Katolisk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po posti z» celo leto 4 gld. -JO kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za četert l« t.- 1 p>d. Ift kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik , izide
Danica dan poprej.
Teča) XXII.	V Ljubljani 21. velikega travna 1869.	iAsi 21.
Vera in njeni nasprotniki.
(Dalje.)
IV.
Poprejšnjemu načelu v rodu je drugo, ki ima v današnjih časih veliko veljavo. Glasi se, da je Bog s sercem zadovoljen, in nobenega zunanjega češenja ne potrebuje, da zunanje reči bogočastja so posvetne in odveč, in Bog nikakorsnega dopadajenja nad našim vklanjanjem nima. — S poprejšnim načelom na to merijo, da bi vsako bogočastje odpravili, s tem pa hočejo za-treti saj zunanje bogočastje, za ktero cerkev veliko skerb ima. Z unim vero neposredno, s tem pa posredno napadajo, in pa z veliko vspešnostjo in hudobijo.
1. Bog je s sercem zadovoljen, pravite, ne zmeni se za zunanje češenje. Veste pa tudi za gotovo, da je s sercem zadovoljen? Jaz nasprotno ter-dim, da nikakor ni le s sercem zadovoljen in vzrok temu je, ker ni mogoče njemu serca darovati, ako ne bi z zunanjimi deli, opravili in navadami tega naznanili. Ali se hočete tega prepričati? Dobro! Kaj je človek? On bistveno obstoji iz telesa in duše; ako dušo samo imate, je odstranjen duh; ako truplo vzamete — mertva stvar je, oboje združeno je še le človek. Kako dela človek vsled te združbe? On dela s tisto močjo, ktera izhaja iz duše in telesa. Poskusite enkrat kako čutje v sercu obuditi, boste vidili, ali je mogoče na obrazu znamnja zatreti. Strahu ste bledi, veselja ukate, jeze se tresete, ljubezen se vam tisuč korakov deleč na obrazu bere, in ako si še toliko prizadevate tako čutje skriti, izdaste se z obnašanjem, dasiravno nar manj mislite. Kaj pomeni to, da telo in duša v stanu združenja tako roka v roko gresta, sta tako drug na druzega navezana, da zamoreta le združeno delavnost imeti? Ako se tedaj to v vsih naših delih vresniči, zakaj bi pa ravno v spol-novanji bogočastja res ne bilo? Ali ii.iamo morebiti za posvetne reči drugo natoro, kakor pa za nebeške ?
Pazite, taki samoglavei bi radi človeško natoro uničili, in iz nas modroslovce naredili ravno tako, kakor neki sodar, ki je hotel sod izčistiti, in je sod sežgal. Ako bi verh tega tudi mogoče bilo, in ako bi človek res vero samo v sercu gojiti zamogel, ali bi bilo to storiti dopuščeno? Nikakor ne! kajti bogočastje ni posameznih oseb reč, ampak celega društva, je dolžnost, ktere so vsi ljudje skupno prisiljeni se vdeleževati. Poglejmo enak zgled. Ako vladar ktero svojih dežel obišče, ali mar zadostuje, da mu vsak deržavljan za se svojo čast skazuje ? Gotovo ne, temveč celo mesto ga „in corpore" priznava ko svojega gospoda ter mu z očitnimi svečanostmi itd. vdanost skazuje, in zakaj vse to? Ker je vladar glava ne samo posameznih, ampak celega mesta, cele dežele. Bog pa ni samo Gospod posamez-
nih, on je Gospod in Stvarnik celega družinstva in ima pravico od svojih podložnih najviše častenje tirjati in sicer po zunanjem bogočastji. Kako se pa zamore vera skazovati brez zunanjih del? Rad bi vidil, kako bi ljudje delali, da se samo s serčnimi čutili združijo, kakor delajo angelji, ki zunanjosti ne potrebujejo, da se razumejo. Morebiti je to lastnost tistih gospodov, ki imajo vero serca, in to jim damo; mi pa, ki smo revni Adamovi otroci, mi pa potrebujemo vere z zunanjimi deli združeno.
Da je temu res tako, zamore se vsakdo še na drugi način prepričv^ti. Ako tacega človeka naletiš, ki z mo-droslovskim pogledom vero serca visoko povzdiguje, pelji ga za kratek čas na stran in stavi mu nektere vprašanja. Dragi možak, reci mu prav z zaupanjem in na skrivnem, kako se ta vera serca, ki je po tvojih mislih tako popolna, in ktere globoko skrivnost ti za-popadeš, kako se ta vera v djanji kaže? Ali jo v resnici spolnuješ? Ali jo pogosto spolnujeŠ, ali vsaj kterikrat? Povej mi vender, ali se kterikrat utopiš v skrivnostno globočino svojega serca, da se tako pred Bogom globoko ponižaš, ga za odpuŠenje grehov prosiš, in terdni sklep storiš, ga nikdar več s kakim grehom ne razža-liti, z eno besedo, ali mu daruješ češčenje svojega velikega serca, ktero je, kakor praviš, edino kadilo, ktero sme edino na altarju boženstva goreti? Govori odkrito serčno, povej resnico, ali delaš vse to, ali nc storiš nič tacega? Dragi bralec, na take vprašanja ti bo eden iz med tacih učenjakov stal, kakor bi bil iz megle padel, drugi te bo v veliki zadregi zmešano gledal, in zopet drugi, da ima poprej mir, ti bo kar si bodi zmešanega bcvsnil. — Kaj pomeni to? hočem ti to skrivnost nekoliko pojasniti in razvozljati.
Vera serca, to se pravi vera brez zunanjih djanj, to je nemogoča reč, in brezbožneži, ki jo hočejo v čast spraviti, vejo to tako dobro, kakor mi, torej se je po-prijemajo kot zvijače. Dobro sprevidijo, da se ne da vse bogočastje zatreti, in da bi tako zatiranje celo v očeh posvetnih ljudi, ki ne jemljejo takih reči posebno na tauko, se skazalo zelo velika nečast za človeka. Na drugi strani pa si s tem, da se človek k kakemu bo-gočastju spozna, naloži spolnovanje tega bogočastja. to pa je butara, ktere se hočejo znebiti; zavoljo tega pri-bežijo k nevidnemu bogočastju, kar je tako imenovana vera serca, in zagotavljajo, da to je edina in prava vera. Ker pa nihče v serce ne vidi, jim ni potreba nič druzega storiti, že ime zadostuje. Neki šaljivec je djal, da taki ljudje zato hlinijo natoro angeljev, da zamorejo brez strahovanja živina biti. Po takem načinu se odtegnejo očitanju, da nimajo nobene vere, in bi jim potem ne bilo potreba s spoinovanjem vere se dolgočasiti; po takem načinu mislijo še celo dospeti do naslova „modroslovec", akoravno slabeje žive kakor žival. Ali ni to prav lepa
iznajdba? V resnici prav lepa, le škoda za-nje, da ne morejo taki ljudje Boga, ki tudi v serce vidi, tako slepiti in nalagati, kakor ljudi.
Da je pa to pravo razlaganje te v naših dnčh tako visoko cenjene „vere serca," zamore se tudi iz tega spoznati, ker taki ljudje, kadar iz kolobarja pridejo, včasih v ravno tako slabem načelu svojo misel natanko in razločno zinejo. Kaj mara Bog, pravijo, za naše slabo in revno češčenje, za naše verske dja-nja, kakošen dobiček zamore li od tega imeti? S temi besedami prodajajo prav očitno svojo skrivnost ter razkazujejo hudo pokvarjenost svojega serca, ker dajo spoznati, da nočejo nobene vere v djanji ska-zovati.
2. Bog ne potrebuje našega slabega in revnega češčenja in nima nikakoršnega dobička od tega, pravijo. To sami vemo, pa kaj sledi iz tega? Morebiti, da ga ne smemo častiti? Bog gotovo tega ne potrebuje, pa mi ljudje tega kervavo potrebujemo. Gotovo še nihče na svetu ni tako bedast in neumen bil, da bi bil vero zarad tega priporočal, češ, da jo Bog potrebuje ; to se že samo po sebi razume, da ta potreba velj£ nam. Mi smo stvari Božje, in sicer tako, da je vse v Božjih rokah, kar imamo in upamo, zarad tega je vedna navezanost na njega neogibljivo potrebna, diTod njega vse zadobimo, kar potrebujemo. Ako ne bi nas vsak trenutek podpiral in vzderževal, morali bi hipoma v nič zginiti, ako ne bi nas vsak trenutek varoval, kolikokrati bi v nesrečo zabredli! Misli si, da mesec noče solncu v podložnosti biti, zarad tega, ker solnce mesca ne potrebuje, kaj bi ti k temu rekel? Ti moraš odgovoriti in reči, sej ni v prid solncu ta pod-rcdenost, ampak v prid mescu, ker brez solnca je mesec v vedni temoti. Misli si na dalje, da ovca noče svojemu pastirju podložna biti iz ravno tistega vzroka, ker pastir je ne potrebuje. Ali ne boš taki neumni ovci rekel, da pastirja potrebuje, da brez pastirja ne ve kam na pašo, morala bi glada umreti, ali pa bi jo brez njegovega varstva volkovi raztergali.
