DELAVSKA ENOTNOST •m, ’ .V'.', • DA N E S : M. R.: DOBER NAČIN NAGRAJEVANJA - DOBRI ODNOSI V KOLEKTIVU N. Cvetic: NAJBOLJŠA SOLA Dušan Kralj: ZAKRPANO REŠETO Sonja Gašperšič: UJETI V ZAČARANI KROG Milan Maver: NI RAZUMEVANJA! PA GA RES NI...? Sobota, 1. okt. 1960 Štev. 39, leto XVIII. z 75RANKOM BABIČEM, PREDSEDNIKOM ODBORA ZA SOCIALNO POLITIKO IN DELOVNA RAZMERJA O BEOGRAJSKEM POSVETOVANJU ZAKONIK ZA VSE DEJAVNOSTI IN SLUŽBE . V torek je bilo v Centralnem svetu Zveze sindikatov i S^slavije v Beogradu posvetovanje o urejanju de-vnih razmerij. Vodila ga je sekretarka Centralnega .®ta Olga Vrabičeva. Udeležili pa so se ga predstav-,!£> republiških svetov in centralnih odborov strokov-p1*1 sindikatov ter pristojnih zveznih organov. Tovariš .‘ranko Babič, predsednik odbora za socialno politiko J? delovna razmerja Republiškega sveta sindikatov loVeiiije, ki se je posvetovanja udeležil, nam je od-§°voril tole na naša vprašanja: Tovariš predsednik, zakaj ,e bilo sklicano omenjeno posvetovanje in kaj je bila osno-za razpravo? v ^skon o delovnih razmerjih je ®Uavi že tri leta. Sekretariat delo Zveznega izvršnega sveta sklenil letos predlagati spre-j.Jbbe in dopolnitve omenjenega *°na jn zato je izvedena gos a' Anketiranib je bilo 329 st ^ddarskih organizacij, kjer so g ^ovnjaki proučevali, kako v nj.d^arskih organizacijah ures-djejo omenjeni zakon, daliza anket govori o teh j6 na 52 straneh. Ta analiza 1^, . s svojimi predlogi in za-Jdčki osnova za razpravo. Kakšni so bili zaključki ankete oziroma analize? Glavna značilnost te analize so predlogi, naj bi zakon še bolj razširili oziroma še s podrobnejšimi predpisi določili, kako naj v podjetjih urejajo delovna razmerja. Z drugo besedo rečeno, iz teh predlogov in zaključkov, čeprav tega avtorji morda niso niti hoteli, veje težnja vnaprej še bolj centralistično urejati delovna razmerja in zagotavljati z administrativnimi ukrepi uresničevanje zakona. Takšne težnje ne upoštevajo, da so v kolektivu tudi drugi činitelji, to je politične organizacije, ki lahko v marsičem pripomorejo, da so zadeve s pod- V OKVIRU »Zakaj pa ne bi naredili rejerenduma?« sem vprašal in P° pravici povedano, nisem Pričakoval, da bom zvedel toliko bogatih misli o demokraciji sploh. »No, še tega se manjka! De-mokracije je pri nas prej pre-»eč kot premalo,« so rekli in se, da je referendum skorajda anarhija in kdo da bi zaupal takemu, zares vsestranskemu °d.ločanju, ko bo prav gotovo drugače, kot želiš. Skratka, ljudje dobro vedo, da bi pri referendumu, ko bi odločali vsi občani, prav lahko propadli. Čudna nasprotja! Trde, da so njihovi načrti najbolj pametni, obenem pa se boje, da te njihove modrosti občani ne bi bili pripravljeni potrditi. Imajo pač svoj prav in včasih se zdi, kot da je demokracija prav v tem, da ima en sam oseben — prav! Pa ne bi bili niti pozorni, če ne bi opazili, da bo v kratkem makedonska Ljudska Strah ali pozabljivost? sami oprijemljivi argumenti Proti referendumu, čeprav pri Psem tem niso povedali, kdo ie tisti, ki nekaj želi in uveljavlja in kdo so tisti, ki bi na referendumu tako željo preprečili. Menda se ne bomo spuščali v oceno, ali je referendum anarhija ali kaj povsem dru-dega. Tistim, ki gre že beseda referendum na živce, boš tež-ko dopovedal, da je to zelo uPorabna oblika dela. Zdaj je vprašanje samo to: koliko je pravzaprav ljudi v občinah in podjetjih, ki imajo tako slabo mišljenje o referendumu, katerega zakon postavlja v ospredje kot najbolj demokratično neposredno obliko soodločanja državljanov, proiz-Pajalcev? V Sloveniji namreč referenduma skorajda ne poznamo. Ne vemo za občino, Po pravici povedano, niti za Podjetje ne (morda delamo komu krivico), ki bi se poslužilo referenduma takrat, ko bi najbolj kazalo reševati kočljiva vprašanja s skupnim odločanjem vseh prizadetih. Referendum v občini naj bi bil oblika, ki bi pokazala, kaj se zdi prebivalcem bolj potrebno: nova šola ali nova cesta. Vidite, zdi se, da referendumi v občinah niso zaželeni zaradi tega, ker je nekaj ljudi v svojih glavah že skovalo načrt, ki je najbolj pameten in bolj ne more biti. Toda prav ti skupščina razpravljala o bogatih izkušnjah, ki so jih prinesli referendumi v občinah te republike. V tej republiki je referendum po občinah že tako rekoč običajna stvar. Kadar sestavljajo letni načrt, kadar razmišljajo o novih gradnjah, kadar organizirajo prostovoljno delo, skratka zelo velikokrat se poslužujejo referenduma in vabijo občane, naj povedo svoje mnenje brez kakršnihkoli predsodkov. Da, na referendume se prej pripravijo, občanom povedo, za kaj gre, toda končno presojo prepuščajo tajnemu soodločanju. Pripovedujejo, da jih občani doslej še niso razočarali. Ali naj potem zares ostanemo pri ugotovitvi, da imajo nekateri pri nas strah pred referendumom. To je skorajda preveč klavrna ugotovitev, da bi si upali trditi, da gre samo za strah. Prav možno je, da gre tudi za površnost pri delu, za premajhno razmišljanje o tem, kako najbolj neposredno vključiti občane in proizvajalce v soodločanje takrat, ko Bi bilo to potrebno že zaradi tega, da bi potem vsi zavzeto sodelovali pri uresničenju nalog. Bržkone pa smo tudi pozabili na to obliko soodločanja. Strah ali pozabljivost? MITJA ŠVAB roč j a delovnega razmerja pravilno urejene. Lahko sprejmemo še vrsto predpisov, toda če ne upoštevamo teh činiteljev; potlej najbrž še dolgo ne bi teh stvari zadovoljivo urejali. Praksa pa opozarja prav nasprotno. Številne določbe v sedanjem zakonu že sedaj ovirajo delo samoupravnih organov, da bi le-ti v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi in materialnimi možnostmi urejali delovna razmerja tako, kot to njim najbolj ustreza. Kaj so menili udeleženci posvetovanja o omenjenih stališčih? Že kar spočetka razprave se je izkristaliziralo nasprotno stališče. Večina udeležencev je namreč menila, da je potrebno zakonska določila s tega področja še bolj poenostaviti. Prišel je namreč čas, da v skladu s krepitvijo socialistične demokracije, v skladu z vse večjimi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi kolektivov, ki izhajajo iz vse večje materialne osnove, dobimo le osnovna^ okvirna zakonska načela za urejanje delovnih razmerij. Vse podrobnosti pa; naj bi prepustili v pristojnosti samoupravnim organom. Le-ti naj bi jih urejali na osnovi teh osnovnih okvirnih zakonskih načel praktično z različnimi pravilniki, kot zakonskimi akti gospodarske organizacije. Gre na primer za urejanje takšnih