ars les

- in{trumenti, kjer umetni materiali {e niso zamenjali lesa
Profesor Vilim Dem{ar se je rodil leta 1937 goslarskemu mojstru Bla‘u Dem{arju, ki ga je pred njegovim 14. letom uvedel v umetnost izdelovanja godal. Opravil je pomo~ni{ki izpit iz goslarstva in {tudiral violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1964 diplomiral. Kasneje je deloval, kot profesor violine in violist v razli~nih profesionalnih orkestrih. Status umetnika goslarja je dobil leta 1981. V vseh teh letih se je izpopolnjeval in pridobival nove izku{nje v izdelavi godal. S sodelovanjem oblikovalca Oskarja Kogoja je razvil nove detajle pri violini, ki poleg estetske vrednosti {e dodatno oplemenitijo violinski ton. Velik poudarek pa vseskozi daje izdelavi godal za otroke, saj verjame, da predvsem otrok potrebuje za svoj razvoj najbolj{i in{trument. V svoji delavnici v starem mestnem sredi{~u Ljubljane mi je razkril nekaj skrivnosti izdelovanja godal.
Iskanje resonan~nega drevesa
Zgodba o izdelavi godala se za~ne v gozdu oziroma, tam kjer najdemo resonan~ni les. Torej les z ravnimi in
avtor Florjan [TIGL
gostimi letnicami, ki omogo~ajo vibriranje. Drevesni vrsti, ki jih obi-~ajno uporabljamo za izdelavo godal, sta smreka in javor. Po mnogih poskusih z drugimi drevesnimi vrstami: doma~i kostanj, oreh, hru{ka, topol, vrba, so izdelovalci pri{li do sklepa, da je kombinacija lesa javora in smreke optimalna.
Resonan~no smreko ali javor praviloma najdemo v vi{je le‘e~ih predelih, ve~ kot 700 m nad morjem, po mo‘no-sti na skalnatih tleh z malo vlage, v megli, de‘ju, snegu in mrazu. Pogoji za tako rasti{~e so za smreko na Jelovici in za javor na Krasu. Ta m je rast po-~asna in so letnice goste. V primeru, ~e se poseka sosednje drevo, dobi potencialno resonan~no drevo tako preve~ svetlobe in vode. To se poka‘e na pove~ani debelini pomladnega in jesenskega lesa, kar pa ne ustreza resonanci. Pravzaprav daje najbolj{o resonanco lesno oglje s praznimi lesnimi celicami, ki ob udarcu izredno dobro zazveni. Les se s starostjo bli‘a oglju, postaja temen in tudi zveni vedno bolj podobno kot oglje.
Poleg resonance se tudi zahteva, da je les brez napak v rasti, kot so na primer gr~e ipd. Lepota lesa je za goslarja celo pomembnej{a od resonance. Zunanji znaki resonan~ne smreke so debelina, okroglost in stegnjenost (polno-lesnost) debla. Srce naj bi bilo v sredini, letnice pa o‘je na obodu in {ir{e v sredi{~u debla.
Posek drevesa
Drevo sekamo pozimi, ob zadnjem krajcu, ko se les veliko bolje su{i, hkrati pa je precej bolj odporen proti {kodljivcem.
Lahko sekamo tudi v poznem poletnem ~asu, ko je na drevesu {e listje. Tako omogo~imo hitrej{i iztek teko-~ine iz drevesa. Posekano drevo postavimo na panj, da ne pride do gnitja in ga naslonimo na sosednje drevo. Ko kro{nja po nekaj tednih oveni, je to znak da je drevo izgubilo precej vlage.
Raz‘agovanje hloda
Po pribli‘no dveh tednih oziroma najve~ enem mesecu ~akanja v gozdu hlod raz‘agamo. Pri tem pazimo, da dose‘emo ~im ve~ji izkoristek. Smreko vedno ‘agamo na ~etrtine skozi srce, iz ~etrtin pa radialno v kon~ne polizdelke. Te kose kasneje {e enkrat ‘aga-mo na pol. Tako dobimo dva kosa, ki ju sestavimo v pokrov godala.
Javor ravno tako raz‘agujemo radialno, ~eprav nekateri mojstri vztrajajo pri tangencialnem raz‘agovanju. Les javora ima lahko pre~no na rast vidne valove, plamene oziroma rebra (javor rebra~), kar pripomore k lep{emu videzu lesa. Zaradi valov javora ne moremo cepiti.
Su{enje lesa
Bolj kot za su{enje gre tukaj za zma-nj{anje delovanja lesa, to je umirjanje,
ijaLeS 54(2002) 4