Ravno tako, ker je Bog naš pravi oče, naša prava podpora; naša edina zvestoba, ker nas le Bog sam zamore do našega namena gotovo pripeljati, je nam nemogoče brez njega vse to doseči. Vsak trenutek moramo njegove drušnje iskati, da nam vsaki čas svojo milost deli. Posebno jasno se vidi to glede na grešnika. Bog nas ne potrebuje, ali pa ni res, da ga mi prav pogostokrat z grehi razžalimo? Ako je res, da mi pogostokrat prelomlujemo zapoved, ktero nam je dal, je tudi res, da smo zadolženi. Kdo torej ne sprevidi, da nam je prav v živo potrebno odpušenje zadobiti, ako nočemo njegovemu maščevanju v roke priti? Sodnik gotovo ne potrebuje zatoženca, bogatin ne reveža, močni ne slabega; omahljivi in grešniki pa potrebujejo kterega, da jim pomaga in jih opira. Tako potrebujemo mi Boga, in moramo ga prav ponižno prositi, da svoje kazni od nas od verne, naše ponižanje sprejme in nam milost skaže. Nasprotnik! ali imaš prederznost še terditi, da Gospod našega češčenja ne potrebuje?
Tudi, ako bi Boga ne potrebovali, ali bi bili od dolžnosti oproščeni, mu svoje češčenje darovati? Ne! Bog iina do našega češčenja pravico in sicer tako bistveno, neomejlivo in neodstranljivo pravico, da se je ne more znebiti, da bi ne nehal Bog biti. Ali je mogoče, da bi oče vso svojo očetovsko čast in veljavo od sebe vergel in svojemu sinu dovolil, da ga zaničuje, tepe in ž njim hudo dela? Tako bi se oskrunile svete natornc postave. Ali je mogoče, da bi bil mož s prešestvom svoje žene porazumljen? To bi bilo ostudno. Ali zamore kralj svojo lastnost kot vladar tako znižati, da bi vso oblast v roke svojih podložnih izročil ? To bi bila pre-
kucija vsega družbinskega reda. Ako bi pa tudi vsi imenovani od svojih pravic odstopili, Bog od svojih ne more odstopiti. On zamore stvari ne vstvariti, ko jih je pa vstvaril, ne more nič druzega, kakor jih k sebi napeljevati, ker ne^more nehati biti njihov pervi vzrok in zadnji namen, če bi tedaj tudi njega ne potrebovali, moral bi vender od nas bogočastje tirjati, ker on ne more nehati Bog, mi pa ne moremo nehati stvari biti.
To premišljevanje me napeljuje na drugi nič manj jasen razlog. Ako bi tudi kdaj mogoče bilo, da bi Bog prepovedal ga častiti, moliti in mu časten je darovati, morali bi vender to 6toriti, ker nam je vera z bogo-častjem potrebna. Se čudiš morebiti nad temi besedami ?
Ako bi Bog luči prepovedal, ne svetiti, ognju ne goreti, vodi ne močiti, vetru ne pihati, drevju ne vej, listja, cvetja in sadu roditi itd., ako bi Bog vsaki teh stvari njeno delovanje vzel, kaj bi odgovorile te bitja? Gotovo nič druzega ne kakor, da bi ravno tako dobro bilo, ako bi jih Bog popolnoma vničil, kajti kar so, so le oziroma na njihno delovanje, ako se jim pa delovanje vzame, so nepotrebne in odveč.
Ravno to je človek oziroma na Boga. Človek ima pamet, ki je vstvarjena, da Boga spoznava, ima serce, da ga ljubi; kakor je drevo vstvarjeno, da sad rodi in ptica, da v zraku plava. Ura ni nikdar miren, in serce ni zadovoljno, dokler do Boga ne pride. Ako se tedaj človeku vera z bogoČastjem vzame, kar je edina vez, ki ga na Boga veže, je človek razrušen in ni več človek. Vsak lahko sprevidi, v kako veliki zmotnjavi so tisti, ki mislijo, Bog jih je vere oprostil.
Nič še nisem omenil o krivici, ktero taki ljudje božji dobroti delajo, za se bi pa neskončno ljubezen in nezmerno službo tirjali, ako bi mogoče bilo. Marsikaka dobrota, ki ni nič posebnega, ako se prav premisli, nas kar opana, ali dobrota pa, kakoršna je božja, naj nas pa še ne gane? Senca vstvarjene lepote nas vname, neskončni žarki nevstvarjene lepote nas bi pa ne vnemali? Dih-ljej modrosti nas utopi v stermenje, neskončni modrosti pa bomo svoje stermenje odrekli? Ne moremo svojemu sercu braniti ljubiti ljubezni vrednih reči, ali bi pa za-mogli sercu odreči ljubezen do neskončno ljubeznjivega Boga?
In mi bi zamogli vse to storiti, akoravno nas neskončno dobri, sveti in ijubeznjivi Bog z nar bolj izbranimi dobrotami obsipa, nam nar drajši milosti deli, nas z nar svetejši ljubeznijo obdaruje? Ali je to mogoče? Sej vender nismo risi, leopardi, oroslani, sej imamo v persih serce in ne kamena. Ni drugač, ali moramo tajiti, da vse, kar imamo, od njega imamo, ali pa se mu moramo pri vsaki priliki s časten jem in molitvijo bližati, in nagibe serca poslušati, kadar nas k bogočastju spominjajo.
Konečno še eno. Ako se Bog za bogočastje ne zmeni, zakaj je pa na svet prišel, da ga je vstanovil? Zakaj ga je razširjal, zakaj je to vse s tako veliko skerblji-vostjo delal? Zakaj je svoje aposteljne po vsem svetu razposlal? Na to se mora odgovoriti, druzega odgovora pa ni, kakor: Ali se mora neskončno delo včlovečenja Sinu Božjega kar popolnoma tajiti, ali pa se mora priznati, da je Jezusu na našem častenji veliko ležeče. Pervega še satan — da se tako reče — ni mogel tajiti, kajti hudobni duhovi so očitno spoznali, da je Jezus Sin božji. Kako se more tedaj drugo tajiti? (Dalje nasl.)
MLatoiičansivo r zeMnfenih Oeriavah severne Amerike•
Sloveči možje, ki dobro poznajo Ameriko, enoglasno pričajo, da ima v Ameriki vera vsled popolne ločitve cerkve od deržave veliko veči vpliv na ljudstvo, kakor
v kterikoli evropejski deržavi in da ravno tam vsim strankam postavno in djansko dovoljena vestna svoboda ni bila pogubna katoliški veri, ampak nji nasprotnim. Ni se minulo sto let, kar je bil papežev prestol v nevarnosti, ko je sv. oče odpeljan iz svojega stolnega mesta zdiboval v zaporu in je bil Rim razklican za drugo glavno mesto francoske deržave; ali v ravno tem času se je začela razširjati katoliška cerkev in je odslej tako čudovito rastla, da nam le cerkvena zgodovina v časih mučenikov kaže enako nagel razvoi.*) Od kod ta rast?
Že veliki angleški zgodovinar Macaulay pravi: „Mis-lim, da rimska cerkev v Ameriki le zarad tega napreduje tako silno in za nas protestante ostrašljivo, ker je tam popolnoma samostojna, ker ima vse prostosti kakor druge verske občestva, in ker se v tej samostalnosti in prostosti čuti tako jaka in za vsaktere darežljivosti vneta, da si sme obetati najlepše dnove. Rimska cerkev naj razvidi, da je za njo najbolje, ako ni v nikakoršni zvezi z deržavo."