praktičnih vprašanj, kot so sprejem in prekinitev delovnega razmerja, delo, pristojnost in imuniteta komisij za to področje dela, dalje, ali naj bo delovni čas enkrat ali dvakrat deljen, kolikšen naj bo počitek med delom, ali naj v soboto tam, kjer so zaposlene žene, zaključijo z delom uro, dve ali več prej in podobno. Spremembe, ki so v pripravi tako glede delitve dohodka med podjetjem in družbo, kot tudi z drugimi spremembami, bodo marsikje terjale drugačno rešitev teh in podobnih vprašanj, kot jih sedaj predpisuje Zakon o delovnih razmerjih ali kot so sedaj v veljavi. V skladu s tem je treba prepustiti organom upravljanja v odločitev, kako naj urejajo ta vprašanja v skladu s svojimi možnostmi in specifičnostmi panoge oziroma podjetja. Če bi vsa ta in še druga vprašanja s področja delovnih razmerij do potankosti določevali z zakonom, bi to med drugim pomenilo, da smo prezrli specifične razmere posameznih kolektivov oziroma panog, in kar je še slab-(Nadaljevanje na 2. strani) New York je brž spoznal našega predsednika Tita. Dvakrat ali trikrat doslej, ko si je s svojim spremstvom ogledal razne mestne četrti in newyorško okolico, so Tita meščani povsod nadvse ljubeznivo sprejeli in mu zaželeli čimprijetnejše bivanje. Skupine prebivalcev, ki so ga obkrožali in, s katerimi je večkrat dalj časa kramljal, je osrečil najbolj s tem, da jim je dal avtogram. Na fotografiji: predsednik Tito s spremstvom na eni izmed newyorških avenij. »LJUBLJANA-TRANSPORT« NAGRAJUJE PO DELU KILOMETRI POLNIJO OENARNIGO Minulo soboto je kolektiv »Ljubljana-transporta« praznoval 60-letnico obstoja podjetja in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Svojevrsten prispevek k temu praznovanju je nedvomno tudi uveljavljanje izpodbudnejšega načina nagrajevanja. Med številna podjetja, ki so letos izboljšala sistem nagrajevanja po delu velja šteti tudi komunalno prometno podjetje »Ljub-Ijana-transport«. Za to podjetjp je značilno, da je bilo lani med tistimi, ki se niso mogla pohvaliti s svojim sistemom nagrajevanja. Toda kolektiv ni ostal na pol poti. Vsi so ta čas resno razmišljali, kako odpraviti pomanjkljivosti v načinu na- grajevanja in kako z njim zbuditi zanimanje slehernega člana kolektiva za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, za postopno likvidacijo izgube in prehod na aktvno poslovanje. (Mestni promet jim je namreč vse dotlej povzročal izgube.) Razprava članov kolektiva in političnih organizacij je začrtala obrise bodočega sistema nagraje- Prav v tem času je največ proslav ob desetletnici delavskega upravljanja in v kolektivih praznujejo ta pomemben dogodek na različne načine. V podjetju Ljubljana-Transport je bila najprej svečana seja delavskega sveta, potlej pa so se v avtobusih in trolejbusih, okrašenih z zastavicami in napisi, popeljali člani kolektiva po najbolj prometnih ljubljanskih ulicah vanja tako, da je delavski svet o teh načelih razpravljal že v začetku maja. Med drugim je sklenil, da je potrebno povsod tam, kjer je mogoče meriti individualno storilnost, spodbujati posameznika za čimboljši uspeh dela. Na ostalih delovnih mestih naj bi pa uveljavili takšna merila, ki bodo osebne dohodke posameznikov čimbolj približala uspehom organizacijske enote. Z načinom nagrajevanja naj bi odpravljali pomanjkljivosti posameznih služb. Posebna komisija je v nekaj mesecih izdelala predlog novega sistema nagrajevanja, ki temelji na sprejetih načelih delavskega sveta. Delavski svet je predloženi osnutek sprejel. Poglejmo samo nekaj načel uveljavljenih v novem pravilniku o nagrajevanju po delu: Šoferji mestnega in primestne, ga prometa so nagrajeni od prevoženega kilometra. Razen tega so določene različne tarife med vozili, ki imajo prevoženih do 100.000 km in vozili nad 100.000 kilometrov. V drugem primeru so tarife za 10 do 12 °/o višje. Morda bo kazalo v bodoče ponovno proučiti omenjene instrumente delitve osebnega dohodka tako glede razmerij med obema skupinama šoferjev kot glede odnosov med skupinami vozil. Prejemki sprevodnikov v mestnem in medkrajevnem prometu bodo odvisni od iztržkov. V mestnem prometu je določen enoten odstotek za vse proge, v medkrajevnem pa diferenciran po progah. i )Nadaljevanje na 3. strani) ® Na seji predsedstva OSS Gorica so primerjali realizacijo v industriji, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, obrti in komunali v prvi polovici letošnjega leta z istim obdobjem 1959. Tako je porastel celotni dohodek za 26 %, čisti dohodek za 27 °/c, dohodek za 39 °/», osebni dohodki za 17 % in skladi za 80 %. Ti podatki kažejo, da osebni dohodki ne rastejo vzporedno z rastjo produktivnosti ter da so se neenakomerno povečali skladi, v nekaterih primerih verjetno celo na račun osebnih dohodkov. Ker je to v tesni zvezi z vprašanjem življenjskega standarda, je predsedstvo bilo mnenja, da S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV IH NAGRAJEVANJA DOBRI ODNOSI V KOLEKTIVI) Na zadnji seji je predsedstvo Republiškega odbora je treba v vsakem podjetju iz- polno sodelovanje zaposlenih sindikata kovinskih delavcev Slovenije razpravljalo o doseženih rezultatih na področju nagrajevanja po de- ne d0]10C|ke in si prizadevati, da bilo posebej poudarjeno, da j lovnem učinku in analiziralo nekatere slabosti, ki se bo dvig osebnih dohodkov zapo- treba vzporedno z ustanovitvi] pojavljajo na tem področju. c: rcu n i n iv c; v- iivj ic. i 1111 i — . t/iuuujvu.uvrcij,,. i.u.uiu.i o« lavski svet ekonomske enote nj Pregled dosedanjih rezultatov čaju njene dejavnosti. Podobne mere, da realni standard proiz- omogočiti, da se sistem njene? pri uvajanju nagrajevanja po uspehe so dosegla tudi druga di- vajalcev v nekaterih krajih in delovanja oblikuje v orgaD1, V torek,^ dne 27. septembra, je delovnem učinku kaže, da se je stribucijska podjetja. Termo- podjetjih celo rahlo nazaduje, upravljanja. Ponekod so pop01' bila razširjena seja predsedstva odstotek del, ki so plačana po elektrarne, razen TE Šoštanj, ki Obenem pa so ugotovili, da več- noma pravilno v okviru ekonom' republiškega odbora sindikata različnih merilih učinku povzpel ima svoj sistem stimulativnega ja produktivnost omogoča, da se ske enote ustanovili samostoj"" gradbenih^ delavcev Slovenije. v elektrogospodarstvu, kovinski nagrajevanja, so nekoliko v za- več sredstev zliva tudi v sklade sindikalno podružnico, organi^4' Udeleženci so razpravljali o na- jn elektroindustriji na 81,7. Pri ostanku. Doseženi uspehi pri za družbeni standard, normalno cijo ZK in LM. Na polletnih sim grajevanjn in raznih gospodar- tem je ireba posebej ugotoviti, uvajanju stimulativnega nagra- obratovanje podjetja in tudi za dikalnih konferencah so bile >z' je potrebno izdelati podrobno skih problemih. Razprava je bila ^ so raZmere v podjetjih še bolj jevanja po učinku zelo odločno potrebe komune. V nekaterih ko- nesene mnoge slabosti, ki nas'8' analizo o tem, kako so uporab- a« evnuh inctnih —j-. - , -----------^ v:—i—x_i._ —i-----------------------------i >—• ------------------------------^—i; • • •• m Ijeni skladi, koliko sredstev gre za standard, koliko za investicije itd. To nalogo naj bi opravili občinski sindikalni sveti, ki kritična, tako do svojih lastnih UCr0dne, saj omenjeni podatek ne lomijo birokratske odnose in ad- lektivib so delavci spraševali, ja jo zaradi neurejenih ekonom' oinKoc«: It** 4.1/i; a* ci*u*c-*s J .1 J 1 ... . . . .. • • , • , II- I .. ..... 