90

Potovanje cesarjeviča Rudolfa in cesarične Štefanije
v jutrove dežele                                    
|jBB|ilo je v dan 14. aprila tekočega JpJa, da sta prevzvišeaa prestolonasled-|li|.|nik;t nastopila potovanje v jutrovfi dežele. S posehnim dvornim vlakom i[l||sf državiie  železniee- sta se odpeljala refenega  dno ob polu jedcnajstih z          
T^ vofera do Oritovc,   kjer ju je 6akal na bregu roJifiastnega Piinava ee-          
sarski parnik po imeiiu BMii*amai'c." Nepretrgoma sta od tod nadaljevala vožnjo do glavnega mesta turškega cesarstva — Carigrada — kamor sta do-spela v jtitro 17. dne meseca aprila.
Prodno omenijn veličastnega vzprejema, katerega je napravil sedaj vla-dajoči sulUn nAbdql Hamid" svojima visokima gostoma. hoceiji ob kratkem opisati Arugp prijnravo, ki so sa vršile v ta narneu v glnvnam mestn turškega cesarstva. — Vse mesto je liilo bogato okinčano z zastavami; eeste razpro-stranjenega mesta so bile do malega prenovljcnc in okražene. Muogo starili poslopij, ki šo bila v uliei, ki dvži k pala^i avstrijskega poslanika. podrli so in ustvarili tam lepe fciroke ceste. A na obalih morja jc lesketalo poleg morskih velikanov — parnikov avstrijskega trgovinskcga drustva nIJovd," katorih je ilo fačas 9 v pristanižči — tisoČ žolničev in barcit- v rzvanredncj krasoti. Tudi sultan se je potrudil po svojih mofeh visokima gostoma prirediti bivanje          
v ujega stolnem mestu, kolikor najbolj mogoče prijazno. Na avoje-m dvoni iuie-novanem BYldic kiosk" je sezidal med krasntm zelenjem inozemskih rastiin prekrason dvorec. fegar zidanje je sam nadzoroval, in ki je stalo 250.000 frankov. Tn kako okraseni so bili notranji prostori narnonjciii za stanovanjc Njiju Vi-sokostim! V" jedncj teh sob razgrnjena je Mla po tloh prekrasna preproga, katere vrednost se niti ceniti ne da. NajapretnejŠi tkalei so jo dolali 10 let. Vsa hižna oprava jo bila prflpeta z dragoeenim blagom, ki jc nepopisljive vrednosti. Posebno nakitene so foiie sobe, namenjone nadvojvodinji Ste-faniji. Turski eesar je pripravi) svojiraa gostoma vzprojpm, kakor si ga naj-sijajneje rnisliti moremo. Take so bile priprave pred prihodom. A ko je v jatro v 17. dan aprila naznanil strel prihod parnika ^Miramare" vzkipelo je navdusenje do vrha. Llovdovi parniki, na katerih so sp zbrali avstrijski po-daniki vseh narodnosti avstrijskih, napravili so veličasten špalir, a dva turška parnika sta odplula ecsarskej ladiji naproti..
Ko je nMiramar" dobila dovoljenje, da sme v Kospor, odplule so vse ladije proti Carigradu. rekšt? proti krasnem vrtu Sultanovera, imenovanem nDoliTia Bagdsrhn" pri Oarigradn. Ondn so že fakali tur.ški dostojanstveniki, ki so takoj, ko se je prikazala ^Miramare1' odplnli v Icpih čolnifih ladiji na-proti.   Turški parniki so v tem 21krat ustrelili.
Visoka gosta sta stopila raz paraik v Iep za nju pripravljen Lolniu. ki je bil ves z rudecim blagom prevleeen in katerega je veslalo 12 v svileno obleko opravljenih veslačev, ter se odpeljalo v njem na suho. Od tam Daprej sta so peljala v prekrasnej ko^iji, katero so vlekH 4 konji v lepem z zlatom okrašencra vprežnein jermenji v cesarski grad _Yildic kiosk," kjer jih je sultan Abdul Hamid pričakoval v prestolnej dvorani.
Pozdrav je bil tu najsrčnejši in visokima gostoma primeren.