Stoletna amerikanska zgodovina nam kaže, da pro-testanštvo ne more obstati brez deržavne podpore, temuč da se odznotraj razdira in razpada v brez števila verskih družb (kterih je sedaj blezo 600). Mnogo teh družb vedno čerti in preganja sv. cerkev; ali taki nepošteni naklepi ne dopadejo ljudstvu, ne dobijo obrambe v deželnih postavah, ktere dopuščajo svobodo vesti in vere. Da pa te postave in celo ustava amerikanskega naroda in posebno njegovo vedenje proti cerkvi prav razumemo, se moramo pred vsim ozreti na to, da je imelo življenje, imele so vse ljudske naprave od svojega pervega začetka verski značaj. Pa še dandanes se smč severno-amerikanska vlada saj ponašati s tim, da se med vsimi vladami kaže naj bolj navzeta keršanskega duha, akoravno nima posebne deržavne vere. Omenimo n. pr., da se prične vsaka seja v kongresu z molitvijo, da se opravlja vsako nedeljo za vse kongresne ude očitna Božja služba, da vlada razpisuje očitne praznike, da se nedelja natanko praznuje, da se zaničevanje Boga ostro kaznuje itd. Mestnjan v novem Jorku, ki je psoval osebo in rojstvo našega Zveličarja, je bil kaznovan v dnarjih in obsojen v ječo. Kent, eden naj pervih pravnikov v deželi, ki je bil sodnik v tej reči, je djal, svojo sodbo opravičevaje, da so poglavitne keršanske resnice vsemu narodu vodilo v veri in v vsem početji, in da je tedaj zaničevanje začetnika te vere ostudna hudobija, žaljenje lepega vedenja in očitnega reda; da b: nič bolj ne oskrunilo pobožnega čutja v ljudstvu in nič ne bilo nevarnejše odgoji mladine, kakor ako bi se prizanašalo takemu zločinstvu; da je vstava sicer zoper to, da bi bila ktera vera deržavna vera, kar pa nikakor ne ovira, da bi se ne kaznovala hudobija, ki žali vsaktero družbinsko moralnost. — Te besede Kentove so bile le odglas občnega mnenja. — Kjerkoli pa v očitnem življenju kakega naroda močno prevlada keršanska zavest, tam mora neprenehoma napredovati katoliška cerkev zavoljo nepremagljive moči resnice, in ti napredki so v Ameriki tako ogromni, da resno opazovajoči protestant je že čas vidijo, ko bo večina ljudstva katoliška. „Mi tukaj napredujemo," piše amerik. škof, ker Amerikanec sploh ne pozna evropejske zaspanosti in malomarnosti v verskih zadevah, ker imamo na boj pripravljene nasprotnike, kterih moč nas ne more prestrašiti; slednjič pa zato, ker se mi katoličani med seboj ne prepiramo za vsako malenkost in ne slabimo svojih moči. Zvesti eni, nezmotljivi cerkvi se poganjamo za njeno pravico z vsim orožjem uma in vednosti in stojimo povsod na
*) V letn 1780 je imela kat. cerkev v zedinjenih deržavah eno
samo skotijo (Baltimore) in blezo 20 duhovnov. Sedaj šteje 60 škofij in 3400 duhovnov.
strani politične svobode, ker tudi ta zadeva cerkev." (Novojorški kat. časnik.)
Prihod*\H občni cerhreni z**or.
(Gosp. F. Dupanloup-a, škofa orleanskega.)
VII. Cerkveni zbor in odpadle cerkve.
Se nismo vsega povedali. Imamo še lahko druge upe o prihodnjem zboru, smemo pričakovati še drugih važnih vspehov. Pisma, ki so jih papež pisali vzhod-njim nezedinjenim škofom in našim ločenim protestan-škim bratom, nam dajejo to nado.
V dveh kočljivih dobah občne povesti izvile ste se dve veliki razpertiji za cerkveno kraljestvo: dvakrat je bila raztergana nešivana obleka Kristusova, po razkol-ništvu in po krivoverstvu. Dve veliki nesreči za vse človeštvo. — Komu ni znano? Ko bi se ne bilo gerško kraljestvo, ko bi se ne bil vzhod tako žalostno sperl z zahodom, nikdar bi ne bil prišel Izlamu v pest, ki ga je tlačil in ga še dan danes tišči pod svojim jarmom ; nikdar bi ne bil pograbil v svoje razkolništvo še druge velikanske deržave, v ktere naročji zdihuje 70 milijonov duš ob enem pod versko in politiško silo.
In kdo nam je v stanu povedati, kaj bi bile dan današnji keršanske ljudstva v Evropi, ko bi ne bilo luteranstva, kalvinstva in druzih razpertij, in koliko krepkih moči da je vzelo to razdvojenje keršanstvu, ktere bi bile vzderžale toliko duš v luči sv. evangelija, kolikor jih je pozneje nejevera odstranila? Kdo nam more posebno povedati, kako je to zaderžavalo razširjate v sv. evangelija po brezverskih deželah?
Žalostna prikazen. Še sedaj je na milijone ljudi, kterim še ni prisvetilo solnce sv. evangelija, ki še spijo v tami brezverstva. Prav željno pričakujejo ti revčki na bregovih svojih oddaljenih otokov kakega odrešenika, povzdigujejo roke proti Bogu in v svoji revščini in za-puščenji zdihujejo po pravi luči, resnici in zveličanji. In pred 18 sto leti je prinesel Jezus Kristus vse te darove na svet ter govoril tele besede: „Učite vse narode!" Pa ubogi Indijani, ubogi Japonci, za katoliškimi aposteljni, ktere pošilja k njim naslednik tistega, kteremu je rekel Jezus Kristus: „Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev," dohajajo tudi drugi misijonarji, pervim nasprotni! Kdo pa te pošilja? Morebiti Kristus ? Kako to? Kristus? Kakor je nekdaj žalostnega serca vprašal sv. Pavel razkolnike pervega stoletja, je ii Kristus razdvojen: Divisus est Christus? ali ni to, vas vprašam bratje, ki ste še od nas ločeni, ali ni to za uboge nejevernike strašna nesreča? Ali bi se ne imelo pri tem vsako keršansko serce zjokati?
In združenje, ko bi bilo mogoče — in zakaj bi ne bilo, ker je Gospodova volja to — ali bi združenje ne bilo srečna stopinja, velika stopinja tudi v to stran, da bi se vsim stvarem oznanoval evangelij, kakor je Gospod zapovedal svojim aposteljnom in njihovim naslednikom takrat, ko je jemal slovo od sveta? — Zares, vsako serce, v kterem še prebiva Jezusov duh, mora biti žalostno, ko vidi to neslogo, in nehote skoraj je prisiljeno proti nebu povzdigniti roke in moliti z Od-rešenikom za edinost: „Oče, naj bodo eno, kakor sva Ti in Jaz eno." Tudi sv. oče so sklicovavši cerkveni zbor se obernili proti vzhodu in zahodu, vse ločene nagovorili k miru in velikodušno vse povabili k spravi in ze-dinjenju. Kakor koli se bodo že te besede Pijeve sprejele, vsak lahko vidi, da že to ljubeznjivo povabilo je misel z nebes, ktero jim je vdihnil On, ki je hotel, da naj bo Njegova cerkev edina in ki je rekel, kar sv. Oče radi ponavljajo: „Na tem, ravno na tem znamenji vas bodo spoznali za moje učence."
Po tem združenji in miru pa ne hrepeni samo blago
*
serce sv. Očeta, ampak tudi, česar menim da ne dvomijo naši vzhodnji bratje, serca vsih zahodnjih škofov in vsih kristjanov, zakaj bi ne bila tudi njim to edina želja in vsakemu, kdor koli ima keršansko ime na svetu? Moj Bog, ali je mar sreča v tem razdvojenji? In mar kaj pridobivajo vzhodnje cerkve na luči in ljubezni s tem, da niso v zvezi z druzimi po celem svetu? In kaj jih še zaderžuje? — Razun tega je cerkev sploh še v veliko veči nevarnosti zdaj, kakor je kdaj pred bila; Če ravno se ji je bilo skoz in skoz bojevati, vendar v takih stiskah šc ni kmalo bila. In tisti veter brezbož-nosti in vihar bogokletnega nasprotja, ki zdaj Evropo zdriza, kako lahko tudi tje pripiha, ker poti so čedalje gostejše in glaji in brezversko časništvo ima moč, kteri ne vem kako se bodo sami branili. — Ni li v tako težavnem «n nevarnem stanu naj perva potreba vsih kristjanov, da dajo slovo razpertijam, ki vselej le slabijo, in da iščejo v približevanji in miru zveze in sloge, ktera edina ima moč invspeh? Kteri škof, kteri pravi kristjan, če to reč pred Bogom premisli, bi mogel reči: „Razper-tija je sreča, sloga je nesreča! Kdo ne vidi nasproti, da sloga, povernitev k slogi, je dušam gotova sreča, očitna volja Božja, in bi bila tudi nar veči blagor vaših cerkev? — Vaši očetje, slavni učeniki, sv. Atanazij, Gregor Nazijanski, Bazilij, Ciril, Krizostom, nikdar niso pomišljevali, vkloniti svoje veličastno čelo pred onim, ki so ga imenovali terdno skalo, na ktero je zidal Gospod svojo cerkev?" Ko bi bili še živi, ali bi ne poteptali z nogami take samosvojnosti, ki ni po volji Kristusovi,^ in vsih skušnjav slepe prevzetnosti in sebičnosti ? Ce so pretekle stoletja grešile, mora li greh večen biti?