1 1 1 J slabosti kot tudi do slabosti dru- izkazuje mnogih oblik kolektiv- ministrativni sistem delitve do- kaj bo storil sindikat, da se bodo skih in organizacijskih odnos0' gih. Član predsedstva Jože La- ne stimulacije (udeležba in sti- hodka v elektrogospodarstvu. osebni dohodki povečevali tako, med podjetji in obrati, ki so ie' vrenčie (na sliki) je med drugim mulacija za uspeh ekonomske Ko so na seji predsedstva raz- kot se bo povečevala delovna ritorialno ločeni. V obratih sic® grajal spreminjanje načrtov med enote podjetja itd.). Danes, ko pravljali o slabostih in pomanj- storilnost. naj obenem v posameznih pod- gradnjo, čeprav so se investitorji mnogim podjetjem primanjkuje kljivostih, so najprej ugotovili, jetjih ugotovijo, kakšna je njiho- ob začetku gradnje povsem stri- materiala, ko nimajo dovolj da se osebni dohodki zaposlenih va produktivnost in za koliko so se dvignili osebni dohodki. imajo obratne delavske sve*e> • V Ljubljani in Mariboru je bilo že več primerov negodovanja in nezadovoljstva v kolektivih, ker pristojni činitelji v občinah niso upoštevali njihovih mnenj pri postavljanju direktorjev v njihovih podjetjih. Dogaja se, da stališče kolektiva, kjer naj bi njali z načrti. To gradnje podra- obratnih sredstev in podobno, je ne gibljejo v skladu Sl ------ ..montira popolnoma lasno, da je - —----------------------------- • dnje’ir krivi pogostokrat le delavci. gradbeni razpravi so govorili tudi o toda njihova dejavnost je oj06!., iposleniii dosedanjem delu ekonomskih na predvsem zato, ker mm8] ,, --------- -------- . , „ . . kladu z doseženo e^ot izkušnjah na tem področju zadostne materialne osnove. .. zi, zaradi tega včasih zmanjka popolnoma jasno, da je poveča- produktivnostjo. Podatki kažejo in p’roblemih, ki se pri praktič- V zadnjem času je vedno b°!1 denarja. Za vse to na naj bi bili nje proizvodnje in proizvodnosti naslednjo sliko: nem delu pojavljajo. Trinajst opaziti, da je slaba organizacij.8 dela v pretežni meri rezultat sti- V elektrogospodarstvu je bila podjetij že ima ekonomske enote, podjetij ena najresnejših °vl_ mulativnega nagrajevanja po v prvih šestih mesecih letošnjega gospodarskih organizacij pa pri nadaljnjem oblikovanju IJ8' delu. Mnoga podjetja, ki so leta v primerjavi z letom 1959, j rav]:a uvedbo ekonomskih grajevanja po delovnem učinK«’ postavili direktorja, ne upošteva- uvedla obračun po ekonomskih produktivnost za 13,3 odstotka enot v jetošnjem letu ali v za- Slaba organizacija je marsiKJ jo, temveč da celo vsiljujejo člo- enotah, izpeljala nagrajevanje po večja, osebni doliodki pa so bili četku naslednjega leta. Razen vzrok za birokratske in prigan]8' veka, ki ga kolektiv za to odgo- enoti proizvoda, beležijo nepri- nižji za 1,6 odstotka. Znano je, ]nn0Rii1 organizacijsko-tehničnih ške odnose do delavca, povzroc8 pripravljen čakovano visoke poraste v pro- da je v elektrogospodarstvih teže vpraganj. Se kažejo različna sta- zastoje v proizvodnji in taK° 1 —^ 1 - „ * Z 1» ii r* t \ l /-i 11 c- i c- 4 o. n r\i a-r L' n r' vorno mesto sprejeti. duktivnosti, njihovi osebni do- izračunati produktivnost, in da lišča, kako naj bo urejen sistem otežkoča normalno proizvodnja hodki pa so se v povprečju za so bili že doslej osebni dohodki naKrajevanja v ekonomski enoti. Slaba organizacija podjetja 1'”.“ vse podjetje povzpeli na 30.000 razmeroma dobri. Najbolj kričeč močno so bojazni pred tem, svoje posledice tudi pri nesob?' dinarjev ali celo več. Take uspe- je primer v kovinski industriji, ji., j ekon0lnski enoti prepustiti v nem proizvodnem sodelovanj8 he dosegajo podjetja »Plamen« Produktivnost se je v prvem pol- 0Cn0fanjP ponekod pa so deljena med podjetji in otežkoča norm8' Kropa, TIKI Šentvid, SKIP Viž- letju 1960, v primerjavi s pov- mišljenja tudi o delavskem samo- len razvoj gospodarske pano?8: " 'sedstvo je razpravljalo tn0. marje in druga. Vsako podjetje prečjem leta 1959, povečala za ima svoj sistem nagrajevanja. 35,6 odstotka, osebni dohodki pa Tam, kjer je sistem dober, so so se povečali samo za tl,6 od-dobri tudi odnosi v podjetju. De- stotka. Produktivnost je torej za lavci se bolj zanimajo za gospo- 24 odstotkov večja, kot so izpla-darjenje, z lastnimi silami rešu- čani osebni doliodki. V elektro-jejo slabosti itd. Slab sistem na- industriji pa je proizvodnost za grajevanja pa je povod slabim 6.2 odstotka nižja kot izplačani odnosom v kolektivu. osebni dohodki. V razpravi je Posebej je treba omeniti, da bilo ugotovljeno, da so v riekate-so podjetja elektrogospodarstva rili podjetjih osebni dohodki v kljub mnogim slabostim v tej prvem polletju 1960 celo nižji, gospodarski panogi, napravila kot so bili v istem obdobju lan-doslej lep napredek. Med hidro- skega leta. Tovarna »Iskra« v elektrarnami prednjači Vuhred, Kranju je v prvem polletju 1960. kjer so izdelali nov sistem na- v primerjavi z istim obdobjem grajevanja. Vsa podjetja za di- lani, dosegla za 25 odstotkov več-stribucijo električne energije so jo produktivnost, izplačani oseb- dohodki pa so za 2 odstotka pojavili Pr in graja10 upravljanju v ekonomskih eno- Predsedstvo tab. Sprejeto je bilo stališče, naj o nekaterih slabih se ekonomske enote postavljnjo spreminjanju noim na čimbolj samostojne osnove, primere, da delajo komplicira‘‘v. kar bo omogočilo tak sistem sisteme nagraievanja zato. da « kompleksnega nagrajevanja po z njimi rešili enostavne Pr°' delovnem učinku, ki bo zagotovil bleme. M. R- ZAKONIK 0 DELU Te dni se je mudila v Sloveniji štiričlanska delegacija