r m 11 il h fera JJ jpčtmf sbss Hss, ! r ij i j II LETO - ŠTEVILKA 24. ustanovljena nova, Uradno se poroča, da je Kmetijska družba za Slovenijo 12. t. m. raz-puščena, obenem tudi vse njene po-Jružnice, ker je postala torišče stran-karsko-politienih bojev, namesto da oi ostala strogo stanovsko-kmetijska organizacija. Za upravitelja premoženja je postavi! ban inž. Sernec g. Jtona Deteio, vladnega svetnika v p. in veleposestnika v Preddvoru pri Kranju. Obenem je bila takoj ustanovljena nova Kmetijska družba, ka-| teri je g. ban izročil vse premoženje I : razpuščene Kmetijske družbe. Zakaj je bila Kmetijska družba razpuščena. Iz uradnega poročila posnemamo: Že izza prevrata sem je Kmetijska družba ža Slovenijo, ki je po svojih pravilih »društvo za pospeševanje kmetijstva v vsem obsegu in ima namen paziti in vplivati na žakonodaj-stvo in upravo, kolikor se tiče kmetijstva«, torišče dveh nasprotujočih si političnih sfnij, bivše Slovenske ljudske- stranke na eni in bivše Samostojne kmetijske stranke na drugi strani. »Boji med tema dvema strankama za prvenstvo v glavnem odboru Kmetijske družbe so se pojavili že 1. 1919. in se stopnjevali do 1. 1923. tako, da je bila tedanja Pokrajinska uprava za Slovenijo primorana razpustiti glavni odbor in postaviti za gerenta vladnega komisarja, ki je potem čez nekaj časa izvedel volitvp mino iirnStv^ne uprave. Vendar pa ta upravni akt, ki je bil le v sili tedanjih razmer opravičljiv, ni mogel trajno ustvariti rednega in pravilom ustraiajočega delovanja Kmetijske družbe. Boji političnih struj so se nadaljevali vsako leto v večjem ali manjšem obsegu; oživeli pa so zlasti ob koncu 1. 1928. Povod za to je dalo poslovanje družbe glede nakupa in prodaje gospodarskih potrebščin, ki bi jih morala družba po § 2. točka 9. svojih pravil posredovati za svoje ude in brez dobička. Kmetijska družba pa je krenila s tega jasno ji zaerte-nega področja na kupčijsko polje, za katero po svojih pravilih nikakor ni pristojna. Revizija društvenih knjig in računov, ki se je izvršila dne 6. nov. t. 1. je dognala, da so dobivali tudi nečlani v velikih množinah kmetijske potrebščine. Med temi je posebno omeniti osrednjo gospodarsko zadrugo »Ekonom«, ki je dobival vse blago, ne glede na naučeno množino celo ceneje, kakor podružnice. Ako se upošteva, da je »Ekonom« gospodarska organizacija, pri kateri so poglavitno udeležene vodilne osebe bivše Samostojne kmetijske stranke, so politični vidiki tega gospodarsko neracionalnega ravnanja na dlani. Dognano je nadalje, da je Kmetijska družba pri svojem poslovanju dajala prednost trgovcem, ki so bili sicer njeni člani, a niso imeli s kmetijstvom samim nikakih neposrednih stikov. Tem trgovcem je »-Kmetijska družba dobavljala blago celo po nižjih cenah kakor lastnim podružnicam, da so se te pogosloma pritoževale nad konkurenco trgovcem, ki da jih podpira proti lastnim podružnicam glavni odbor. Na drugi strani je do-gnano, da je Kmetijska družba dobavljala velikanske množine rudninskega superfosfata tuji tvrdki, ki ji je bil sedež daleč od družbinega območja, ki torej niti ni bila njen član. Kmetijska družba je s tem sprevrgla svoj v pravilih ji odkazan prvotni namen, biti občekoristna in najcenejša, ker nepridobitna posredovalnica domačemu