Bog me varuj vsih besedi, ktere bi vas kolikaj žalile, z vso ljubeznijo Jezusa Kristusa vam govorim!
Ali če pomislim na one nesrečne ljudi, kterih duša in zemlja je nerodovitna postala pod jarmom muhame-danske vere, če pogledam na ruske stanovavce, verne, stalne v svojem vedenji, ki verujejo v Jezusa Kristusa, čeravno je njihova cerkev globoko propala, in Čeravno čutijo nadoblast carja, kteremu namišljena pravover-nost le majhino pravice in usmiljenja do Poljcev ne vdihne; hoče se mi serce stopiti, tako sem ginjen, in molim za toliko ljudstev, ki so res usmiljenja vredne. — O bratje naši na vzhodu, Greki, Sirci, Armejci, Kal-dejci, Bulgari, Rusje, drugi Slovani in vi vsi, ki vas nc morem imenovati, lejte! katoliška cerkev vam gre naproti, steguje svoje roke proti vam! O bratje naši, pridite!
Ona se bo sošla od povsod: iz vsih krajev sveta, iz našega zahoda, iz vašega vzhoda, z novega sveta tudi in od daljnih otokov bodo prišli škofje na klic naj višega poglavarja v Rim, v sredo edinosti. O bratje naši, pridite!
Tu imate lepo, veličastno priložnost, kakoršne so redke, preteči mora več stoletij, da pride enaka: katoliška cerkev vam ponuja mir: „Prosimo vas iz vsih svojih moči, vam pišejo sv. Oče, prosimo, pridite k temu občnemu zboru, kakor so prišli vaši predniki k cerkvenemu zboru v Lijon in v Florenco, da se ponovi zveza, edinost in mir." Boste li od svoje strani nam odrekli le eno stopinjo proti nam, in zanemarili tako lepo priložnost? Kdo bi si sam nakladal tako strašno odgovornost? O bratje naši, pridite!
Serce Jezusove cerkve se ne spremeni; ali časi so se spremenili, in vzroki, zakaj da so bile poskušnje naših prednikov zastonj, so zginili. O vi vsi, bratje naši, pridite vendar!
O kolika sreča, koliko veselje bi bilo za sv. cerkev, ko bi se ta želja spolnila in se to združenje vres-ničilo, ko bi se vsi otroci vernili v naročje svoje prave ljubeče matere!
Pa tudi do protestantov se obračajo sv. Oče z ravno tako živo prošnjo. Protestantizem !
„0j! zaklical je nekdaj Bossuet, ki je ves gorel za edinost, naše serce se zderzne pri tej besedi, in sv. cerkev, ki vedno ostane mati, ne more si kaj, da bi ne ponavljala svojega zdihovanja, svojih želja, kadar koli misli na to."
Ravno te zdihljeje in želje so sv. Oče kmali potem, ko so bili poslali pečatnico vzhodnjim škofom, naznanili „vsem protestantom in nekatoličanom" v novi pečatnici, v kteri obžalujejo nesrečno ločenje, in kažejo veliko srečo in dobroto edinosti, ter opominjajo in lepo prosijo vse ločene kristijane, naj se povernejo k čedi Jezusa Kristusa.
Bodo li vse prošnje, vse molitve zastonj, je li res povernitev tako težavna, kakor nekteri mislijo?
Krivih misli je še obilo, to dobro vem, in imajo še veliko moč ; — pa ravno občni cerkveni zbor lahko veliko napačnega mnenja odpravi, pomiri serca in tako pripravlja pot za povernitev. Da moji upi niso prazni, kaže to, da med tistimi naših ločenih bratov, 1 teri ne plavajo v dereči povodnji racijonalizma, se od dne do dne množi število tacih duš, ki obžalujejo, da se je edinost razderla, priča temu je Anglija, priča Amerika; da sem slišal žalostna serca zdihovati po dnevu, ki ima vresničiti besedo Gospodovo: Unum ovile et unus pastor. Ali nima ta dan nikdar prisvetiti? So li razpertije potrebne? In zakaj bi nam ne bilo dano viditi ta presrečni čas?
V dogmatiških rečeh je brez dvojbe težavno; toda te težave zginejo po moji pameti, ako odvzamemo nar večo izmed vsih, tajenje namreč učivne pravice in veljavnosti sv. cerkve, in pa absolutno prostost v preiskavi, ktera se celo večkrat s principi racijonalizma hotč ali nehote ne združuje. In s tem se prikrade v serce neka nedoslednost, ktero pri protestantih obžalujejo nar bolj prebrisane in terdne glave. Pa upanje imamo, da se vsaj deloma približamo, ali, hotel Bog! da se znabiti večidel zedinimo.
Ce se to vprašanje reši, pravi pisatelj dalje, vse drugo skoraj samo zgine. Kaj pa da je v tej reči pravo, že zdrava pamet uči, uči sv. pismo in zgodovina 300 let. Lahko so se v tem času spoznali začetniki ločitve, lahko se je pa tudi spoznal njen sad. Zmiraj se cepi protestantizem v nove stranke, se zgublja čedalje bolj v puhli racijonalizem in prazne sanjarije. Kaj je bolj potrebnega za tiste sicer dobre, pa zapeljane duše, ki želijo še keršanske ostati, kakor sprava s katoliško cerkvijo. Znabiti pokaže prihodnji cerkveni zbor, da tudi iz nar veči nesreče pride včasi kaj dobrega.
Tudi judje, otroci Izraelovi, med kterimi so bili tudi nekdaj naši verski predniki, Mojzesovi otroci, verstniki Jožefovi, Marijni, Petrovi, Pavlovi, tudi leti so prošeni, naj verujejo v tistega, ki ga še čakajo, naj verujejo 18stoletni zgodovini, kajti zgodovina priča, kakor peti evangelij, prihod, natoro božjega Mesija.
Naj bi prihodnji cerkveni zbor vendar približal že enkrat toliko duš, ki so že naše po svoji odkritoserčno-sti, po svojih čednostih, in od njih več vem, tudi po svojih željah ... Molimo brez prenehanja molitev našega Gospoda: Sint unum, sicut et nos!	(Dalje nasl.)
Maj fe tot svobodni zidar (fk*ajmar-rar), in svobodno zidarstvo mavrarstvo) i
(Dalje.)
VII. Druga stopnja prostega zidarstva ali pomočniki prostozidarski.
Ako se nesrečni učenec že naveliča, da ne more nič skrivnost zvediti, ga pomaknejo na drugo stopnjo,
/
in upa, da tu se mu bo več odkrilo. Kako se to godi?
Oči se tirjavcu več ne zavežejo, kajti vidil je svitlobo, sej so mu bili prah pred nosom zasmodili. Tedaj slepih miš mu ne bo več loviti, ali zdaj mora pa petkrat snidnico prekoračiti, in to koracanje imenujejo „učeni" frajmavrarji „skrivnosti polno pot!" To je pa res skrivnost, kar se otroci pri fernikuli uče! — Nato mora še s kladvom na sirov kamen udariti, pa je obdelano delo učenčevo. Razlaga mu potem krivoversko čenčo, iz ka-košne luči da je Bog človeško dušo stvaril. In konečno sladko-prosti novi zidar mora zopet prisego priseči, ka-koršna je gnjusoba božjim in človeškim postavam. Vse nadalje je tako neumno in otročje, da je silno čudovito, kako se mora toliko Francozov in po vsem svetu pa S milijonov m6ž takemu šterkolinstvu podvreči. VIII. Zidarski mojster, ali tretja stopnja svobodnega zidarstva. Na naj viši stopnji vidnega svobodnega zidarstva stoje mojstri; dostojnik „velikega jutra," pa drugi do-stojniki, iz kterih je sostavljeno zunanje svetništvo svo-bodnozidarskega reda, ne stoje na viši stopnji nego drugi. Zidar, ki se mu veli „veliki jutrovec," ni drugo kakor svobodni zidarski mojster, kot drugi, če tudi je prejel zunanje nadgledništvo vsih snidnic, ki se derže enakega obreda.