Sindikata kmetijskih delavcev Madžarske, ki jo je vodil sekretar Centralnega odbora Kovacs Ištvan. Delegacija je imela razgovor s člani tajništva Republiškega odbora sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Slovenije o delu in organizaciji tega organa ter obiskala »Agrokombinat« v Ljubljani, KGP Kočevje in nekatere naše turistične kraje. najprej pristopila k izpopolnitvi ni do' organizacije podjetja. V podjetju' nižji. Elektro Ljubi jana-okolica 'so On Ljubljana-okolica ' so Omenjene primerjave kažejo, ustanovili ekonomske enote in da se pred letom- in pol pOstav-izvolili obratne delavske svete. Ijena načela ne uresničujejo v Vsaka ekonomska enota bo imela praksi. Produktivnost je večja, svoj sistem nagrajevanja, posta- osebni dohodki pa marsikje osta-vila si bo take kriterije stimu- jajo isti, kot so bili v lanskem lacije, ki bodo odgovarjali zna- letu. Predsedstvo je sklenilo, da (Nadaljevanje s 1. strani) še, da smo prezrli pomen subjektivnih sil v kolektivu, vlogo in pomen političnih organizacij, ki naj skrbe za takšno ureditev delovnih razmerij, da bo le-ta v korist tako članom kolektiva kot skupnosti. Prav s tem, ko bo kolektivom v okviru teh osnovnih okvirnih zakonskih načel prepu- OKVirnm zaaonsKm nacei prepu- - ------ ------ - ščeno praktično urejanje teh pravicajni samoupravnih orga S SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE LJUBLJANA Skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarova- vplivali^tucH kontrolni ^pregledi delovnMzvršni ^odbori^ (razen v na Vrh- nje v Ljubljani se'je preteklo soboto sestala na tretje n“Treč ^prvempoSu niki)!tjer so imeli v prvem pol- letošnje zasedanje. Obravnavala je polletno poročilo pregledale 5879 zavarovancev, ki letju le po tri seje. Večkrat bi Značilna je ugotovitev, da je letos v primerjavi s prvim polletjem 1959 za 5,74°/o več zavarovancev. Zavod ima sedaj 156.238 aktivnih zavarovancev, za katere je v prvem polletju prejel blizu 7 milijard dinarjev. Zaradi večjega števila zavarovanih oseb in tudi večjih prejemkov so bili večji tudi zavodovi dohodki, in to za 28,46°/o v primerjavi z istim časom lani. Sklad, ki ga zavod uporablja za zdravstveno zavarovanje, je znašal skoraj tri milijarde, republiški zavod pa je prejel za izplačila dolgoročnih dajatev (vse vrste pokojnin in otroški dodatki) 3776 milijonov dinarjev. Sklad za zdravstveno imel ob koncu vprašanj, bo moč subjektivne sile še bolj spodbuditi, da bodo vplivale na takšno urejanje delovnih razmerij, kot ga večina v podjetju tudi želi. Če prav razumem, lahko torej pričakujemo temeljito izpopoinitev Zakona o delovnih razmerjih? Nasprotno, prav na tem posvetovanju se je izkazalo, da bi z izpopolnitvami in spremembami sedanjega Zakona o delovnih razmerjih to zadevo le polovično rešili ali bolje rečeno, da bi takšne rešitve ne bile v skladu že s sedanjim, predvsem pa ne bodočim položajem gospodarskih organizacij, njihovimi pravicami in dolžnostmi in tudi ne s položajem, zavodti, problem nesreč pri delu, pavšalno plačevanje so bili v bolniškem staležu, ven- se morali sestati tudi člani skupin zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, dar je bilo po mnenju omenjene ščin, saj so na podružnicah imeli J j e j komisije 749 zavarovancev spo- le po eno zasedanje. Izvršni od- kih zaradi poroda in dojenja sobnih za delo. k°r Pri okrajnem zavodu je imel (5,18°/o letos 5,62 °/o lani). Tako so razne okoliščine vpli- v polletju 15 sej, na skupščini, urejanjem delovnih razmerij, na- devanj glede izboljšanja zdravja jemu številu obolenj trajal po- del njenih elanov, saj jih zaposlenih. To je v veliki meri vprečno en bolezenski primer HO manjkalo kar 40. povezano tudi z izboljšanjem de- dva dni manj. Nekoliko je nižje je od J. J- sprejeta na posvetovanju, so le osnova za razpravo o urejanju teh zavarovanje je uuei oo *oueu aligkem zdlavijenju pivega polletja presežek, sklad- J, za dolgoročna izplačila pa pri manjkljaj. lovnih pogojev, večje zaščite, le- *l'di povprečno trajanje dela-tovanjem in podobnimi prizade- nezmožnosti zaradi nesreč pri vunji kolektivov, oziroma orga- delu. (To je znašalo lani v prvem nov upravljanja v gospodarskih polletju 13,94, letos pa 13,50 dni.) organizacijah. Skupno število izgubljenih dni Na izbolišunie zdravstveneira '/aradi nesre6 Pa ie k,jub, vec: stanja pa so nedvomno vplivali jemu številu nesreč ostalo skoraj tudi preventivni ukrepi zavoda, enako kakor km. Končno je znaki je na primer omogočil okre- čilno za celotno zdravstveno za-vanje slabotnim delavcem, saj je varovanje, da je i o v j mimo 2711 zavarovancev ki so Pol|etju lani izgubljenih skupaj klimatskem ^oziroma * ko- 875.645, letos pa 869.622 dni, torej bilo na manJ’ čeprav je število zavaro- okrevanju še 1763 zaposlenih vancev naraslo za 5,74 Vo. • . . i . . S tem je tesno povezano tudi bili ke v času delanezmožnosti. Ta Razveseljiva je tudi ugotovitev, da je stalež zaradi bolezni nižji (od 3,82°/o na 3,55°/o), prav lijonov dinarjev. Deloma tako pa tudi zmanjšanje nesreč žanje staleža vplivalo tu (od 0,55°/o na 0,5i"/o). Rahel pa- ------J--------- dec je dosežen tudi pri izostan- Zavod je za to izplačal i šalno plačevanje storitev. Na nižji e zni-i pav-zdravstvenih stalež pa sb DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB ITREJUJE UREDNIŠKI ODBOR DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK janez Šuster Lisi izhaja v uiednlški povezavi i -Radom- - Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Kopitarjeva 2. pošt pred 313-VI. tel urednl štva 39-181 do 185 31 555 in 31 453 - Račun pri Komunalni banki v Ljubljani št 600 705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je četrtletna 250 polletna 500 in letna 1000 din - Lisi tiska CZP -Lludska pravira - - Poštnina plačana v gotovini 77°/o vseh aktivnih zavarovancev, ki ob času rednih izplačil dajejo tudi nadomestila prejemkov v času bolezni svojih delavcev, ustrezne zneske pa refundira zavod. Pomen tega pa je tudi v tem. da je s to službo omogočeno pobliže obravnavati problematiko zdravstvenega zavarovanja' in zdravstveno stanje zaposlenih, saj zavezanci prispevkov izplačujejo dokajšnje zneske tudi iz svojih sredstev v vseh primerih obolenj do 7 dni. Zavod in okrajni zbor proizvajalcev sta sklenila. da vsaj v večjih podjetjih prevzameio tudi kompletiran te pokojninskih zahtevkov in predlogov za izplačevanje otroških doklad. Pri večini podružnic so dokaj -.i zadev v pristojnih skupščinski11 odborih in