem polno blaznih ljudi in zlodejev; zdaj vem, da je resnica." Odpeljali so konja nazaj v krčmo, kjer sta ju brata krmila po Arabčevem navodilu, da bi se ju živali privadili. Dala sta jima ječmena in vode, ki je cel dan stala na solncu, da se je segrela, in v katero je dal Arabec moke in nekoliko belega vina. Naslednje jutro zarana sta vstala brata, da vidita, kako sta se Dim in Plam odpočila od strašne poti. Stopiv-ša v hlev, začujeta jokajočega človeka in pri medli jutranji svitlobi opa- !. žita starega Arabca, ki je objemal konja in ju poljuboval ter se pogovarjal z njima v svojem jeziku, nazival ju •svoja otroka in zatrjeval, da bi raje prodal svojo ženo in sestro Frankom, nego konja. "Ali," je pristavil, "ona je ukazala — zakaj, ne vem — in jaz moram u-bogati. No, pa sta vsaj pogumna junaka in vredna takih konj. Skoraj bi bili vsi štirje poginili tam v brezdnu; ali Alah tega ni hotel. Zdravstvujta, Plam in Dim, otroka puščave, ki sta hitrejša od puščic, nikoli več vaju ne bom jezdil v boj." Tedaj se Godvin dotakne Wulfa za ramo in izmuzala sta se iz hleva, ne da bi Arabec o tem kaj vedel. Do-spevši v sobo vpraša Godvin Wulfa: "Zakaj nam ta človek proda ta dva plemenita konja?" "Ker mu je vnukinja Masuda tako velela." "In zakaj mu je velela?" "Zakaj? — Jaz ravno toliko vem kakor ti; sploh pa si ti modrejši od mene. Čemu mi staviš te zagonetke? Jaz si z uganjkami ne maram ubijati glave. Vse, kar vem, je to, da je ta igra lepa in da se je želim udeležiti do konca, ker upam, da naju ta igra po-vede do Rozamunde." "Da bi nas le do kaj hujšega ne privedla," odgovori Godvin. Spomnil se je namreč onih sanj, ki jih je sanjal plavajoč v zraku med robovi črne skale in med šumečo reko spodaj. Ali Wulfu teh sanj ni omenil. Ko se je zdanilo, sta vzela seboj denar in šla v hlev, da plačata Arabca. Ko sta pa odprla vrata svoje sobe, sta našla pred vrati Masudo, ki je očivid-no ravno hotela potrkati nanje. "Kam pa, prijatelja Peter in Janez, in tako zarana?" ju vpraša in pogleda vsakega s svojimi lepimi očmi. "Da pogledava konja in plačava vašemu stricu Arabcu dogovorjeno ceno," odgovori Wulf. "Ali res? Torej sem se motila, meneč, da sem vaju videla že pred eno uro v hlevu; glede plačila pa bodita brez skrbi; sin peska je že odšel!" "Odšel! S konjema?" "Ne, sam." "Ali ste vi tako dobri, gospa, da ste mu plačali?" vpraša Godvin. — Dobro je dela Masudi prijazna Godvino-va beseda. "Zakaj mi pravite gospa, sir Godvin D'Arcy, saj sem samo krčmarica, za katero imajo včasih gostje trda imena? No, morda sem pa bila nekoč gospa, preden sem postala krčmarica; sedaj sem pa vdova Masuda, prav kakor ste vi romar Peter." Nato stopi dva, tri korake proti vratom, ki jih je zaprla za seboj, ter se ljubko in dostojanstveno pokloni. Vsakdo, ki bi jo bil videl, bi bil prepričan, da Masuda ni bila doma na gostilni. Godvin se prikloni odzdravljajoč ter sna ne čepico z glave. Njune oči so « "M'ale in. iz teh oči je izvedel, da se mu od te ženske ni tati nobenega izdajstva. Da, od tega trenutka ji je lahko zaupal svoje življenje; to sporočilo je čital v njenih očeh in ona je želela, da ga čita. Ali v njegovem srcu je zavladala strašna bojazen. Tudi Wulfa je obšel strah ob tem, kar je videl in kar je uganil. Radoveden je bil, kaj bi Rozamunda rekla, da bi videla oni čudni in strastni pogled v očeh te ženske, ki je bila nekdaj gospa in je zdaj krčmarica, te ženske, ki jo ljudje nazivajo vohunko, hčer satanovo, otroka Al Džebalovega. Njegovi domišljiji je bil ta pogled kakor blisk v temni noči, ki razsvetli za hip čarobno, nepoznano pokrajino, a za tem hipom pa zavlada zopet noč, še bolj črna nego prej. Vdova Masuda zopet izpregovori s svojim nekam trdim glasom: "Ne, nisem ga plačala. Sploh ni hotel vzeti nobenega denarja; ker pa je dal svojo besedo vitezoma, ki znata tako dobro in pogumno jezditi, je ni hotel prelomiti. Pogodila