Svobodno zidarstvo ima več obredov, ki se po pod-verstenjih razločevajo. Francoska ima tri zidarske obrede: Pervi je obred „velikega jutra" francoskega, drugi je „škotski obred," tretji pa „misraim (egiptovski?) obred." Misraim je ime bilo jako mogočnemu pa hudovoljnemu besu ali demonu v starodavnem tajnoslovji ali Caballi, Misraimov obred česti „pobožnega Kama," Noetovega prekletega sina, česti ga kot svojega ustanovitelja.
Ali vernimo se k našemu pomočniku, ki neznansko težko čaka, da postane mojster. Sege so že drugačne.
Snidnici nič večne vele snidnica, ampak „zbornica v sredini." Tudi kitajska ali nebeška deržava se imenuje deržava v „sredini." Zbornica v sredini je prevlečena s černimi preprogami, v ktere so vvezene mertva-ške glave, kostnjaki in križema ležeče kosti, vse to so prej ko ne napravile one svobodne zidarice, ktere zidarji iz te zbornice naj bolj čislajo.
Na „Jutru" na altarju velečastitega stoji rumena ali želta sveča, pa mračna svetilnica, narejena iz mertva-ške glave, iz ktere samo skozi očesni jamici lije svetloba. Tudi velečastiti ima drugo ime, kličejo ga: „ veljak" zbornice v sredini. Sredi te zbornice vsak, kdor dobro vidi, opazi trugo! Da, trugo, prav mertvaško trugo, v kteri leži kak zidar, ali pa lotka (pupa). Brat Clavel piše, da navadno leži uni, ki je zadnji bil sprejet za mojstra. Obrednik nič ne pove, kako se mojstru kaj dopada v trugi.*)
Da ga potolažijo, postavijo mu na glavo kotomer **), na nogi odperti kompas, na Život pa polože akacijevo vejico. Vsi bratje mojstri so černo oblečeni, in v naj ver-lejših snidnicah so opasani s černimi usnjatimi prcd-perti (birtahi), v ktere je vvezena mertvaška glava, vsakemu pak čez levo samo proti desni strani visi velik, moder trak, v kterega so vvezeni solnce, luna in zvezde In kaj pravite, čemu so v tej ^ zbornici tako nališ-pani? Čujte, kaj pravi veljak: „Cemu smo se sošli?" „Zato, da najdemo zgubljeno besedo mojstrovo," resno odgovori brat pervi nadglednik. Veljak veli na to besedo" iskati! Umeje se, da že vsak ve zanjo, ker vsakega po njej vprašajo, in jo tudi vsi prineso. —
Morebiti vest izprasaje iu gTevengo moli ? Potreba bi pač bilo!
**5 Kak ljubljansk zidar, pa ne od tega „cunfta," o kterem tu pišemo, djal bi: „binkelmos.'*	P is.
liko ste stari?" vpraša veljak brata pervega nadgled-nika. — „Sedem let," priprosto odgovori, pa ne včm zakaj. Mojster zidar je vedno po sedem let star. — „Koliko je ura?" nadalje vpraša veljak. — „Poldne je proč," odgovori mu uni. Ko se še nekaj časa tako naprej izprašujejo, začuje se terkanje na vrata, prav tako, kakor da kak pomočnik terka: „bumbum, — bum, — bumbum." No je že, naš zidarski pomočnik terka. Go-lonog je, levo ramo pa levo persno stran ima razgaljeni; na desni rami mu visi kotomer, krog života pa je ob-vit z motozem itd. Tako pošemljen terka na vrata vsak pomočnik, ki hoče sprejet biti.	(Dalje na»l.)
10gletl po Slovenskem In tiopisL
Iz Ljubljane. Opravnik zanesljive naprave Hermana Manz a v Monako vem hodi to dobo po Slovenskem in sprejema naročbo na verske slike ali ma-lane podobe v oljnatobarvnem tisu v veči ali manj i velikosti. Cena je pri vsaki določno postavljena.
Iz katoliške družbe. Tisti odraščeni moški družabniki katoliške družbe, kteri žele, da bi se besednica (Resource), ktera se ravno vstanovlja, nemudoma in popolnoma napravila, so povabljeni, da se 24. dne t. m. o 4'/.» snidejo v sobah, ktere so že najete za besednico. Posvetovalo se bode, kako se konečno določi red pri besednici.	Za osnovalni odbor
Vilj. gr. Wurmbrand.
Ipavskim pevcem s orglavcem vred serčna hvala, ki so binkoštni ponedeljek v ljublj. predmestji Terno-vem pri sv. maši ob devetih tako častitljivo in izverstno peli, da jih vse hvali! Dobro znamnje za napredek naše dežele je zlasti tudi to, da lepi umetnosti pevstvo in glasba tako veselo napredujete — zlasti od tistega časa, ko je bila cerkev več vpliva do šole zadobila.
Zavarovalniško. (Poslano.) Iz letnega sporočila peštanske zavarovalnice se vidi, kako leto društvo napreduje, in koliko premoženja da ima. Zadnje leto je plačalo peštansko društvo 3887 škod z 913.019 gold.
—	Sedanje premoženje društveno znese 3,794.980 gold.
—	Čistega letnega dobička se je med akcijonarje razdelilo s 8G.846 gl.
Omenjene številke dokazujejo, da zavarovalnica v Pešti vživa veliko zaupanja.
Glavni opravnik za Kranjsko je g. Fr. Drenik. Pri njem ali pa pri okrajnih agentih se zavaruje po primerno nizki ceni zoper škodo po ognju: poslopja, pridelki, premakljivo imenje, in za življenje.
Na vižmarskem taborji binkoštni ponedeljek je bilo silo ljudstva, štejejo ga do 30.000. Peš in na vozovih je toliko ljudstva skupaj vrelo, da se je bilo res čuditi. Moč zborovanja in snidov sploh je silna; v dežji in gnječi je bilo vse praznično povzdignjeno in razvese-ljeno ter je živo priterjevalo tirjatvam za natorne pravice v Avstrii, kakoršne gre j o vsakemu narodu na zemlji. Drugi časniki bodo obširno popisovali govore in vse druge okolišine, mi naj samo opomnimo, da dr. Razlag, naš novi poslanec, se je že o tej priliki v govoru ska-zal res za poštenega moža in katoličana, kakor so ga nam poprej popisovali. Predsednik je bil na taborji dr. Janez Bleiweis.
Is Pušave, 12. majnika. — Prebral sem „bro5uro" gosp. dr. Dominkuša, v kteri hoče zahtevanje in željo Slovencev razodeti, in moram očitno izreči, da mi ni dopadla; ker drugega ne obsega, kakor nektere stavke, s kterimi gospod hoče se opravičiti, da ne sliši med ,,černo derhal", med „ultramontance," ampak je zastopnik sedanjega „liberalizma." Naj popred prašam gospoda doktorja: Kaj pa je sedanji „liberalizem?" Po moji misli: vojska zoper našo rimsko katoliško cerkev,
ktero nam je sam Bog iz nebes prinesel. Nasprotniki so gospodu očitali, da je kandidat »klerikalno-narodne stranke." To ga je peklo in v tem se hoče opravičiti pred »nemškutarji," da vsaj od ene strani milost najde pred svojimi nasprotniki. Navaja nektere prašanja, s kterimi hoče naznaniti, da ni »klerikalni" mož, ampak »liberalec." Dovolite mi nasprotne prašanja vam postaviti.
Razložite nam, g. doktor: Kaj pa si mislite z imenom: »klerikalno-narodna" stranka? Ktere lastnosti pa ima? Ali je v resnici zoper vsako napredovanje in omiko ljudstva? Nadalje nam povejte: Zakaj pa se jezite nad »adreso" do sv. Očeta papeža? Ali se ne podpisujejo tudi „adresc za cesarja, za poslance, kteri na postavni poti želje svojih volilcev zagovarjajo? Zakaj pa ste zoper nabiranje vojakov za papeža, kteri so pripravljeni življenje darovati za osebo papeža, namestnika Kristusa , začetnika nase vere, pravega Boga ? Kaj pa vam škodujejo darovi, namenjeni papežu v podporo, kteremu so sovražniki večino dežele poropali? Ali se niso tudi vojaki nabirali za cesarja Maksa, za Mehiko? Ali se niso darovi pobirali za ranjene avstrijske vojake? Kdo pa je tam nasprotoval? Ali so vam nove »medverske" in »šolske" postave tako prijetne, da je hočete v imenu »Slovencev, zvestih katoličanov," zagovarjati? Nadalje še nam povejte: Ali hočete vi zagovornik biti »liberal-stva" ali pa naše pavične „katoliško-narodne želje? Kaj pa razumevate z besedo: »ultramontan?" Nato prosimo mi Slovenci odgovora. Zraven pa še naj omenim, da nam je „Slovenski narod" že nekoliko sumljiv, ker v nekterih člankih je očitno zasmehoval nektere šege naše katoliške vere. Naj prebere g. vrednik dopise iz Londona, posebno, kjer nekoliko govori o »litanijah," s kterimi kristjani Marijo prečisto Devico na pomoč kličejo. Mi hočemo liste brati, kteri zagovarjajo naše versko in narodno zahtevanje, ne pa lažnivega »liberalizma."