zakonodajnih organih Na osnovi te razprave in raz' prave v političnih organizacij8*1 ter delovnih kolektivih bo šel8 moč izdelati zakonska načela, 151 naj imajo tudi trajnejšo veljavo-Kot rečeno, praksa opozarja da sedanji zakon prehaja v na' sprotje z družbenim razvojen1; in njihovo materialno osnovo-Nadaljnje izpopolnjevanje gosp0' darskega sistema, delitve dohod' ka, samostojnega oblikovanj8 osebnih dohodkov ne samo v spodarskih organizacijah, ternve8 tudi v bankah in kot lahko P11' čakujemo- tudi v drugih javni*1 službah terja izdelavo zakonik8 o delu. Ta naj bi v svojih osnoV' nih okvirnih načelih upošteva vse naštete spremembe in ornh gočal, da urejamo delovna ra2' merja drugače kot doslej tudi na področju javnih služb. Izdelava takšnega zakonik8 naj bi bila torej v tesni zvez* z nadaljnjo materialno decentra' lizacijo tako na gospodarske*11 kot tudi na drugih področjih. Sf veda je to delo zahtevno, to ie delo, ki terja obilo izmenjaV mnenj In zato bodo predlogi k0" lektivov dragocena pomoč pri ta' ko obsežnem in odgovornem del**- P D. »LJUBLJANA-TRANSPORT« NAGRAJUJE PO DELU KILOMETRI POLNIJO DENARNICO Nadaljevanje s 1. strani) druge sektorje, mora obračunati delov. Poleg tega bodo ti delav-n, . . po konkurenčnih cenah najnižje- ci zainteresirani na čimmanjši ^ a'to šoferji kot sprevodniki ga ponudnika, razen tega pa pre- zasedbi delovnih mest, ker zne-mestnem, primestnem in med- vzema za izvršena dela garancij- sek osebnega dohodka, namenjen rajevnem prometu so upraviče- ske obveze. za delavnico, v bodoče ne bo več n* do prejemanja stoodstotnega nolavoi v nnravi bodo oreie- odvisen °d števila zaposlenih, pač J*,.« p„ ceniku 0«, iS.TodSS 1« S voz|- o*™™*« od celoto erealizacije .timulirano za Žen? ,™lrani doLlodek na prev°- ^ Pometa, da bo podjetje do ekonomski in fizični obseg po. kilometer. Ce ta ni dosežen seglo normiram dohodek na pre- s]ovanja podjetja, ker predstav--1 Pa če je presežen je osebni vozem kilometer za vse podjetje. ^ večja reaiizacija zaradi dolo ®hodek po ceniku del manjši V nasprotnem primeru se bodo čenih cen usiugarn tudi njihov ^ večji za toliko odstotkov, ko- "Jihovi osebm dohodki ustrezno ye fizičnl obs lik^^ • , j i povečali ah znižali. Za vodilna 1 . w K°rsna je razlika glede na pla- delovna mesta je predvidena še Z novim sistemom nagrajeva- nirani dohodek. posebna stimulacija na znižanje nja je podjetje tudi prenehalo z Za šof eri e v tovornem prome- lastne cene oziroma na znižanje linearno delitvijo preseženega deta 1 J Tovornem proine mostnem nrometn la osebnega dohodka ob zaključ- u 3e podjetje predvidelo poseben izgube v mestnem prometu. ^ poslovnega leta. Cenik del za avto vlake, solo ka- Nesporno predstavlja novi si- Nedvomno se je kolektiv ""one in loko vožnje. V tarifah stem nagrajevanja v podjetju „Ljubijana_transport-< s tem uvr-a avto vlake in solo kamione so ^Ljubljana-transport« kljub p<>- stil med tista p^etja, ki nepre-^Ijtičene dnevnice in dodatek na manjkljivostim, ki jih se ima in stano skrbe) kako se čimprej in Odurno delo. Tarife za vsak s ki 50 Pri obstoječem organizacij- jim dosiedneje približati nagra-tovorom prevoženi kilometer so sk<>-tehmcnem in ekonomskem jevanju po načelu »vsakemu po pri avto vlakih za 25 »/o višje od ^^TapS?Vsi to samoU ka- njegoy,em d,e1^' Prezgodaj ^ J31' kilometrcu hrA7 to- ^d^napredefc Vse_ to samo Ka^ lo p^^ dokončno oceno delo- pr%. šJE7d°?£d3 |l0it^Sšti\£ °či kilometer prejema šofer na poslovanje podjetja vsestransko Upravijanja skupno s političnimi inozemskih progah. J~ u' ---- „— izboljšali in da bi vsi delavci organjzacjjami lahko uresničili, Tudi osebni dohodek šoferjev ^jrzaslužk|opSenT^ spreminjali. To pa pravzaprav predstavlja pot naprej. FRANC MREVLJE ” spremljevalcev tovornega pro- j0 storilnostjo. .‘Ota je odvisen od normalnega dohodka na kilometer, ki ga je Z novim sistemom nagrajeva-Podjetje določilo ločeno za ka- nja je podjetje skušalo doseči, da Pdone do 5 ton, za kamione do bodo šoferji varovali svoja vozi-ton, za avto vlake do 20 ton in la pred okvarami, jih celo sami Za avto vlake do 25 ton. vzdrževali in da bodo čimbolj , , , . , zmanjšali izpade iz prometa. Od elovna mesta v delavnicah Sprevodnikov pričakujejo, da jih razdeljena v dve skupim. V ^ novo nagrajevanje spodbudilo .sku?ino ali servisni obrat k lepšemu odnosu do potnikov, za .delovna mesta, ki skrbe k vestnejšemu inkasu ter k pro-Dro.VMdr^evan''e, voz’ drobna po- ujevanjU; predvsem pa pri upori },l a 'n estale servise. Delav- Sevanju voznega reda. Šoferji v v j delovnih mestih bodo tovornem prometu bodo zaintere-nihi ^ce stimulirani po prevoze- sjranj voziti čimveč in čimbolj - ,. kilometrih vozil, s čimer je izkoriščena vozila, pri čemer bo tr .Jetje skušalo vplivati na hi- m0r.aio podjetje skrbeti za upo-sln-if ln kvalitetnejše delo te jtevanje prometno varnostnih 2 . Na prejemke vpliva tudi predpjSOv. Zainteresirani bodo na Pravp6 rnater3alnik Stroškov po- rednem vzdrževanju vozila oziro-Vl ' ma na njegovi obratovalni spo- Druga skupina delavniških sobnosti. Delavci v servisnih in delovnih mest ali obrat obnove, ostalih delavnicah za drobna po-remonta in karoserij pa so sti- pravila bodo skrbeli za kviletet-^ulirani po individualnih nor- nejše vzdrževanje vozil, za teme-d^h. Usluge, ki jih opravlja za Ijito mazanje in kontrolo vseh PRED USTANAVLJANJEM KONFEKCIJSKIH BLAGOVNIC Res skrb za potrošnika? osebnih dohodkov. 16.000 bankovcev bi morala prešteti, prešteje jih deset tisoč več. Z nagrajevanjem po delu ji v banki tako priznajo njeno prizadevnost. Na zadnji seji predsedstva sindikata javnih uslužbencev so razpravljali o uveljavljanju nagrajevanja po delu tudi v drugih javnih službah. PRED ZBOROM GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE RAZGOVOR 0 OSPEHIH IH TEKMOVANJE V VEŠČINAH Gostinski in turistični delavci iz vse Slovenije se pomembne gospodarske panoge, tudi obveznost za gostinske de- Kndn tudi tein« vtirali na svniein že tradicionalnem' zbo- ki še ni dosegla potrebne ravni, lavce, posebej pa za sindikalne bodo tudi letos zbrali na svojem ze iraaic ionamem zoo Turistični in gostinski deiavci pa podružnice. Obetamo si, da bodo ru ob zaključku letne sezone. Letos bo zbor v 1 orto- imajo pri razvoju našega turizma zlasti sindikalni odborniki kritič- rožu V mesecu oktobru. Kot vsako leto ga bo tudi letos še posebej odgovorne naloge. no analizirali delo in poslovanje, organiziral Republiški odbor sindikata trgovinskih Letošnji zbor bo v času deset- način delitve osebnih dohodkov in turističnih delavcev Slovenije. letnice dela delavskih svetov in Po ^lu ^g03ež P^?vaaja’ ^^ Zbor gostinskih in turističnih v času ko se problemu razvoja delavcev iz leta v leto obiskuje gostinstva in turizma nasploh ^%er^Z'e ^ nlj vse večje število udeležencev, ^mSaT obravnavaU in prispe^jo ™gnap"dku Vsa !a- Lani je prišlo na Bled nad 1600 kako smo ]etos 7ageli šteta vprašanja terjajo tehtno ob- udeležencev. Tako množična ude- V p?ak™ ule^ičevl ravnavo, kajti ni še vse tako kot ležba že sama potrjuje veliko za- ^^^flUemble sklcpe Tn prri bi moralo biti. Poglejmo na pri-nimanje za zbor. Zato se tudi le- naavs® p . .. T . P, J; mer kako ,e z nagrajevanjem na ni nrinravliato vse sindi- poročila resolucije Ljudske skup- mer, icaico je z nagrajevanjem. ki vsebuje obračun dela, analizi- nih delavcev Jugoslavije. 