ars les
dihanje. Sve‘e raz‘agan les {e vedno vsebuje precej vode, zato deske postavimo pokonci. Tako izte~e iz lesa {e dodatna teko~ina, s ~imer se zmanj{uje prostornina in te‘a ter hkrati izbolj-{uje resonanca. Spomladi posekan les se poleti su{i (kr~i), jeseni vla‘i ({iri), pozimi su{i in spomladi spet vla‘i. Po desetih takih “dihih” ali petih letih se les umiri. Najbolj primeren prostor za su{enje je odprto podstre{je, ker v vi{ini praviloma ni insektov.
Po petih letih les prenesemo v delavnico, kjer ga {e nekaj tednov prepustimo prilagajanju vlagi in temperaturi. Suhi, centralno ogrevani prostori so neprimerni za delavnico. V suhih prostorih pokajo celo nekaj stoletij stari in{trumenti.
Mehanska obdelava lesa
Pravilno su{ene kose lesa pori{emo z ro~no izdelanimi {ablonami v osnovne oblike. Pri izbiri lesa moramo paziti na odnos specifi~ne te‘e lesa smreke in javora. Pokrov je obi~ajno narejen iz la‘je smreke, obod in dno pa iz te‘jega javora. Lahko bi bilo celo godalo narejeno samo iz smreke, vendar bi bila nevarnost po{kodbe zaradi zmanj{ane trdnosti ve~ja. Tako leva kot desna polovica, tako pokrov kot dno godala, morata biti v prerezu vedno izdelana v premem razmerju do grama enako. Le tako dobimo “enoten ton” in{trumenta.
Pokrov in dno najprej obdelamo z dleti in majhnimi obli~i. Tako dobimo izbo~enost in debelino. Manj{i kot je radij, vi{ja je intonacija. S strguljo posamezne dele obdelamo na 0.01 mm natan~no. V pomo~ pri izra~unu natan~ne debeline je osebni ra~unal-nik. Na smrekovem pokrovu izdelamo f odprtini. Kasneje elemente {e obrusimo.
Obod je sestavljen iz 1,3 mm tankih letvic, ki jih zakrivimo mokre in vro~e
v bočno obliko inštrumenta. Zlepimo jih s toplim lepilom (klejem). Na koncu naredimo še zaobljen rob.
Glavo instrumenta ravno tako izdelamo iz enega kosa javora. Les izža-gamo, oblikujemo z dletom, pilo, strguljo in brusnim papirjem. Posebno zahtevna je izdelava polžka.
Lakiranje
Lakiramo zaradi zaščite pred umazanijo ter pred obrabo zaradi prask, vročine in mraza. Inštrument pred lakiranjem ovlažimo z vodo, da iz-stopijo zmečka-nine in pore. Lak navadno nanašamo na inštrumente s čopičem ali z brizganjem s stisnjenim zrakom, redkeje pa lak vtiramo s krpo (politi-ramo). Najprej nanesemo nekaj plasti brezbarvnega laka, da zapre les pred vpijanjem barvnega laka, ki ga v treh do desetih plasteh nanesemo za njim. Končno spet nanesemo nekaj plasti brezbarvnega laka za zaščito barvnih plasti. Brusiti je treba po nanosu vsake plasti, na koncu pa še polirati do visokega sijaja.
Laki so večinoma naravne smole tujih drevesnih vrst, lahko pa tudi umetne smole. Barvo lakom dajejo lahko že smole same ali pa tudi umetna barvila.
Lok
Čeprav poznamo način igranja brez loka, imenovan pizzicato (izg. pici-käto), si godalo brez loka vendarle težko predstavljamo. Lok tudi vpliva na ton inštrumenta. Sestavljen je iz palice, žime, žabice, vijaka in konice.
Palice obi~ajno izdelujejo iz bolj kvalitetnega brazilskega lesa pernambuk ali drugorazrednega lesa brazil. Pri izdelavi je najbolj zahtevno suho krivljenje palice pri 130 °C ter seveda iskanje ustrezne oblike upognjenosti. Kljub prodoru industrijske proizvodnje so {e vedno najbolj cenjeni ro~no izdelani loki. Iznajditelj modernega loka je bil ob koncu 18. st. Francoz Francois Tourte (izg. fransuá turt).
Sklep
V zadnjem ~asu novi sinteti~ni materiali po~asi izpodrivajo naravne, kot je les. Godala pa so eni tistih izdelkov, ki jih od ~asa najbolj znanih cremon-skih izdelovalcev violin, Amatija, Stradivarija in Guarnerija (16.-18. st.), izdelujemo po prvotni obliki in materialu. Resonan~ni les, ki ga uporabljajo goslarji pri izdelavi godal je pomemben, vendar ne edini element, ki prispeva h kvaliteti tona in{-trumenta. Tudi vrsta lesa ni nujno kombinacija smreke in javora. To je dokazal ‘e Stradivari, ko je izdelal godala iz vrbe in topola. Bolj kot to je pomembna ideja, ve~ desetletno poznavanje lesa, ro~ne spretnosti, igranje na vseh godalih, preu~evanje akustike in s tem oblikovanje tona. Ob vsem tem pa mora biti in{trument estetsko oblikovan. Zavedati se je treba, da je instrument narejen za mnogo rodov, morda celo stoletij.
prof. Vilim DEM[AR Mestni trg 11 1000   LJUBLJANA
tel.: (01) 426 25 31

ijaLeS 54(2002) 4