sem se ž njim v vajinem imenu, in nadejam se, da bosta pogodbo držala, ker sem zastavila svojo besedo in ker je ta Arabec poglavar in moj sorodnik. Pogodba pa je ta-le: ako ostaneta vidva in tadva konja živa, in pride čas, ko ju ne bosta več potrebovala, bosta u-krenila vse potrebno, da se razglasi po javnem klicarju na trgu vama najbližjega mesta, da morata konja šest dni ostati tam, da se vrneta onemu, ki ju je posodil. Ako pa njega ne bo, ju smeta prodati; ne smeta ju pa prodati ali oddati nikomur brez tega razglasa. AH se strinjata?" "Da," pravi Wulf in dostavi: "Samo to bi še rada vedela, kako da nama ta Arabec, ki je vaš sorodnik, zaupa svoja konja." "Zajutrek je pripravljen, gosta moja," odgovori Masuda z glasom, ki je zvenel, kot "'zvene kovine, tako jeklen je bil. Wulf je zmajal z glavo in "Vi pa ne greste z nami? Saj ste iste vere," jo vpraša Wulf.. "Ne," odgovori Masuda. "Danes o-stanem doma in bom doma prebirala jagode." Odšla sta torej sama, se pomešala med množico preprostih ljudi zadaj v cerkvi ter opazovala viteze in duhovnike raznih narodov, ki so se borili za prednost. Slišala sta tudi mestnega škofa pridigo, iz katere sta mnogo izvedela. Govoril je o veliki bližnji vojski s Saladinom, ki ga je imenoval antikrista. Prosil jih je vse, da opustijo vse svoje osebne prepire in se pripravljajo na ta strašni boj, sicer bodo Saraceni z nogami teptali križ Zveličarjev, pobili Njegove vojake, o-skrunili svetišča, ljudstvo pa pomorili ali pognali v morje — svarilni opomini, ki so jih sprejeli s smrtno tišino.— "Dolgi štirje dnevi so minuli. Oglasiva se pri gospodinji, morda ima kake novice za naju," je rekel Wulf, vračajoč se v krčmo. > Tega pa ni bilo treba storiti; ko sta namreč stopila v sobo, sta našla tam Masudo, ki je zamišljena stala sredi sobe. "Prišla sem, da govorim z vama," je rekla in se ozrla kviško. "Ali imata še vedno namen, obiskati šejka Al Dže bala?" Odgovorila sta, da na to še vedno mislita. "Dobro. Imam dovoljenje za vaju, da smeta iti. Svetujem vama pa, da ne gresta, ker je nevarno. Bodimo odkritosrčni drug proti drugemu. Jaz poznam vajin namen. Vedela sem zanj eno uro prej, ko sta stopila na to obrežje; in to je tudi vzrok, zakaj da smo vaju pripeljali v mojo hišo. Vidva bi rada šla iskat pomoči gospoda Sinana proti Saladinu, ker bi rada iz njegovih krempljev rešila neko gospi-co njegove krvi, ki je pa tudi vajina sorodnica in ki jo vidva obadva želita — poročiti. Vidita, izvedela sem tudi to. Vesta, v tej deželi kar mrgoli vohunov, ki potujejo v Evropo in nazaj in ki poročajo vsakovrstne stvari vsakemu, ki jih dobro plača. Tako n. pr. je tak ogleduh trgovec Tomaž, ki sta se z njim sešla v moji hiši. To zdaj lahko povem, ker ga ne bosta več videla. Ta je izvedel vajino zgodbo od drugih vohunov na Angleškem, on pa jo je povedal meni." (Dalje prih.) Pozor, Sloveni! Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja. Naročujemo tudi obleke in suknje po meri. r* i i • v • v Frank Juricic 1001 N. Chicago St. Joliet, 111. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj M in firnežev. Izvršujejo se vsa hnc* varska dela ter obešanje (temikefps papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. 120 Jefferson St N. W. 927. joliet, ill. BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 n. w., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. Chicago Telephone 3348. Chris. J. Braun's cigar store So. Ottawa St. . "Stric, na veselico bi radi šli," je začel. . Stric ga je začudeno pogledal m začel prav od srca zabavljati na te novodobne prismodarije, kjer se samo skače in meče tisti papir, da še pameten človek ne more v miru božjem piti in se pogovoriti s prijateljem. Pa se je udal kot vsikdar, češ: "Jaz in stara že ne pojdeva, vi trije pa lahko greste, samo pred nočjo domov, pod oni strmi klanec iz voza in konja mi ne tirajte preveč!" Kdo