18 % samostojnih gostišč Ce te- Na pobudo organizacije »Družina in gospodinjstvo« Tudi u. lo bodo morali pošto- ™ ““'reSemTS&r, m S* pravila, naj bi v naši državi za začetek ustanovili 20 konfek- betl proizvajalci, saj bi tako še b ti namenom, da se v tudi letos niso majhni, vendar bo uvedio nagrajevanje po učinku naše konfekcije je torej proiz- }n furjstične organizacije za po- mo tudi še napake in pomanjklji- zaposlenih tudi letos niso majhni, vendar bo uvedlo nagrajevanje po učinku . .o. v o..., i ...... ______ treba ugotoviti, da še nismo iz- le 17 % podjetij, je vključeno po cijskih blagovnic (med drugim tudi V Kopru, Kranju biro blaga. Osnovno vprašanje ne podružnice, zbornični organi koristili vseh možnosti, da opaža- učinku dela okoli 47 odstotkov in Ljubljani), ki bi prodajale izdelke vseh, ali vsaj ve- vldnj^^e ^Tp^dajni prostor, ^pešlno^deto la^plošn^napredlk ^Sti/ki ^ihmOTamo ^g^tokrat Brez dvoma, da je gostinskih S»e tovrstnih podjetij. Gre torej zn to, da bi tovarne ^ “voS l^T^VeS Z E8SS SfKSTJSSSfti m.” m Z SSJL S res S konfekcijske tovarne v svojf publiki. Menim, da ni treba po- Zato naj ..c z..™-........... — r,o»r.ac, orvetinctrra +aWn potrošnikom kar najbolj približale tekstilno konfek- -skrbi za potrošnika« na to po- sebej opozarjati na pomembnost te probleme in sprejeli odgovar- da ra2^^aš^f g^^ Va .. , ^ o . ? j • , • zabile. MILAN GOVEKAR in nujnost razvoja te nadvse jajoče zaključke, ki naj bi bili ^MtoMcTli dria in todi ravVd C,Jo vrst. Sredstva za gradnjo novih lokalov, ozi- , uslug zastaja za sptošnim g" roma za preureditve sedanjih trgovin bodo prispevale ■■■ mam m a m spodarskim razvojem. Čeprav je konfekcijske tovariie in občine. Priprave za uresniči- D 0 E- H/l 00 1 1; 1 II/IOOrII uslug° neobjektivnih, vendar so tev te zamisli, ki ji v načelu ni kaj oporekati, so v F fiu L if I IJ O lil f fl 0 U i 1 I resne^slabos«6’ Mara^je^0^ polnem teku. Večina novih blagovnic naj bi bila odprta dSf iSltotive^fMlnimTda Že v prihodnjem letu. v siOVenskih premogovnikih vagonov seveda ne bi kaj prida rudniku Zagorje, ka sicer dobi razen tehničnih ovir in slabe or- _ . naj bj nrihodnie leto nakopali že pripomogel k urejanju tega pro- le 20 do 30 vagonov na dan pre- gamzacije dela k temu v veliki nie.zaSTso^^olSij^ Ke m^6zagotoviti IXolj?- ^ Ko p^vSLno z^ nL^a Ti brž “^emog v teh dneh ne more varne tako naglo odločile, da bo- ve izbire! tošnjim planom. Rudniki (pred- spremenili v skladišča. Skratka, priti v zadostni meri do potroš- jevanja. Tu velja izvzeti nekatera uo z lastnimi sredstvi podprle Gotovo je, da bi takšne bla- vsem Velenje) se torej priprav- vagoni bi navzlic vsemu še ved- nikov. Podjetja s kurivom zato večja gostinska podjetja, ki so ze ustanavljanje takšnih trgovin, govnice potrošnikom nedvomno ijajo na nadaljnje povečanje pro- no pomenili najožje grlo trans- tožijo o velikih težavah, saj ne uvedla obračune prek ekonom- ko vse do nedavna o tem niso nudile več, kakor pa je moč zdaj izvodnje, vendar ob tem opozar- porta po železnici. morejo zadovoljevati niti večjih skih enot in obračun mam ua - hotele slišati in so se ogrevale dobiti v prodajalnah posameznih jaj0 na nevarnost, da bi se nji- Tako krivde za pomanjkanje potrošnikov, kaj šele oskrbeti do- nega učinka aeia, izraženega z zgolj za lastne (tovarniške) pro- tovarn. Vendar je utemeljena bo- hove težnje izjalovile. Izpolnje- vagonov v celoti le ni mogoče na- volj vseh vrst premoga za široko oastotkom uaeiezoe oa aosezene- dajalne Mar ere res samo za jazen, da bi pri tem, kar že ima- vanje njihovih proizvodnih na- prtiti železnici. Vendar o kakšnih potrošnjo. Letošnje težave zatorej ga prometa. Vendar v giavnem Po torkov nrid ah na tu^ ll ostali še precej časa, čeprav ertoV je namreč odvisno pred- skupnih prizadevanjih podjetij in ponovno opozarjajo, naj bi po prevladujejo še skupinske norme, pSkuse l TiTf kmtekdiske naj bi ustanavljanje konfekcij- vsem od tega, če jim železnica železniških transportnih podjetij, trošniki kupovali premog že_ po- ^ Poskuse, da bi se konfekcijske tovarne njih zalog svojih (verjetno ne- ^^06* skušale i^T^ ^tolalono^ p^ato? £ v«^dXVš^^šntl^ceto cŠ? pa So ustreznih) izdelkov? Dejstvo je vajalcev. Za kaj gre? K, . bl _k, « sf Mar s namreč, da v trgovinah le težko Kot omenjeno, bi konfekcijs e premoga; ampak ga na- ska. Se več, če sploh pride do veda prav in gospodarsko nujno, Celju, Kopru in tudi v Ljubljani, dobimo tako poceni kot po iz- blagovnice uredili s sredstvi ob- kladaj0 naravnost na vagone. Ra- takšnih razgovorov, se to zgodi če bi v prihodnje vsi prizadeti so izrazili mnenje, da bi uvedli turi in kakovosti ustrezno kon- čin in konfekcijskih tovarn. Sled- vun . preprost: če bo va- tedaj, ko zamujenega sploh ni (proizvajalci, trgovci in železnica) sistem direktnega nagrajevanja akcijsko blago, čeprav (tako pri- nje prispevajo svoj denar (kot gonov premai0 Se bo proizvodnja moč popraviti. Tako na primer je pravočasno poiskali ustrezno re- Frek postrezmne oziroma prodajo statistični podatki), tovarne kredit) s pogojem, da novo usta- zmanjgevaip namesto povečeva- bil takšen sestanek za področje šitev, da bi se tako vsaj deloma centnega sistema po iztrzku posa- vedno bolj povečujejo proizvod- novljene trgovine kupujejo — do- iai To pa bj pomenilo veliko ško- ŽTP Ljubljana šele pred dnevi! izognili tej že kar kronični bo- mezmka. Na osnovi te pobude so (letos bodo dale na trg za kler kredit m odplačan — določe- do tako za rudnike) kakor tudi za Ob vsem tem je razumljivo, lezni našega gospodarstva. že izdelam nekateri