Z -e n s R I s v e t Ženam ob rovem ietu! V novo leto stop imo. Najrazličnejše zaključke in preglede deramo čez delovanje v preteklem letu. V današnjih razmerah izpadcj večinoma slabo. To pa ne sme biti vzrok, da bi stopale v novo leto nalodu.ne in brez vere v boljšo bodočnost. Poglejmo globoko v eebe, če niso morda ostale v nas še neizrabljene sile, če ni morda tudi od naše volje odvi-jno sreenejše novo leto. Da živ'_QO v r">nično težk'v časih, to slišim,, eitamo in občutimo na lastni koži vsak dan. V posebno veliki meri občuti pezo sedanjih dni -žena, mati in gospodinja, preko katere mora največ skrbi za ohranitev doma, za vzgojo in preskrbo otrov BMl so časi, ko ji te skrbi niso povzročale posebnih. tažav. Pred kakšnimi desetimi, dvar.ajstimi leti, v dobi gospodarskega procvita je bila kmečka mati v dosti boljšem položaju. TM hiši je bilo kolikor toliko denarj . Otroci, ki niso dobili zaposlitve doma, so odhajali v mesta bodisi š.udirat ali na delo v tovarne, Danes je to drugača. Kmetijski pridelki niiimajo nikake cene. Četudi garaš od zore do mraka, si ne moreš ustvariti življenja, ki bi pripadalo tvojemu trudu. Otrooi ostajajo doma. Vendar pa dorn ne more preživljati vseh. Tovarne pa rr.ečejo delavstvo na cesto. Kdo bode pustil otroka od hiše, ko je brezposelnost že itak prevelika? Res je, da ima doma dela in jesti, toda kako bo z njim v bodočnost? Kako si bo ustvaril samostojeu poklic, kako si "stvaril družino? — To in še tisoč drugih skrbi gre preko matere gospodinje. Kf.ko naj gleda z veseljem v bodočnost? Vsi vemo, Ja je vzrok tem težkim razme Tam sebičnost nekaterih, ki žive na račun tisoiev Ljudje se o' ra.ajo proč od Boga — krščanska ljube^^n, ljubezen do bližnjega jim postaja tuja. Namesto K:'stusovega nauka jir. je kažipot sabičnost. Kam privede to, vidimo sam". Vsa ta razmišljanja privedejo posebno žene-matere, katerim je poverjena odgovornoot do otrok, pred veliko dolžnost. Prvo, ivar je dolžna storiti mati, je to, da vzgaja svoje ljube otroke v katoliškem duhu. Glejmo, da bomo zgradile v "ti1-^ katoliške značaje, ki jih bo odlikovala ljubezen do Boga k- do bližnjega, pravičnost in dosladnost. To bamo dosegle, če bomo živele same tako da bodo našli otroei v nas zgled, da bomo Vt.tno izpolnjevale verske dolžnosti, da bomo gledale v evojem bližnjem brata, da bomo vdano prenašale trpljenje, ki nam ga nalaga božja previdnost. V em letu bomo v prv vrsti polagale večjo pažnjo na vzgojo otrok Mladina je seme bodočnosti. Kakršna bo ona, takšna bo bodočnost. Poleg poglobljene vere je še nekaj, na kar <iaj polaga žena večjo pažnjo. To je izob j azba. Čisto gotovo je, da se bo v bližnji bodoč nosti veljavnost '<mečkega in delavskega sta nu mofino povzdignila. Danes odločajo o usodi delovnega človeka večinoma ljudje, ki jim je vse prej mar ko obča blaginja, Toda sto" jimo pred časi, ko bo kmet in delavec sam koval svojo bodočnost, ko bo sam zastopal E/oje zahteve in potrebe. Omogočen mu bo dostop do vplivnejšifi mest. Znana nam je zamisel stanovske države, ki so jo v ^brisih že sprejele nekAtere ^ržave. V tak' ureditvi bodo pri&li stanovi, tako zlasti kmečki, do večjo veljave. fam pa sie bodo mogli uvelja viti samo izobraženi ljudje. Toda ne izobraženi v obi.ajnem smislu besede. Ni treba, da se posvete »študiranim« poklicem. Izobrazijo naj ee v kmečko-stanovskem smislu. Treba bo javno nastopati z zaht.vami, zato pa se je reba usposobiti. Matere, vzgajajte in izobražujte torej otro ke v smislu kmečke zavednosti! Te fnisli bi bile najvažnejše, (eh se oprimimo in j'ih izpolnjujmo v novem letu, ki naj bo za vas vse polno božjega blagoslova! Sobne lastline po zimi. Prezimovanje sobnih rastlin nam dela v zimskih mesecih precej skrbi. Težko j. vsaki ljubiteljdci cvetic, ki se sk*ozi vse leto trudi z njimi in se veseli njihovega cvetja, neprijazna zima pa jih zamori. Samo malo pozornosti je treba in naše ljubljenke nam bodo ostale. Za prezim.vališ.e uporabimo nezakurjene, pred mrazom zavaro- i,ne sobe, kleti in tudi hodnike. Če pa imamo cvetree v kurjei.em prastoru, v katerera se zrak često preveč 'zsuši, moramo postaviti v tak pro.tor posodo z vodo ter cvetice ocl časa do časa nalahno poškropitn. Rastline, ki jeseni Jiste izgube, potrebujejo nekaj mesecev j^ačitl^a. Te pjrezimimo v suhi, hladni sobi. Tiste pa, ki jim odpade le n.ekaj listov, postavimo v"bližirio okna. Liste, ki so porumeneli, odstranimo. Fuksije pa n. pr prezimimo v temni kleti, a šele, ko jim listi odpadejo. Prezimovališče ne s .ie biti pretoplo, ker začno sicer rastliine prer-odaj odganjati. S tem pa oslabe...:_,-. .-, Pazljivo zalivarfje' fi žlasti v zimskem Casu važno. Voda za to mora bi*i toplejša od temperature v sobi. Najbolj priporoeljiva je postana voda. Zalivaj le v potrebi, da ti rast'ine vsled preobile vlage ne začno gniti. Posebno škoduje rastlinam mrze' prepih, \\ rad nastane vslcd odpiranja oken in vrat ";b pospravljanju. Pre' njini je treba cvetice zavarovati. Ker se v zimskem Ła.u sobne rastline oprašijo, je potrebno, da jih večkrat očislimo. Postavimo jih na prosto ter jih z mehkim čopičem pokrtačimo in nato z mokro gobo ali z mehko krpo obrišemo gornjo in spodnjo stran listov. Nežrie in manjše raslline, ki jih ne moremo umiti, na.lahno poškropimo. da kapljice odperejo prah, ki cvet ce zajeda. Škropiti je dobro sploh vse sobne rastline. Gnojenje cvetic v zimskem času ni samo nepotrebno, temveč je tudi skodljivo. Ilranljive snovi m'rujoče korenine dvažijo in povzročajo sicer maiovredno rast, ki pa pomenja le oslabitev celctnega rastlinskega organizma. 0 pranju. Pranju perila je posvečati v&o važnost, saj je čisto, belo perilo ponos vsake gospodinje. Pranje polet,: nam je kar v zabavo, a pozimi nam dela težkoče, ker ni nobena izmed nas posebna ljubiteljica ledenomrzle vode in ker je tudi sušenje po podstrešjih v zvezi z neprijetnostmi. Predno perilo namoCimo, loč:-mo močno zamazano ocl manj zamazanega. Namakati je bolje vsako zase Priporočljiva je mehka voda (deževnica). V trdo vodo pa damo prav malo sode ati »ženike hvate«. V sodi pa np sme biti perilo predolgo, ker sicer porumet»''< če je bolj zamazano, ga nainočimo