bi" spravil na papir veselje Marice in pa Zinke, ki ste pri vratih poslušali očetove običajne nauke, pa tudi njegov: "Pojdite!" Obe ste že sedeli na vozu, hlapec je že tudi bil zapregel, le Marka še ni bi- lo, stric mu še ni bil dal denarja na pot. . Stric, teta in Marko so pa stali med vežnimi vrati, kjer je še stari ponovil enkrat vse dobre nauke o hribu, počasni vožnji in pameti na veselici. In predno pa je odpustil Marka, mu je še stisnil tudi nekaj okroglega za na pot. Abiturijent je stopal proti vozu; mati pa je še dregnila moža, češ: "Si li videl, kak jop ima Marica?" Stric poprej res ni pogledal, ker je postajal na od njega tolikokrat pro-kleto modo pozoren le tedaj, če ga je kdo opozoril. Pogledal je tudi to pot skozi duri po Marici, a seveda ni nič zapazil, ker je hčerka že sedela na vozu, da je hrbtni del bluze izrezan skoraj do vratu, sprednji pa dolg; pa vendar se je razjezil in zaklical: "Čakaj, Marko, s takimi maškara-mi..." Ni utegnil končati, ker je hlapec, podrezan od Marice, počil z bičem in oddrdrali so. Pot na kraj veselice ni bila kratka, pa tudi cesta ne precej gladka. Oglasili so se med potjo pri teti Ani. Teta je bila vesela obiska in je vse prisrčno poljubila; pograbila pa je tudi za morilni nož in petelina za vrat, da bi po starodavni slovenski navadi pogostila sorodnike. Marko je zadovoljno gledal na prestrašenega petelina; bratranki sta pa ustavili teti nož kot angelj Abrahamu, braneč se: "Nikar, teta, nismo potrebni, zakaj nepotrebna potrata, kdo bode pa jedel?" Tudi teti se je vzbudila ljubezen do petelina, in popeljala je goste v sobo samo na kruh in kupico vina. Marka je pekla ta priučena sramežljivost bratrank, resnicoljubnost se mu je vzbudila, stopil je za odhajajočo teto in jej pošepetal na uho: "Teta, če verujete v Boga in meni, le pripravite petelina, lačni smo." Ani je dopadla ta odkritosrčnost in bila je prepričana: Marko bo še gospod, ker je ravno tako odkritosrčen kot domači kaplan. Petelin je priromal na mizo. Bratranki sta še ponovili enkrat teti o nepotrebi te priprave, nato pa krepko posegli, da se je še Marko moral podvizati, če je hotel dobiti kaj mesnega pod zobe. Pokrepčali so se in se odpeljali dalje — na veselico. Godba jim je že od daleč udarjala na ušesa, ko so se peljali proti kozolcu, kjer bi se imela vprizoriti igra, ples in prosta zabava. Jurist Janko jih je črno oblečen, s cilindrom na glavi in držeč jedno rokavico v roki, že od daleč pozdravljal. Priskočil je k vozu, se na lahko priklonil in pomagal gospodičnama iz voza. Vse je že sedelo na sedežih pod kozolcem in vodja veselice, Janko, je posadil tudi Marico in pa Zinko na pristojno mesto. Godba je utihnila, tržni odvetnik Dramnik je samozavestno nategnil brke pod nosom, nato pa namignil Jankotu: "Začnite!" Jurist je odložil svoj cilinder pod klop, na kateri je sedela tržka gospoda in stopil s konceptom na oder, da bi pozdravil goste in jih navdušil za narodno-obrambno delo. Pozdravil je vse od advokata do Marice in Zinke z glasnim: "Dobro došli! Pozdravljenil" Pogledal je nato v koncept in jel klestiti po Nemcih in neniškutarjih, ki so baš v Stolski dolini največji so-vragi. Ni pozabil tudi povdariti meje — Sotle; mu je pač izginilo iz spomina, da preko Sotle bivajo bratje Hrvatje. Gotovo tristokrat je ponovil: cenjena gospoda, dragi moji bratje in sestre! Pozdravni govor je bil tako navdušen in prisrčen, da je še gospod odvetnik zadovoljno kimal, pri trjevala gospa trgovčeva, pa tudi Marici in Zinki je segel v srce. Vse je ploskalo govorniku, le trezni Marko, oprt na kozolčev steber, ni ploskal, ampak bil mnenja: Janko je kozel, nevedni in frazerski. Zastor so odgrnili in pričela se je predstava. Dobro se je igralo; le nekateri neVedneži, ki delajo po vseh gledališčih zgago, so motili tudi pri tej priliki v najbolj ganljivih prizorih. Jurist Janko je ravno klečal na o-dru pred