predlogi in 30% več izdelkov kot lani), za- no količino in vrednost njihovih gospodarstvo v celoti. da železnica včasih enostransko V zvezi s pomanjkanjem va- izračuni. Zategadelj bo zbor po- ‘uge gotovega blaga pa pred- izdelkov. Drugače rečeno: kon- zanimivo je, da se zadrega z rešuje te probleme. Prav v tem gonov pa se odpre še posebej za- svetu še posebno pozornost temu s ta vi j a jo več kot dvomesečno fekcijska blagovnica mora kupiti vagoni ponavlja že več let zapo- mesecu je spet očitno, da velja nimivo vprašanje, kdo naj pre- problemu in organizator pnčaku-Proizvodnjo! od proizvajalca tisto, kar ji ta red ge zlasti očitno in občutno za prevoz sladkorne pese absolut- vzame breme vezanih sredstev, če je predloge samih kolektivov. Si- V konfekcijskih tovarnah se Iz Prakse pa dobro vemo, manjka vagonov v jesenskem ča- na prednost, medtem ko rudniki, morajo rudniki - ne po lastni stem delitve dohodkov po delu izgovariato da zadovMTfve izbiri da P^ajalci, ki imajo svoje su> ^ mora železnica; mimo vse- ki na jesen začenjajo povečevati krivdi - vskladiščevati premog, velja namreč v celoti izpopolniti, izdelkov nc rrw-em -zagotoviti izdelke že vnaprej prodane, le drugega, oskrbeti tudi prevoz proizvodnjo, ne dobijo niti obi- Premogovniki imajo že tako do- Zamisel, da bodo gostinski de-zato ker lo sldanii modalni redkokdaj izboljšujejo kakovost kmetijskih pridelkov. Res je nam- čajnega števila vagonov. Tako volj težav, saj vskladiščeni pre- lavci tudi letos še v večji zasedbi prostori nremaihni (novorečno le in izblro- reč, da vagonov nasploh ni do- dobi velenjski rudnik zadnje dni mog izgubi na vrednosti, ker se in obsežnejšem programu tekmo- nekaj več kot 20 kvadratnih me- Ob vsem tem je očitno, da bo- volj. Prav tako točno pa je tudi po sto in tudi več vagonov na drobi, zaradi nepotrebnega raz- vali v svojih strokovnih veščinah, trov), medtem ko specializirana do proizvajalci konfekcijo naj- to, da razpoložljivi vagoni niso dan premalo. V rudniku so si ne- kladanja in nakladanja pa se daje zboru tudi posebno pnvlač- konfekcijska trgovina potrebuje bolje približali potrošnikom ta- dovolj izkoriščeni. Nešteto je pri- kaj časa pomagali tako, da so tudi podraži Razen tega veljajo nost in opozarja na njihovo str<> Vsaj 400 kvadratnih metrov pro- ko, da bodo poskrbeli predvsem merov, ko se vagoni spremenijo premog vskladiscevah v svoji za premog plafonirane cene. Ta- kovno praktično znanje. S svoji- stora. To je res toda kaj bi kon- za specializacijo in modernizaci- v pravcata skladišča raznega bla- deponiji (30.000 ton samo v zad- ko so tudi zaradi vsega tega rud- mi športnimi tekmovanji in kul- £ekcijske tovarne lahko nudile jo tovarn, kar bo vplivalo na iz- ga, ker večina gospodarskih or- njem mesecu dni), ki pa je zdaj mki prišli v velike težave, ko jim turnimi prireditvami pa pred- takim prodajalnam, ko se glede biro, kakovost in ceno konfek- ganizacij (ne samo železnica) ne do kraja izkoriščena in prena- zmanjkuje obratnih sredstev pa stavlja tudi potrebno razvedrilo na proizvodnio doslei niso še nič cije. Velja opozoriti, da ob usta- poskrbi za hitrejše nakladanje, polnjena. Namesto do tri metre ne morejo kupovati zadostnih ko- udeležencem, nudi možnost med- specializirale’ Temu v ilustracijo navijanju konfekcijskih blagov- oziroma razkladanje vagonov. To- visoko, kot je običajno, so kupi hčin jamskega lesa. Nedvomno sebojnega spoznavanja sklepanja bo zanimiv podatek da je bla- nic ne bi smeli pozabiti na tako da prav s tem b! dosegli hitrejši premoga že 20 metrov visoki! Ce gre za precejšen problem, ki ga tovarištva in predstavlja hkrati govnica »Crvena zvezda« v Beo- imenovano polkonfekcijo, torej obtek voz ali drugače rečeno, na rudnik ne bo dobil dovolj va- bodo morah pristojni gospodarski manifestacijo vseh gostinskih in gradu, ki jo bodo odprli okto- oblačila, ki jih v prodajalni do- razpolago bi bilo več vagonov, gonov, bo moral omejiti proiz- organi rešiti cimprej. bra, ugotovila, da ji devet naj- cela prilagodijo, postavi kupca. Ob sedanji praksi nakup novih vodnjo, kar se je ze zgodilo v . -mG turističnih delavcev naše republike. P. F. In ob enih ljubljanski trg zapirajo Ljubljanski trg. Ura je ena, ena popoldne. ali dopoldne, zjutraj ali zvečer. Kdaj bi na primer po- Mož v zeleni obleki uradno veli: >Dovolj bo za danes. Pa še jutri.« Nihče se ne zmeni zanj. Prodajalci prodajajo, kupci kupujejo. »Pol kile paradižnikov. Ne prezrelih, potrebujem jih za solato.« »Dve glavici česna. Nimate večjih?« Prodajalcev je veliko, kupcev še več. »Kilo grozdja. Kaj? Po sto petdeset? Potlej pa samo pol kile.« Mož v zeleni obleki pa potegne iz žepa blok, majhen plav blok in ob pogledu nanj zastane dih kmeticam, solataricam in zelenjavarkam. »Katera bi rada plačala kazen?« »Prosim tovariš,« moleduje ženica s Primorskega. »Samo še pol cajne paradajza imam. Kam naj ga dam? Naj zaradi te pol cajne ostanem čez noč v Ljubljani? Prosim tovariš...« »Zakaj?« naivno vprašam, »ne pustite ljudem, da prodajo, kar imajo.« »Lej ga, kakšno vprašanje. Pomislite malo. kaj bi se zgodilo če bi vsak lahko prodajal, kadar bi hotel, popoldne čistili trg? Kdaj bi... Sicer pa — ukaz je ukaz. Tako je določeno. Ob enih zapiramo. Ste slišali? Za danes je dovolj, pa še jutri.« Skušam mu dopovedati, da bi zadevo lahko uredili, če bi najprej počistili del trga in ljudem dovolili, da tamkaj prodajajo tudi popoldne. Kajti vsi nimamo takih služb, da bi lahko že dopoldne hodili na trg. In kmetje bi... In ljudje, ki ob dveh ... Toda mož v zeleni obleki me ni več poslušal. »Dovolj je za danes. Katera bi rada plačala kazen?« Kajti ura je ena, ena popoldne in ob enih ljubljanski trg zapirajo. Kdo je koga ukanil Jesen je, deževje, moji čevlji pa puščajo in odločil sem se, da kupim nove. Grem v prodajalno »Alpina« in pobaram: Halo štiri jurčke in še dve sto dinarjev.« Prodajalec mi pomoli pod nos nekakšne križance med visokimi planinskimi švedri in »Po čem, prosim, imate čevlje številka 39?« »Devetintrideset, hm, nekaj takegale, glejte, bi vas ve- Namesto intervjuja Hotel sem napisati kratek intervju. Eno vprašanje in en odgovor. »Kako bo letos z ozimnico?« Slišal sem namreč glasove, da se odgovorni tovariši v naši trgovinski mreži zavzemajo, naj bi podjetja in sindikalne podružnice, ki so marsikje še varišem____« sem vprašal vra- tarja. »Ga ni. Je na terenu. V Murski Soboti.« »Pa s tovarišem____« »Ga ni. Je na terenu. V Lendavi.