kmetijstvu, organiziranemu v njenih podružnicah ter začela v popolnem nasprotstvu z veljavnimi pravili poslovati po trgovskih vidikih, da le dobi čim več odjemalcev in proda čim več blaga in da s tem trgovskim dobičkom pojači svoje finance. To izrazito prekoračenje njenega statutaričnega področja, ki bi že samo po sebi opravičevalo razpust Kmetijske d ružbe za Slovenijo po § 24. društvenega zakona z dne 15. febr. 1867, pa je rodila v manjšini, ki so jo predstavljali pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke, odločen odpor. Ta struja je poudarjala, da je treba napraviti tem nezakonitostim v družbi konec in pričela s pomočjo izven društva stoječih združitev obširno agitacijo, kateri je uspelo po krepko organiziranem načinu prijaviti okrog 2500 novih članov. Dosedanja večina glavnega odbora Kmetijske družbe pa je, zavedajoč se, da gre to organizirano prijavljanje novih članov za tem, da se pri volitvah strmoglavi dosedanje vodstvo glavnega odbora, tudi s svoje strani in to zlasti na bivšem Štajerskem, organizirala pristop svojih članov. Nato se je na podlagi sklepa glavnega odbora z dne 4. maja, sprejetega z večino glasov, poverilo odločanje o sprejemanju priglašenih članov nekemu direktoriju, ki ga družbena pravila ne Doznaio. Dočim ie ta direktorij člane, ki so se priglasili iz Štajerske gladko sprejel, se je sprejem vseli 2500 članov, prijavljenih po manjšini, prav tako gladko odbil. Ta pavšalna odklonitev priglašenih kmetovalcev, izvršena vrhtega še po nepristojnem organu, je v očitem nasprotstvu s temeljnimi nameni družbe, ki je označena kot stanovske organizacija, a tudi v § 4. pravil, ki natančno določa, da sprejema gl. odbor za prave ude neomadeževane osebe, ki se »dejansko pečajo s kmetijstvom, bodisi kot lastniki ali kot učitniki posestev, ki je od njih v Sloveniji predpisana zemljarina«. Akc je bil glavni odbor v dvomu, ali so izpolnjeni pri priglašencih vsi pogoj? § 4., bi nikakor ne smel že od kraja odkloniti prijavljenih članov, marveč bi bil moral ž vso hitrostjo dognati te pogoje. To mu je bilo tem lažje, ker se je pri tem lahko posluževal svojih podružnic. Iz tega je jasno razvidno, da za od klonitev omenjenih 2500 članov nisc bili odločilni stvarni razlogi, ampak se je odklonitev izvršila pod vidikom, da se ohrani dosedaj vladajoči strankarski struji v društvu za vsako eeno nadaljnje vodstvo. To je razvidno tudi iz tega, da je glavni odbor vzlic sklepu prejšnjega občnega zbora, naj se vrši bodoči občni zbor leta 1929. že meseca maja ali vsaj v prvi polovici junija, s sklicanjem občnega zbora odlašal do 5. septembra 1929. Zoper odklonitev družbenih članov so le-ti, kakor tudi številne podružnice, praviloma vložile pritožbe na občni zbor, ker ima občni zboi po § 12., toč. 11., nalogo razsojati c takih odklonitvah. Dasi je glavni odbor Kmetijske družbe te pritožbe prejel, vendar jih ni postavil na dnevni red občnega zbora. Zaradi tega protistatutavienega postopanja glavnega odbora in ker tc glavni odbor tudi mnogim delegatom podružnic ni Dravočasno dostavil poverilnie na osnovi števila aa novo prijavljenih članov po § 31., toč. 6. družbenih pravil, je došlo na občnem zboru Kmetijske družbe, ki se je vršil dne 5. septembra t. 1., do najburnej-ših prizorov in se je sicer nepopolni