Mi si želimo svobodo v keršansko-katoliškem duhu, druge ne potrebujemo. Na zadnje še naj povem, da mi je v resnici žal, da moram enake reči pisati, pa dru-gači ne morem; vera nam je perva, drugo pride za njo. Le može hočemo imeti, kteri se v tem obziru bodo potegovali za nas in naš narod.
Dopis iz Dunaja. L. Pintar. — Danes hočem bravcem Zg. Danice naznaniti, kako se je zgodilo z rakovnjaškim ali civilnim, posilnem, obligatornim civilnim zakonom.
Že načert kromeriske vstave je civilni zakon obetal. Potem pa je ta reč za več let zaspala. Leta 1867 se je dr. Muhlfeld, mož, ki je bil te naprave v resnici potreben, spet za posilni civilni zakon na vso moč poganjal, pa je moral vender pred umreti, kakor je bil tisti revni civilni zakon za silo poterjen. Za Miihlfeldom sta vstala na noge dva nova reformatorja zakona, to je, poslanca dr. Figulj iz Linca in dr. Sturm iz Moravskega. Pervi je napravil tako neumen načert posilnega civilnega zakona, da ga je sam verski odbor deržavnega zbora za takega spoznal, ki ni za nobeno rabo. Zdaj stopi na noge dr. Sturm, mož bistre glave, pa tudi njemu se je taka godila, da so ministri bili njegovemu načertu nasprot. Bil je tak, da je žalil vse vere. Tudi staroverci so mu bili hudo nasprotni, in krajšal je pravice judov in protestantov, naj bolj pa katoličanov, in se je zoper katoliško versko resnico pregrešil, ker je tirjal, da se sme tudi zakon katoličanov včasih razve-zati. Dasiravno je bila vlada očitno ti postavi nasprot, jo je vender verski odbor izdelal in poslancem predložil. Revnejšega poročila, polnega nasprotja, še nisem bral, kakor je Šturmovo k tej postavi. Zdaj je bila v rokah poslancev, pa vrat do dnevnega reda ni mogla dobiti.
Konec zbora je bil oklican, zdaj se je vidilo, da ta reč pade pod klop. Kar se namreč ne izdela v obeh
zbornicah, je zaverženo. Da bi dr. Sturm svoje kilava dete smerti rešil, je storil predlog, da naj se sklene, da ta postavni predlog ne pade pod klop, temuč da naj se na njega oberne postava od 30. julija 1867, po kteri bi bil verski odbor za stanovitnega spoznan, in njegovo delo za prihodnje seje ohranjeno. Hiša poslancev, to je, njena večina priterdi dr. Sturmu. Pa čudno je bilo, da so ministri Giskra, Taafe in dr. Herbst nasprot glaiovali. Rad bi vsakemu človeku pokazal, kako kislo gerdo se je Herbst deržal, ki je zoper posilni civilni zakon glasoval, za kterega se je leta 1867 sam hudo napenjal. Sklep gre iz zbornice poslancev v gosposko zbornico in si tje grede noge polomi ter je zaveržen, in tako je z njim saj za zdaj srečno pokopan tisti nesrečni posilni civilni zakon, in če je res, kar je včeraj presvitli cesar pred vsim svetom izrekel, da so medverske postave terdno stalo postavile, je upati, da bo zastran te reči saj za nekaj časa morebiti mir postal.
Tudi Muhlfeldovemu predlogu »konkordat popolnoma odpraviti" se je slabo godilo. Padel je izmed tistih 90 peticij, kterih zbor ni mogel obravnati, ki pak jih je kupoma ministerstvu izročil.
Govor Greuterov. (Dalje.) Kaj ne, moja gospoda,, vsak poreče, očitna šola mora taka biti, da je v resnici otroku dobrota. Zdaj pa pomislimo to-le:
Vzemimo prusko kraljestvo. Statistika nam pripoveduje, da si na Pruskem 96V4 odstotkov ljudstva s težkim delom vsakdanji kruh služi. Toliko ljudi je, ki nimajo priložnosti, morda tudi ne znanja in časa, da bi važno delo izreje svojih otrok sami opravljali.
Moja gospoda! revšina po družinah se ne sme premalo ceniti. Ona je tako velika in zato tako nevarna, ker je do tega prišlo, da morata oče in mati vse sile napeti, da se družina preživi. Revšina je mnogim družinam kuho na domačem ognjišču zaterla. Revšina po družinah je ubogim otrokom vzela naravsko pravico do izreje. Ker oče in mati morata delati, da sebe in otroke preredita, kdo ne bo rekel, da v ti revšini mora deržava priti na pomoč.
Pa jest vas prašam, kako mora deržava to svojo dolžnost očitne izreje spolnovati, da bode v resnici dobrota? Gotovo mora deržava to svojo dolžnost spolnovati v duhu tiste družine, ktere otroke izreja. Moja gospoda! ako je uboga družina verna, pobožna, mora očitna šola ravno tiste dolžnosti do otrok spolnovati, ktere bi starši sami imeli do svojih otrok spolnovati. Ktere pa so te dolžnosti?
Jest imam cesarsko kraljevo poterjene bukvice v rokah, in v teh bukvicah je že odgovor na gorej postavljeno vprašanje. Ime tih bukvic je — katekizem.
V tih bukvicah se bere: »Starši so dolžni svoje otroke v pravi veri in drugih potrebnih naukih sami ali pa po drugih podučevati in k strahu Božjemu napeljevati." Ta katekizem se uči v naših šolah z dovoljenjem gosposk. Starši so tedaj dolžni ali sami ali pa po drugih svoje otroke v pravi veri podučevati in k strahu Božjemu napeljevati. Ako se tedaj primeri, da posamezni starši ne morejo tih svojih dolžnost spolnovati, ali pa, če deržava po šolski sili otroke staršem vzame in jih v njene šole pošiljati šiloma tirja, prašam vas, ali nimajo tisti, ki starše namestujejo, to je, deržava, ravno tistih dolžnost spolnovati, ktere so starši do svojih otrok spolnovati dolžni? Tudi na to vprašanje nam katekizem na 94. in 95. strani odgovarja. Potrudite se in berite to reč. (Smeh.) O, ne bo škoda ne, ako enkrat tudi katekizem v roke vzamemo! (Velik smeh). »Gosposke in spredniki so svojim podložnim večidel vse to dolžni, kar so starši dolžni storiti svojim otrokom; posebno pa so dolžni — zdaj, prosim, bodite posebno pazni (smeh!!!) — svoje podložne v pravi veri
ohraniti, jim pravico skazovati in jih varovati sile in krivice." Tako govorijo cesarsko kraljevo poterjene bukve, po kterih se po vsih krajih uči.
Zdaj bote morebiti laglje razumeli, zakaj se tako nasprotuje postavi, ktera berž kot ne tega namena ne spolnuje. Katekizem je kriv tega nasprotovanja. Tega morate naj prej na stran djati ali konfiscirati!
Zdaj pa prevdarimo, kako bi se imela po tem le postavnem predlogu ta dolžnost staršev spolnovati? prevdarimo, kako se svobodi godi?
Ljubi moj Bog! v Avstrii se zdaj o svobodi toliko govori, da v nobeni drugi deržavi na svetu ne toliko. Ako pa človek okoliščine prav in natanko in nestransko premišljuje, mora spoznati, da nikoli nismo bili manj svobodni kakor ravno zdaj. (Pravo! na desnici.) Da je to res, nam spričuje pričujoča postava.
Ne bom vam razlagal, da splošna dolžnost vojak biti vse mladenče v kasarno kliče ; ne bom vam pravil, da bo po novih davkovskih postavah prejemavec deržavnih davkov mladenča, kadar mož postane, že spet učil, kaj se pravi svoboden mož biti (Smeh na desnici), jest le pogledam v to le postavo, in glejte, tukaj pride deržava v imenu svobode in vzame materi iz naročja njenega otroka (Ni res! na levici) in on mora mu po sili v šolo hoditi.