zaročenko in jej prisegal zvestobo; pa se je spozabil robati posestnik kozolca, mireč vsiljivce po galeriji, in na vso sapo kričal: "Gromska strela, boste mi ves fižol pohodili; plačaj, če si kristjan in ne plazi po rantah!" V zadnjem dejanju se je pa polomila klop pod težo gospe trgovčeve; gospa je sicer vstala med globokim sočutjem gospoda adjunkta, le Jankotov cilinder se ni pustil nikdar več dvigniti v svojo prvotno visoko lego. < Igra je bila končana, začela se je prosta zabava. Konfeti je letel na vse strani, med resnimi možaki pa so zveneli kozarci. Godci so nastavili pihala, zasopli na okroglo in mladež se je zasukala. In vse je se vrtelo po trati. Zinka in Marica se nista več zmenili za ubogega spremljevalca Marka, ampak sta v kolobarju in skoku nasmiha- li bolj prijaznim tržkim gospodom uradnikom in pisarjem. Marko se je naslonil ob vodnjak, motril plesalce in bridko mu je bilo žal, da je zamudil na gimnaziji se priučiti temu umetnemu poskakovanju in kroženju. Plesalci so se vrteli, da jim je kar nepotrebni pot zalival čelo; le debeluhasti tržki dostojanstveniki so bili mnenja, da si je boljše grlo namazati s čim mastnim in mokrim, nego s — plesnim prahom. Tik ob vodnjaku, ob katerega oprt je slonel Marko, so sedeli okrog mize: odvetnik, tržki trgovec, notar, naddavkar in drugi, ki jim je obilni trebušček branil ples in letanje. Advokat se je ravno do dobra najedel, si obrisal brke, pogledal na stran in nagovoril Marka: "Li niste vi abiturijent iz V...?" "Da," se je priklonil ogovorjeni in se spoštljivo predstavil. Gospod dr. Dramnik ga je povabil k mizi in mu natočil kozarec. Godci so zaobrnili na .valček, plesalci so vstali in v skrbno odmerjenih korakih se je znova začelo vrtenje po trati. Tržka gospoda je seveda pripeljala seboj tudi otroke na veselico. Tudi ti so rajali in se veselili po svoje. Najbolj razposajen med vsemi otro-čaji je bil Dramnikov Mirko, baš tako ga je klicala gospa soproga, pa često po krivici: bil je v resnici Nemirko. Oče, ali papa, ga je dvakrat posvaril, da ne sme skakati krog vodnjaka, pa mu je še nalašč nagajal in teptal z nogami po pokrovu. Rrsk... se je slišalo; pirove deske so se udrle in Mirko je izginil v luknji. Ženske so zakričale; plesalci so postali, može je pretreslo; le Marko, ki je sedel tik ob vodnjaku, je stegnil roko in to še ravno pravočasno. Otrok je pri padcu zadel z nogo ob drog, ki je v vodnjaku podpiral vodno cev in se za par trenutkov ustavil. Ravno teh par sekund ga je rešilo, ker ga je zgrabila Markova desnica in ga potegnila na suho. Dolgo je trpelo, predno se je med veseličarji povrnilo prvotno rajanje; je bil vsaj pošten odmor. Le gospa Dramnikova je še vedno jokala že pri misli: "Kaj bi bilo, če bi si bil njen pubi ohladil razposajenost v vodici!" Le trezno misleči gospodje, ki so poznali nagajivca Mirka, so bili mnenja, da mu ne škoduje nič malo strahu, saj vodnjak je bil prav plitev in brez vode. Gospod doktor pa se je krepko zahvalil rešitelju in mu ponudil prijateljstvo. Govorila sta mnogo in Marko je razodel prijaznemu gospodu svojo negotovost o prihodnjem poklicu in tudi svojo — denarno zadrego. Dramnik ga je tolažil, si natezal brke in govoril: "Nič se ne bojte, gospod Marko, v počitnicah ostanite pri meni, mi boste fanta pripravili za gimnazijo, potem pa bodemo že kaj poskrbeli za vas!" Prijatelja sta si stisnila roke in pri tem je tudi ostalo. Plesalo se je še dolgo, posejali so travnik s konfetijem; pa mesec se je priplazil izza gor in opomnil veseljake na odhod. Tudi Marica in Zinka sta poiskali Marka in odpeljali so se domov v strahu: kaj poreče oče, ko se tako pozno vračajo? Vendar ženska je včasih bolj iznajdljiva, nego možki; tako sta tudi estri opravičevali zamudo pred očetom o Marku kot — rešitelju. (Dalje prih. petek.) GEO. UKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave iit in najboljša postrežba. LUNČ VES DAN — BADAVA Chicago tel. 2952. N. W. tel. 1251. 