dnevni red tega občnega zbora iz-fršil pomanjkljivo in samo formalno, ker se izvajanja predsednika in poročevalcev zaradi močnega hrušča sploh niso razumela. Tudi glede volitev samih se osporava njih veljavnost, ker so se vršile ob splošnem nemiru in neredu in se niso mogle /aradi tega dovolj kontrolirati. Razpaljene strankarske strasti pa se tudi po občnem zboru niso polegle. Na pritožbo manjšinske struje je bivši veliki župan ljubljanske oblasti skušal poravnati spore ter je v ta namen povabil novega društvenega predsednika k sebi ter mu dal ork skoraj poldrugega meseca, da izgladi nasprotstva. Kako malo pa je bilo večini do sporazuma, kaže dejstvo, da je predsednik vzlic ponovnemu opominu velikega župana sklical sejo glavnega odbora šele za dan 23. oktobra, torej komaj 2 dni pred 25. oktobrom. Tudi vsi nadaljnji poravnalni poskusi so ostali brezuspešni. Po vsem tem je razvidno, da je postala Kmetijska družba torišče političnih bojev razpuščenih strank in da se bas v tej prevažni kmetijsko-gospodarski organizaciji zagrizeno vzdržujejo njej sami v občutno škodo politični boji, ki bi morali po zakonu z dne 6. januarja 1929 že davno prenehati. Kmetijska družba za Slovenijo je postala iz čisto gospodarskega društva politično društvo. Kot tako pa uima več pravice do obstoja. Izvršitev predloga, ki ga je podala manjšinska struja v svoji pritožbi zoper vršitev občnega zbora dne 5. septembra t. 1. in ki gre za razpustom glavnega odbora in postavitvijo oblastnega komisarja, pa bi bila, kakor kaže sličen primer iz leta 1923., brez koristi, ker bi se na prihodnjem občnem zboru strankarska nasprotstva mogoče še bolj razvnela. Ker ob sedanjih razmerah društvo ni mogoče dovesti do delovanja, ki bi ustrezalo pogojem političnih vplivov in bojev v njem izprevrgla svoj prvotni statutarični namen, ga je bilo treba rasipustiti. Ustanovitev nove družbe. V soboto 16. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor nove Kmetijske družbe v Ljubljani, katere namen je med drugimi tudi ta, da se pretvori, kadar bo za to dana postavna pot, v Kmetijsko zbornico. Na občnem zboru so bili izvoljeni naslednji odborniki: Predsednik: Detela Anton, veleposestnik v Preddvoru; podpredsednika: Lenarčič Josip, veleposestnik na Verdu, Hauptmann Peter, župnik v Dobrovi pri Ljubljani: odborniki: Bruljc Fran, posestnik in župan Šmihelj-Stopiče, Jan Jakob, posestnik, Podhom, Kersnik Anton, graščak na Brdu. Levstik Miloš, posestnik na Bregu pri Celju, Piber Janez, župnik v Šenčurju Robič Srečko, posest, v Limbušu, Rus Ivan, posest, v Grosupljem, Steblovnik 31artin, posestnik, Rečica ob Paki, Štrcin Janez, posest., Kapljavas, šušteršič Josip, posestnik v Seničici. Vesenjak Franc, posestnik v Mo-škanjcih, inž. Zidanšek Josip, kmetijski referent v Mariboru; računski pregledniki: Jenko Josip, posestnik, Vodice, Rajh Jakob, posestnik, Ljutomer, Zabret Ivan, posestnik, Bobovfe pri Kranju Iz pravil 110ve Kmetijske družbe: 5. Društveni član je lahko vsaka ne-omadeževana in samoupravna oseba, ki se praktično ali teoretično bavi s kmetijstvom. Člane sprejema glavni odbor potem, ko so se za to oglasili pismeno ali ustmeno pri glavnem odboru samem, bodisi pri načelniku društvene podružnice, v katere okolišu imajo svoje bivališče. Člani so redni