Moja gospoda! meni se zdi, da ta postava še hišnih pravic ne spoštuje. (Zopervanje na levici.) Šolskim nadzornikom je dovoljeno, da smejo celo k družinam v hišo priti, pa ne, da bi se prepričali, ali se otrok dobro redi, ali ima čevlje (Smeh), ali ima kaj obleči ali jesti, ampak zato, da se prepriča, ali se otrok ABC tako uči ali ne, kakor minister nauka zahteva. (Splošni smeh.)
Moja gospoda! človeku ni mogoče razumeti, kako se šolska sila s pravico staršev in svobodo vjema, ako ne gre tje, kjer se je šolska sila rodila, to je do francoskega punta. Tu sta pervikrat Danton, žeruh človeške kervi, in njega lepi bratec Robespierre izrekla: „Otrok sliši naj prej republiki, in potlej še le staršem!" Se ve, da ta dva kervoloka sta poderla vse očitno pravo, zakaj bi ne bila vzela tudi staršem njihovih pravic? Zato pa je tudi Talleyrand izrekel prevažne besede: »Robespierra je čakalo, da je znajdel skrivnost, da se naj gerše trinoštvo zapečati po drakonski postavi, ktera pod smertno kaznijo pravico staršem vzame, jim otroke iz naročja terga ter tako dobroto izreje v sužnost spremeni."
Pa glejte, dasiravno je bila ta nenaravska postava tako ojstra, je vendar na Francoskem niso mogli zveršiti.
(Dalje nasl.)
Belle Prairie. (Konec.) Še nekoliko od potov. Kedar vedno ne mede, kakor to zimo, ki je bila veliko bolji, in sicer vreme mečji in prijetniši kakor lansko zimo, so pota po zimi bolji, kot po leti. Po leti je treba vedno v čolnu čepeti, in sicer prav mirno, sicer se lahki čolnič, ki je iz brezovega lubja narejen, precej preverne in človek se v jezero zverne, kakor se mi je že bilo predlanskim pripetilo. Ko sem iz čolniča po divjih racah vstrelil, se mi je prevernila škatljica, na kteri sem sedel, jest na pol v jezero padem in v čolnič vode zelo za j memo. Pa k sreči je bilo, da smo bili še blizo kraja, kjer voda še ni bila prav globoka. Po zimi pa se vozi na saneh, kedar je tir, storjena od voznikov, ki živež za Indijane vozijo, in od Polindijanov, ki si potrebnih reči nakupiti pridejo, in z dobrimi konjiči se že pride z Božjo pomočjo od kraja do kraja, kjer divjaki prebivajo. 80 angl. milj od Krov-Winga je Pijavčno jezero — Leech-lake-lac-sangsue- — Gasagaskwatihime-kag. To jezero je kakor srednja pika, od ktere gredo pota k drugim poglavitnim jezerom v severni Minesoti.
Od tega jezera do AVenebigoshishing-a je 40 angl.
milj in se zelo poldrugi dan potrebuje; do »Rudečiga jezera" je 90 angl. milj po navadi 2—3 dni treba; do „Bele zemlje" je okoli 100 milj, rabil sem tri dni. Pa si nikar ne mislite, da se zvečer popotnik pri gorki peči greje ali na mehki postelji leži; m je hišice na poti; sneg, jezero in gojzd se od jutra do večera vidi. In zvečer, ko se mračiti začne, si je treba priskerbeti osta-jališe. Začne si tekrat popotnik ogledovati kraje, kje bi bolje bilo prenočiti, kje bi se derv in vode dobilo; zlasti je treba za derva skerbeti, ker noč je po zimi merzla, posebno kadar buija brije; voda se tudi iz snega stopi. Ko ostane in si kraj za prenočevanje izvoli, konja narpred oskerbi (sena in ovsa za konja, se ve da, sabo pelje), potem zakuri, večerjo skuha in si derva za noč nanosi, da se saj čez noč pri ognji greje, ako od mraza tam v snegi na postelji, ki jo tudi sabo vozi, počivati ne more. Zjutraj pa tudi že pred dnevom konja oskerbi, zajuterkova ali kosi, in berž ko se dan zaznava, zopet naprej hiti. Tako je naše popotovanje v severni Minesoti med divjimi Indijani. Z Bogom!
Jože Buh.
Pelinovec.
Hrabra mati. V Parizu je bila neka prodajavka zavoljo pridnosti in poštenja dobro znana in čislana. Imela je pa hčer, na ktero je bila kaj ponosna. Neprevi-doma in brez vzroka zgine hči od hiše. Vse iskanje je bilo nekaj dni zastonj; kar neprevidoma na enem naj ime-nitniših sprehajališ velikega mesta mati sreča svojo hčer. Bila je prelepo oblečena ob roki nekega gizdalina. Mater jeza zgrabi, kakor levinja napade hlačmana, ga na tla zmandra, in zdaj so tako delale njene pesti in nohti po njegovem obrazu, da je bilo joj. Njegovo vpitje prikliče policijo, ktera razdraženi ženi zapeljivca iz r6k izterga. Zdaj pa se mati verže v hčer, ji lišp in lepo obleko na cunje z života poterga, potlej jo prime, vzame pod roko in domu pelje. Policija se je branila ji še kaj prizadjati. Drugi dan je bila hči zopet v svoji navadni obleki z materjo na tergu in ji je pomagala pri prodaji zelenjave. (N. T. St.)
Ha zgled po »vehi.
Postava, ki je osnovana za ljudske šole, je sprejeta tudi v gosposki zbornici, akoravno so jo katoličani in avtonomisti v spodnji in gornji zbornici krepko pobijali. Zato Jo je pa grof Anton Auersperg neznansko hvalil, in je djal, da bo ta nova postava „Čez vse narode razlijala svojo razsvitlovalno moč." Ne mara zato, ker je nasprotna pravicam Cerkve, prijazna pa germanizmu.
Nekteri nemški protestantje hočejo na papeževo vabljenje k zedinjenju s katoliško cerkvijo s tem odgovoriti, da bi sami nekak koncil v Vorms sklicali. Ondi mislijo pobijati apost. pisanje Pija IX od 13. kim. 1868, govoriti o protestanškem gemeindeprincipu in o načelu cerkv. vlade, ki iz unega izvira, procesijo k „Lu-termonumentu napraviti", in pesem „Ein' feste Burg" zapeti. Ali kaj, ko še njih misel ni izvirna, ampak revno posnemanje koncilija, ki ga Pij IX sklicuje. Gledajo naj, da se jim kaj neprijetnega ne primeri, kakor Lahom, kterim se je macinski punt legel v Neapelnu in Milanu namesto napovedanega koncilijabula! —
Na Italijanskem dela sum četerta stoletnica Nikolaja Machiavelli-a, ki je bil rojen v Florencii 3. maja 1469. Lahuni ga močno preslavljajo, ker je že o svojem času šuntal „barbare" alt tujce iz dežele izgnati. Učil je politiko egoizma. Zato njegovo delo »Principe" nima dobrega glasa in ime »makiavelizem" je studljivo. Teorija v »Principu" je tako odurna, da se učeni prepirajo, če je bila Machiavelli-u s pisanjem resnica ali
ne. „Unita" je naznanila kosec iz njegovega »Principa," v kterem pravi, da vladar mora znati rabiti zverino in človeka, in med zverino naj si vzame lisico in leva. »Unita" pravi, da Kavurji, Ratacovi, Rikasolovi, Mu-inianci, Minghetti, Menabreati so bili prav zvesti učenci Machiavellovi. Prilastili so si tudi lisico in leva. Na-sledvali so lisico 1850 in prelomili konkordat z Rimom, na kterega sta prisegla Karol Albert in minister D' Azeglio; tako tudi 1856 v Parizu in Torinu, v Parmi, v Modeni, v Toskani, v Sicilii, Neapelnu, v Markah in Umbrii; samo v Rim niso mogli iti za lisico, kajti tam se tudi lisice vjemajo." Lisičje daje načelo »prosta cerkev v prosti der/.avi;" — lisičja »neodvisnost, enakost, prostost, napredstvo."
Rabili pa so tudi leva. „Vladar naj se ne briga za to onečast, ako se reče, daje neusmiljen, da le podložne ohrani edine in v zvestobi," je učil Machiavelli. In res, poslanec Kavallini je djal 25. maja 1868: „Jaz sem neusmiljen in neusmiljena mora biti zbornica, ako hoče deželo oteti." In Lanza: „Res je, neusmiljene predloge smo stavili___" Neusmiljeni so bili ko so nad 7000
ljudi postrelili po Napolitanskera in cele vasi požgali. Po levje je pisal Cialdini: »Streljanje: že sem pričel." Po levovo so škofe v ječe zapirali in ropali; mnihe in redovnice gonili v smert za lakoto. »IJnita" dokazuje, da 4. stoletnica »grešnega Florenčana" jc nov spodbud-Ijej k pregrehi, najhujši zgled za učeno mladost, prav močen nagon k puntu zoper monarhijo.