91
Se tistega dne po poludne sta si ogiedala mošejo nAja Sofijo," ki je jeden najvelieastnejšili turških božjih liramor. Slueajno je takrat nek alep ^uleimi" — turski duhovnik — zbranej raaožici pridigoval.
Drugi dan sta biia visoka gosta navzo&a pri »Selamlik-u," to je pri mo-litvah, ki se vrše vsak petek in katerih se vdeležuje, tudi sultan. To piit so se vršile v raošeji ,,Medsebiedie." Do 30.000 ljudi je bilo tom zbranih. Sultan sam je prijezdil na lepem beleu \ cerkev ter sg mudil tam do 3/4 ure.
Po končanih molitvah sta se podaia Budolf in Štefanija v palačo av-stnjske^a posianea v (Jarigradu, kjer ju je navtlušeno poidravila zbrana av-strijska naselbina. Ta mu je podaia pismo udanosti in zvosfobe, katero jc prevzviieni prpstolonaslednik radostuo vzprejel, zatrjnjo«, da ga zelo veseli daleč od domovine videti toliko žtevilo vernili avstrijskih podanikov. Zvečer je bil v cesarskej palaH obed, katerega se je vdeležilo &2 povabljentev.
V  19. dan aprila pripel.iaia sta se visoka jjosta zjutraj n& azijateki breg Bospora,   kjfir sta bija pripravljena za uju dva lepa konja za ježo.   Ogledala sta  si  ondu  hirško mesto   nSkutari,"   ki  steje do H0.0lX) prebivalcev  ter je imenitno obrtno in kupčijsko  mesto v Malej Aziji.    Skutari teži Carigradu ravno nasproti ter ima slovece oarigradsko tursko pokopališče, kjor pokopavajo tur^ke bogatine — kajti zaano je, da iraerutni ftlohamedani ne marajo biti \)o-kopani v Evropi, nego v svojej oporoki volijo, da se prepelje njihovo truplo na azijatska tla  iii  ondti  pokoplje — in jezdila potom na goro HBurgulu," kjer sta uživala uajkrasnejši razgled po Bosporu. Od tam podala sta se v sultanovo palačo „Beylechey.u    Ta pala<;a je jedna  oajveČjih ;  tu je stanovaia tudi cc-sarica Kvge.nija,  ko je 1867. leta  bivala v Carigradu. — Ogledala sta si tudi mornarHko  in   topnicarsko  vojašnico,  kjer so  cesarjevieu poklonili dva pre-krasna samokresa.
V  nedeljo 20. rtne aprila sta se odpravila visoka gosta zjutraj k sv. maši v corkcv Matere Božje. Po poludne sta se peljala k Mgradu s sedaiimi stolpi" in si ogledala te stolpe,  ki so služili  uokdaj kot državne jetnišnice, a jih je sedaj  že  nekaj  razpadlo.    Jezdila  sta  potora  skoraj   tri  ure okolo meatnega ozidja. kjer je najlepši razgled po morji.
V  ponedeljek  '/.jvitraj sta ^e odpeljala  visoka gosta v ^Bujakdere" to je neka vas na morji, kjer bivajo čez leto poslauci katoliskib držav,   Tu sta za-jutrkovaJa in si ogledala žolo,  ki nosi ime našega eesarjeviča.    Peljala sta se potera v nBejkos" ter si ogledaJa prečudni sultaoov grad,  katerega je sezidal Metaemed Ali v tein zlogu, kakor je bil .sezidau Imbilonski stolp. Štirivogelnati otlstavki naloženi so dmg vrhu  druaega,  ki so enin višji tein oiji,  na vrhu stoji  gnidiČ,  ki je sozidan iz najfinejšega mramorja.    PotPm sta isla na goro ¦ fltte&nt,1* kjer s(a si ogledaJa grob  Jozne.    V Bujukderu sta videla tudi pra-staro   piatano,   imeoovano   n(iottfriedovo  drevo."   ker jo je   baje  Gottfried Bouilon-ski za <-asa križarskili Tojsk ondti zasadil.               (Konec prihodDjič.)