in izredni. Za redne člane, katerim izključno pri stoj i pravica glasovanja na zborovanjih ter aktivna in pasivna volivna pravica v društvene zastope, se sprejemajo le osebe, ki se dejansko ba-vijo s kmetijstvom bodisi kol lastniki, bodisi kot užitniki ali zakupniki posestev, od katerih je predpisana zem-Ijarina, ter rede najmanj eno lastno govedo in pa osebe, ki so dovršile z uspehom strokovno-kmetijsko ali gozdarsko srednjo ali visoko šolo ali živinozdravniško visoko šolo, dokler izvršujejo izključno svoj strokovni poklic. Vse druge člane je smatrati za izredne člane. Osebam, ki odgovarjajo vsem označenim predpogojem in stanujejo v dravski banovini, glavni odbor ne sme odrekati sprejema v društvo. § 8. Izredni člani imajo iste dolžnosti in iste pravice kakor redni člani, izvzemaj pravico glasovanja ter aktivna in pasivno volivno pravico v društvene zastope razen strokovnih odsekov po § 25. § 25. V kolikor vrši družba svojo nalogo kot posvetovalni organ zakonodaje in uprave v smislu § 1. točka b) in g 3. točka 4 teh pravil, te svoje naloge ne izvršuje potom glavnega odbora, ampak potom posebnih strokovnih odsekov. V ta ramen se volijo trije strokovni odseki, katerih vsaki obstoji iz 7 članov, in sicer eden iz malih, drugi iz srednjih m tretji iz velikih kmetov (glej prehodne določbe). V te odseke volijo in so lahke voljeni tudi izredni člani. Način volitev v te odseke določi prvi glavn,' odbor. Ti odseki se posvetujejo, sklepajo ter oddajajo svoja mnenja, vlagajo peticije itd. vsak za se preko slavnega odbora. K svojim sejam lahko pritegnejo strokovnjake s posvetovalno pravico. Voliive. § 28. Volitve glavnega odbora, računskih pregledovalcev ter volitve podružničnih odborov in delegatov za občni zbor se vrše po proporcu. § 47. Glavni odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, ima dolžnost, da sprejme kot člane one, ki so plačali članarino v teku leta Kmetijski družbi za Slovenijo in ki odgovarjajo pogojem teh pravil, ne da bi morali ti za tekoče leto plačati še kake prispevke iz naslova članarine in ki se prijavijo za člane. § 48. Glavni odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, ima po posvetovanju s strokovnjaki določiti, koga je smatrati malim, koga srednjim in koga velikim kmetom, da se omogoči pravilno interesno zastopstvo v strokovnih odsekih po § 23. pravil ter sestaviti volivni red za te strokovne odseke. Te določbe ima predložiti ki", banski upravi za dravsko banovino v odobritev kot sestavni del društvenih pravil. Lilo je kot iz škafa, vendar je vztrajal na zadnjem koncu tramvajskega voza. ^Stopite noter v voz,« je prigovarjal sprevodnik, >saj je dosti prostora.« >Ne, raje ostanem tu. Veste, če pridem moker domov, potem mi žena dovoli »štamperl« brinovčka.o susi, kakor na njivi, ki je zorana šele spomladi. Globoko preorano njivo pustimo čez zimo v odprtih brondah, da pride zrak in mraz v notranjost. Taka zemlja globoko premrzne, razpade, se razkroji ter postane spomladi rahla kakor pepel. Potem zadostuje le dobro prebrananje ali prerahljanje s kultivatorjem in zemlja je pripravljena za setev. Nikar pa take zemlje spomladi še enkrat orati, ker jo tedaj le pokvarimo. S tem bi namreč tisto zemljo, ki je pod vplivom zraka, vode in zime postala rodovitna, zopet