zvečer in zjutraj namilimo. Za manj zamazano pa za-i dostuje namakanje zjutraj in čez par ur mi-J ljenje. Namiliti pa moramo dobro. Hed tem pripravimo milnico iz nekaj sodel in ostankov mila ter jo segrejemo, da je mla-i Łna. Polijemo jo na perilo, a paziti je treba^ da ni prevroča, ker se sicer zapari umazanija' v perilo. Perilo dobro zmencamo i-n ga izpere* mo v čieti- mrzli vodi. Potem ga drugič dobro namilimo. Zlasti M moramo paziti na tista mesta, kjer se še vi« dijo madeži. V loncu ali kotlu pripravimo vode, v kat-* teri raztopimo oslanke mila ali pa majhno količino radiona, V tem kuhamo perilo pri> bližno uetrt ure. Najprej damo v lonec boljše belo perilo. Ko je skuhano, ga poberenio ''z lonca s kubalnico, ga denemo v čist čeber in ga ohladimo z mrzlo vodo. Milnici v loncu pr.idenemo še vode in kuhamo dalje os-talo perilo. V loncu mora biti vedno dovolj vodo.' Ko je vse perilo skuhano, ga lahko zmencamo v ohlajeni milnici, če se nam zdi potre, bno. Kato ga takoj do čistega izperemo. Ta način pranja vzame sicer precej časa, ti se ga bo rada posluži.la vsaka, ki hoče imeti blesteče belo perilo. Kuhinja. Svinjska jetra s papriko. Ka ll.tiče zrezana jetra (en tctit kg) deni na razbeljeno mast, na kateri si zarumenila žlico čebule ter jih potresi s papriko. Urao jih praži, p.trosi z žlico moke ter jih še nekaj časa praži, zalij z juho ali vodo, dodaj pol žličice kisa, osoli in daj na mi-zo, Frigana jetra. Stresi na lističe zrezana je-> tra na mast, kjer si zarumenela čebulo. Mešaj jih hitro 0 minut, nato potresi z žlico m.ke in pusti, da zarumeni. Prilij zajemalko jube (vode), popopraj in osoli. Svinjske ledvioe. Zteži ledvice na tanke listič-e, jih popari z vrelo vodo in takoj ocedi.Zarumeni na masti nekoliko čebule, stresi nanjo ledvice in jih praži ter mešaj 8 do 10 minut. Potresi jih z žlico moke in s š.epom popra. Praži še nekaj časa, da'moka zarumeni, prilij vode ali juhe in osoli. Pusli še nekoliko povreti in doda.j nekaj kisa za okus. Svinjska ribica v mrežici. Mrežico razprostri, jo lahno potresi z zmletim gvircem, priloži listič limone, dve vejici petršilja in rož> marinovih l:stičev tev položi na to posoljena ribico. Pokiij jo z mrežico, ki jo tudi na zgornji strani prav tako obložiš. Peci jo počasi in dodaj nekoliko masti. Serviraj zraven solato ali kislo zelje. Praktični nasveti. Hrenov sok pomaga proti želodčnim krčem. Nastrgan hren s sladkorjem je dobei- tudi proti hripavosti. Da se spotiš, izpij čašo vročega bezgovega ali V.povega čaja. Gliste povzročajo včasih bolecine v trebuhu. Otroku lahko pomagašna več načinov. Zelo priporočljiv je česen. Naribaš ga in ga daš použiti. Ali pa ga pret.ač: in zalij z vodo, katero naj otrok spije. Pobri so obkladki, namočeni v toplem žitnem žganju, ki jih nave-: žeš na trebuh. Bolečdne v grla lajša raztopina hpermangana, ki ga dobiš v lekarni. To grgraš in nato izplakneš usta z vodo, ker od hipermangana zobje radi porjave. Pobro je tudi, da deneš na vrat toplf obiiiadke. Če se pojdvijafo ozebline, nadrgni crzadeta mesta s špiritom ali terpentinom.