Jlavtarji na Španj*kem, ki so prestol prekucnili in precej jcli rogoviliti zoper katoličanstvo , so tudi v zboru svojih „kortezov" 26. aprila katoličanstvo gerdo psovali. Spanjski narod je s tem silno razžaljen in povsod se protestira zoper mavtarsko prederznost nektcrih ošabnih nesramnežev, ki so vero gerdili v zboru; da je zbor po večem deležen tega, je pokazal s tem, da nad ostudnostjo ni graje izrekel. Admiral Topete pa je 4. majnika v seji očitno rekel, da ni v ta namen k puntu pripomogel, da bi se verske načela v dvom vlekle, pa da ne bo terpel napadov na vero, naj pridejo od ktere koli strani. In vojvoda Madridski je 1. maja pisal dnevniku „Esperanza" poštene besede: »Kakor Španjol in kakor katoličan pristopim k oporeku (protestu), ki so ga katoliški monarhijski dnevniki razglasili v svojih listih 27. aprila." Ko so prebivavci v Ara-gonii zvedili, kako so gerdi dedci v zbornici njih vero psovali, so ljudje po ulicah letali in klicali: ,,/ivi Mati Božja! - Živi Karol VII!" —
Ratne notice. Veliko kriča dela katoliški snid v v Šlanders-u, kterega, kakor »Volksfrd." piše, je c. k. komisar vstavil zavoljo tega, kar govornik še ni govoril; zakaj avtentiško naznanilo po »Volksbotu4, pravi, da zoper pervi del dekan Leiterjevega govora komisar ni nič imel ugovarjati, ko se je pa napravijal, da bi po-stavodajo rešetal, se je komisar bal, da bi utegnil meje, prestopiti in je govorniku po preventiv-cenzuri besedo vzel. I)a ljudstvo tega ni bilo veselo, je lahko misliti, da bodo pa judje in „tagblattarji" debelo lagali, je bilo te bolj gotovo. Da so ljudje klicali: »ubite ga!" da so ga na tla poderli. so bobnali gospodje lažniki. Izmed tega je morebiti to res, da je bil v gnječi nekaj v persi sunjen, pa tudi to ni gotovo, če se je nalaš zgodilo.
Iz Ljubljane. V pojasnjenje »Tagblattu." Po mi-sijonu na l'ncu je neka Planinka nekaj časa vedno imela misijon v mislih in ga imenovala tSej so ga še drugi, ki menijo, da niso »norci!" Vr.) in boje M. prašala, rekoč: »sej vi niste misijonar?" Znano je pa vsim, da je ta deklina od nekdaj bolehna, in po neki zgubi, ki jo je zadela, nekako zmetana; vender hodi v cerkev
in doma dela. — Una pa, »ktero je naš misijon obaoril/' je bila že pri Vas blizo »tagblatovcev" št. 1. med norci; doma je neki iz Godoviča, kajli? Ako je kdo pri nas obnorel, je med pervimi majhno gnjezdo nasprotnikov s svojimi pomagači. Planincem sploh je misijon v naj hvaležnišem spominu; ne prejde dan, da bi ta ali ta duhovnemu pastirju ne naznanil zahvale zanj.
Dobrotni ftaroci.
Za sv. Očeta. Ljubljanska dekanija 710gl. 10 kr. v pop., 09 gl. 50 kr. nov. in 65 gl. 29 kr. st. d. v sr.,
6	cek. in 74 gl. 74 kr. drob., 1 spominski penez in 1 liro; — in sicer posamezno: Stolna duhovnija 147 gl. v pop., 44 gld. sr. in 5 cek.; duhovnija Marije Device 152 gl. v pop., 30'/j gl. sr. in 1 cek.; šentpeterska duhovnija 30 gl.; ternovska duh. 118 gl.; duh. Ig 57 gl.; duhov. Šentvid 109 gld.; duh. Device Marije v Polju
7	gl. 30 kr.; duh. Dobrava 50 gl.; duh. Sostro 27 gl. 80 kr.; duh. Šmartno 12 gl.; duh. Ježica 17 gl.; duh. Sora 6 gl. 97 kr. duh. Cernuče 24 gl.; duh. sv. Jakoba pri Savi 25 gl.; Rudnik 8 gl. 70 kr.; Golo 2 gl.; Že-limje 6 gld.; pri sv. Katarini 16 gld. Kočevska (1868) 24 gl. 50 kr. v pop., 11 gl. 25 kr. st. d. v sr. in 10 fr. v al. —Duh. Obloke 13 gl. v pop., 4 gl. 10 kr. n. d. v srv— Berdo 2 gl. nov. in 4 gl. st. d. v sr. — Zlato polje 3 gld. v pop. — Dobrepol je 6 gld. vv pop. — S
Šmarne gore 5 gl. 6 kr. star. d. v sr. — St. Lampert
8	gl. v pop., 2 gl. 15 kr. sr. st. den. in 10 frank, v zl. — Radeče 8 gl. v pop. — Leskovška dek. 24 gl. v p., 12 gld. nov. in 36 gjd. 6 kr. st. d. v sr. in pa 40 fr. ter 30 kr. drob. — St. Rupert 56 gl. v pop., 2 gl. nov. in 1 gl. 6 kr. st. d. v sr. — Smlednik 22^ gl. v pop., 1 gl. 50 kr. nov. in 40 kr. st. d. v sr. — St. Janž 5 gl. v pop. — Smarija 7 gl. v pop., 2 gl. nov. in 1 gl. st. d. v sr. pa 50 kr. drob. — Dol 4 gl. v pop. in 4 gl. st. d. v sr. pa 90 kr. drob. — Mirna 16 gl. v pop. — Cerniverh nad Polh. gr. 16 gl. v pop. — Adlešičeagl. v pop. — Suhor 2 gl. v pop. — Loka 2 gl. v pop. — Po g. pis. Vidmarji 2 gl. nov. v sr. — Mengeš 1 gl. v pop., 2 gl. 50 kr. nov. in 4 gl. 24 kr. star. d. v sr. pa 1 gl. 20 kr. drob. — Naklo 8 gi. star. d. v sr. — Višnja gora 18 gl. v pop., 40 kr. star. d. v sr., 2 gl. V„ kr. drob. — Kamniška dekj »44 gl. 72 kr. v pop., 20 kr. st. v sr. — Stolna duhovnija 2 gl. v pop., 40 kr. st. d. v sr. — Stolna duhovn. 20 kr. v sr. star. d. — Fara Mengeš 58 gl. v pop., 1 nov. in 3 gl. 12 kr. st. d. v sr. — Neimenovan v Ljubljani 5 gl. 12 kr. sr. v et. in nov. terdnj. — 1 terdnj. za 2 gl. 12 kr. st. den., 3 gl. pa 1 star. dvajs. in 1 liro — vse v srebru: Feci justitiarn, ne tradas me calumniantibus inihi superbe. — Nova Štifta sv. Očetu 2 terdnj. ali 4 gl. st. d. — Leta 1868 so tudi v kn. škof. pisarnici oddani še naslednji darovi: G. K. V. 15 gl. 53 kr. v pop. in 4 gl. sr. st. d.; iz Lesc 3 gl. sr.; g. B. 1 gl.; K. M. Pr. 2 cek. in 20 frank, vzl.; po nekem g. redovniku 1 gl.; gornji Tuhin 1 gl. nov. in 2 gl. st. d. v sr.; Mengeš 102 gl. v pop.; Duplje 4 gl. v pop.; sv. Križ pri Kost. 13 gl. v pop.; Kresnice 7 gl.; dekanija Metlika 19 gl. 82 kr. v pop.; Hotederšice 6 gl. v pop., 25 kr. nov., 3 gl. st. d. v sr.; dek. Radolica 16 gl. v pop., 1 gl. 50 kr. nov. in 1 gl. st. den. in 1'/, liro v sr.; Kopanj 16 gl. v pop.; g. J. S. 1 gl.; Suhor 20 gl. 30 kr. v pop. in 1 gl. nov. d. v sr. —	^	(Dalje prib.)
Za afrik. mi«ijon. TomaŽ Čemažar 1 gl.
Za škofa Mraka. Iz Železnikov 1 gl.
Pogovori z gg. ftoplsoravci.
G. J. KI —č: Serrna L vala za tehtno tvariuo! Naročilo je opravljeno. — G. B —c: Hvaležno prejeli; o priliki več pismeno. —
Odgovorni vrednik: Laka Jcrau. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.