spravili globoko, kjer bi jo korenine ne mogle izkoristiti za prehrano. Da v taki prezračeni, in premrzl: zemlji pogine tudi mnogo škodljivega mrčesa, je tudi jasno. Kako pa je z zaoranjem hlevskega gnoja? Važno in koristno je, če ga že jeseni moremo spraviti v zemljo. Ta se tekom zime dodobra napije in napoji z vodo in jo drži tako dolgo, dokler jo rastline ne rabijo. Razen tega se tudi razkroji in pripravi redilne snovi za njih prehrano. Ne škodi tudi, če je jeseni zaorani gnoj tudi še nego-den. Tekom zime se že pripravi in spomladi hitro segreje zemljo. Nasprotno če spomladi podorjemo svež gnoj, tedaj ta močno suši zemljo in rastline kaj rado trpijo po suši. Ker pa navadno jeseni nimamo toliko gnoja, da bi ga mogli podorati za vse spomladne setve, ampak si ga pripravimo šele tekom zime, ko je živina v hlevu, zato smo prirnorani mnoge njive zagnojiti šele spomladi. Kako pa tedaj z gnojem? Vsekakor ga je spraviti v zemljo. Toda zaorati ga moramo kolikor mogoče plitko, da ne spravimo spodnje zemlje na vrh. To je izredno važno načelo, ki ga morajo naši kmetovalci pri spomladnem zaoranju gnoja natanko upoštevati. Še eno veliko prednost ima jesensko globoko oranje, namreč da ž njim povečamo rodovitno plast zemlje. Na- čelo pri obdelovanju Je, da Je zemlja toliko bolj rodovitna, čim globlje je orana, to je čim več prsti imajo rastline na razpolago. Ker so pa pri nas še marsikje njive zelo plitko orane, ni tistega pridelka, kakor bi ga lahko dosegli. Zato mora vsak kmetovalec skrbeti, da globlje orje. Vendar tudi tu treba previdnosti. Vsako globlje oranje spomladi, ko se spravi mrtva zemlja na vrh, več škoduje nego koristi. Nasprotno pa primerno globoko oranje jeseni znatno zviša rodovitnost. Ne smemo pa naenkrat preveč poglobiti zemlje, ampak samo po 3 do 4 cm naenkrat, drugače si jo lahko pokvarimo. To so glavna načela, ki jih moramo upoštevati pri jesenskem globokem oranju, če hočemo imeti od njega koristi. Tako obdelana zemlja bo nudila spomladi rastlinam mnogo boljše stajališče in prehranjevalne možnosti, olajšala jim bo hitri razvoj v začetku in jih obvarovala pred sušo. Na taki zemlji delujejo tudi umetna gnojila mnogo boljše in se dobro izplačajo. Tudi oskrbovanje rastlin je na nji mnogo lažje, manj pa je plevela \n mrčesa in večji pridelek. Denar. g Polom na njujorski borzi in znižanje obrestne mere. Kakor je bilo že sporočeno in javljeno v časopisju, je v Njujorku nastal na borzi tak nenavaden padec vrednostnih papirjev, da je povzročil v Ameriki nenavaden polom. Na milijarde dolarjev je bilo zgubljenih in stotisoči so zgubili vse svoje prihranke in marsikateri bogataš je danes revež. Zaradi tega ogromnega borznega poloma je bila federalna notna banka v Newyorku prisiljena ponovno znižati obrestno mero na 4V2%. Posledica tega je bila, da so znižale svoje obrestne mere tudi druge države. Prva je bila Anglija, ki je znižala obrestno mero od 6 Vb na 6%, nji je sledila Holandija z isto obrestno mero, potem Nemčija od 7V2 na 7%, Madjarska od 8 na 7%, Irska, Poljska od 9 na 8% »n druge. Za nas je ta pojav ugoden, kajti mi potrebujemo inozemski kapital deloma za stabilizacijo valute, deloma za velike investicije. Danes je denarni trg za najetje posojil mnogo ugodnejši, ker je obrestna mera padla