210 Ruby St. JOLIET, ILL Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. Brez veselja. Včasih se nekateri ljudje počutijo slabe volje. Nič jim ni všeč. Nič jim ne tekne, družbo sovražijo, nič jih ne veseli. Niso bolni, niti zdravi. Oči-vidno je, da imajo slabo kri, ijeredno prebavo, oslabelo živčno moč, vsled nezadostne hrane. Izbrati si morate zdravilo, ki vam popolnoma izčisti telo, podeli dober tek in okrepi prebavila. Tako zdravilo je, kakor dobro veste, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Izdelano je iz vina ter odvajalnih in lečilnih zeli. Iz drobja vam prežene neprebavljene ostanke hrane in usposobi telo, da bo prejemalo in prebavljalo dovolj tečne hrane, da bodo vsi organi zalagani s čisto in obilno krvjo. Nove moči vam podeli. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, HI. Mišični revmatizem navadno brž odpravi Trinerjev liniment. — Adv. Kadar imate a sodiMem opraWti dbt nit« m na r & Cutting Bldg., 2nd floor, JofUt. BL Z g. Wellmtaom se lahko dossm*( ■iovantkem jeziku, ker je SUvwa. Anton Kirinčič Cor. ColumbU in Chicago Stt Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St., Joliet, ID Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer m« lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug. pijače. Nick Skrtfch je lastnik najboljše hrvatsko-slovenske GOSTILNE v mestu Joliet, 111. N. W. Phone 577. 1014 N. Chicago St. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljSe meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnid J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Točimo izvrstno pivo, katero i*de luje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company. ZNIŽANE CENE za vse čevlje ali obuvalo, ker mislim razprodati zaradi premembe businessa po tako nizkih cenah, da vsak lahko kupi. Moški čevlji. Poprej $4.00, zdaj ..............$3.25 Poprej $3.50, zdaj ..............$2.90 Poprej $3.00, zdaj ..............$2.40 Ženski čevlji. Poprej $3.50, zdaj ..............$2.90 Poprej $2.75, zdaj ..............$2.15 Deški čevlji. Poprej $2.25, zdaj ..............$1.79 Za dečke in deklice. Poprej $2.00, zdaj ..............$1.69 Poprej $1.50, zdaj ..............$1.29 Otročji čevlji. Poprej $1.50, zdaj ..............$1.29 Poprej $1.35, zdaj ..............$1.15 Poprej $1.00, zdaj .................79 Poprej 75c, zdaj .................61 Sprejemam tudi naročila za vsakovrstne obleke ženske, delavske in svilnate prav po primernih cenah. Priporočam se FRANK CHERNE, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Opomba. Po pomoti se je v št. 36 stavil napačen oglas g. Fr. Cherneta, kar naj se nam blagovoli oprostiti. Peoples Outfitting Co. 114-116-118 N. Ottawa St. Joliet, E Ko imate svatbo v hiši ali urejujete stanovanje kupite svoje pohištvo od People's Out' | fitting Co., ki vam proda najbolje blago po prayih cenah. Vsakemu Square Deal. Posebnost | dajemo ljudem tujih narodnostij in damo lep dar z vsakim nakupo«1 pohištva to spomlad. 0+0++0+0+0+0+0+Q+0+0+0+Q+0+0 +0+0+0+040+0« I Joliet Citizens Brewing Co- ± North Collins St., Joliet, 111. 3Piit@ "Elk: Brand" piv^ I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. SLOVENSKO-HRVATSKA odvetniška in notarska pisarna (PANNONIA BUREAU) 1105 Vliet Street :::::: Milwaukee,^' prevzema in izvršuje vse tukajšne in starokrajske sodnijske in sploh vse pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, poobl«' stila in druge listine s konzularno potrditvijo, etc. .ali r" Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stalil® to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za uloge za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogati First National Ba# Cor. Chicago .and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. E Porter Brewing Company Oba telefona 405. s. Bluff St., Joliet lil-