« »Kaj pa tovariš...? »Ga ni. Je na terenu. V Ptuju.« »škoda,« sem dejal, »hotel vedno preskrbovalke zalog za zimo, letos kupovale ozimnico samo pri trgovskih podjetjih in kmetijskih zadrugah, kajti neposredno nakupovanje pn proizvajalcih, kot pravijo, povzroča na trgu zmedo, dviguje cene in prinaša še kup drugih nesreč. Tako sem slišal, pravim, pa sem skušal zvedeti, kaj je res na tem. In odšel sem na merodajni urad, da bi mi nekdo, ki se razume na to, pač zadevo pojasnil. »Ali bi lahko govoril s to- sem le zvedeti, kako bo letos z ozimnico in ...« »To vam pa lahko jaz povem. Samo od zadrug in trgovskih podjetij. Nič od proizvajalcev.« »Hvala,« sem zamrmral, »najlepša hvala. Kdaj pa se tovariši vrnejo s terena? Imajo kakšne konference ali kaj?« »Ne. nimajo konferenc.« »Kaj pa?« Molčal je in se zagonetno smehljal in še danes ne vem zakaj. Pa naj še kdo reče tala in manjka ga celih dvajset dek, se pravi, tale kos tehta trideset dek, jaz pa...« Prodajalka se je že pri prvih njegovih besedah zresnila in kolikor bolj je mož premleval svoj »veste« in »se pravi«, toliko bolj se ji je čelo mršilo. »Kaj pa mislite? Sedaj, ko ste ga že nesli domov, ko ste ga lahko...« »Oprostite,« je jecljal mož, jaz ... moja žena ... Ce bi šlo i i elegantnimi mestnimi šolni. Dobri čevlji, nič ne rečem, trpežni, toda ... Mencam kot mladenič pred svojo prvo ljubeznijo. V žepu imam namreč samo tri jurčke in nekaj stotakov. »Bi mi prosim pokazali še kaj...« Že je pred menoj šest škatel in šest parov čevljev, rjavih in črnin, zbitih in šivanih. »Tri tisoč osem sto, štiri tisoč, štiri tisoč tri sto ...« Kot bi vedel, da imam v žepu samo tri jurje in nekaj stotakov, pa bi se nalašč igral z mano kot mačka z miško. »Prosim, kaj pa tistile...« Pogledal je na škatlo. »Osemintrideset. Ti so seveda cenejši. Dva tisoč šest sto. Toda, vi imate.. .< »Saj so vendar skoraj prav takšni kot tile, ki stanejo štiri tisoč dve sto.« Pojasni mi, da so čevlji številka 38 deški, se pravi zadnja številka deških čevljev, medtem ko so čevlji številka 39 moški, torej prva številka moških čevljev. In ker so oni še deški, veljajo zanje cene deških čevljev, ti pa že moški, veljajo ... »Mejduš,« pravim, »to vendar ne gre.« Pomilovalno se nasmehne in v njegovem nasmehu je nekaj kot »Kaj boš revček, ko pa se na trgovino ne razumeš?« Čakaj, si mislim, ne boš ti mene, jaz te bom ukanil. In kupim čevlje številka 38 in plačam jih po ceni, ki velja za deške čevlje in stiskam zobe in imam solzne oči. ko jih nosim (da o žuljih sploh ne govorim), vendar jih nosim z zavestjo, da sem s tem. ko sem jih kupil, ukanil našo »sodobno« trgovino. samo za pet ali šest dek...« Mudilo se mi je, pa sem dejal: »Dovolite, tovarišica, jaz grem v kino, dajte mu tistih njegovih dvajset dek kruha, pa...« Sploh me ni pogledala. Odrezala je kos kruha, ga demonstrativno vrgla na tehtnico, zavila in mož ga je vzel, ne da bi pogledal, koliko tehta, jaz pa sem pogledal in videl, da je tehtal točno sedemnajst dek. NAJBOLJŠA Noč se je zgrnila nad Parmen-cem, krajem, kjer priteče Zahodna Morava iz Ovčarsko-ka-blarske soteske. Okoli dolge mize so se zgrnili brigadirji specialne brigade, ki je vse do mraka sekala kamnito traso avtomobilske ceste Preljina-Titovo Užice. Zbrali so se in se pomenkovali pred počitkom ... Igrali so se novinarje. Inter-vjuvali so pravega novinarja, on pa jim je v zameno zastavljal svoja vprašanja. Kakih trideset ljudi je potem sestavilo poročilo za »-uredništvo«. Na slabo čitljivih lističih se bere, da avtomobilska cesta spreminja na pol pismene vaške fante v bodoče industrijske delavce... Med 67 brigadirji je 24 obiskovalcev avto-elektriškega tečaja, 22 udeležencev elektroinstalater-skega in 21 poslušalcev predavanj o vodnih instalacijah. Sredi avgusta so prišli v Parmenac še mladinci iz raznih mladinskih brigad, ki so delali na avtomobilski cesti Preljina—Titovo Užice, nekateri pa tudi naravnost od doma... »Čeprav so v specialni brigadi tudi Madžari in Slovaki, pa Romuni, Šiptarji in Srbi,« je zapisal Andrija Milja-nič, »-smo se kmalu zbližali ter skovali tako trdno bratstvo in enotnost, da se počutimo kot rodni bratje...« Brigada je prišla z dela. Do večerje naj bi se učila. Toda v goste so prišli novinarji, zato skušajo brigadirji pisati... Za mizo sedijo, vsak bi rad spravil na papir svojo misel. Miljanič nadaljuje: »Hvaležen sem tovarišem, ki so mi omogočili, da si bom v kratkem času pridobil kvalifikacijo, ki bo pomenila preobrat v mojem življenju . ..« Mico Tankosič pa — kakor bi ga dopolnjeval: »Prvi dan so nam predavatelji rekli, mi gradimo SOLA avtomobilsko cesto, cesta pa gradi nas. To je res . ..« Do 29. decembra, dneva republike, bo 67 brigadirjev živelo v mladinskem taboru — gradili bodo avtomobilsko cesto in učili. Tačas si bodo pridobivali prijatelje, skozi kamenje bodo cesti utirali pot, hkrati pa bodo premagovali ne ravno lahko pot do kvalifikacije. Pri vsem tem bodo v svojem mladeniškem elementu ... »Se nikoli nisem bil bolj vesel kot takrat, ko šem pel na prireditvi, ki jo je pripravila moja brigada,« je zapisal Petar Tor-buk. »Pel sem Kalipso, tovariši so mi ploskali in mi čestitali...« Tako je napisal Torbuk, Vitomir Vučetič pa kljub množici drugega dela nadaljuje s svojim konjičkom. »Ne stopaj štabovcu na nogo«. »Z ekonomom lep>o govori, ker te bo sicer s kruhom.« Vučetič sestavlja svoje domislice, Sakib Hamidovič pa riše karikature. In tako mineva čas ... Večerja, potem pa... V mladinskem taboru »Parmenac« stojijo v vrsti tri brigade: prva iz Čačka, druga s Kosmeta, tretja pa je specialna. Tema ... V spominu se vrstijo doživetja in želje brigadirjev, na primer Ilije Babiča, bodočega avtoelek-tričarja, ki je v Medjuvršju prvič pogledal v notranjost hidro-centrale, pa Živka Matiča, ki bo menda med najboljšimi tečajnil0 in bo vesel, ker je najboljšim otr ljubljena zaposlitev v kragujeV' ški »Crveni zastavi«, v beogral' ski »Lasti«, v FAP, v avtoremofl' tu Cačak itd. Pa želja Bore Mi' lutinoviča, ki je rekel, da je te" čaj bolj resna stvar kot trasa avtomobilske ceste... Misli hitijo, nekdo stisne list papirja v tujo roko. Pri električni luči prebereš, kaj piše Mi' tar Ognjanovič: »Starši so mi odsvetovali, češ doma je dela dovolj, ti pa na avtomobilsko cesto. Nisem jih poslušal, ker sem se odločil, da bom tu, na avtomobilski cesti postal pravi človek, da se bom kaj naučil...« Iz zvočnika je odmevala himna. Brigade so stale mirno. Potem pa — povelje komandanta tabora, dežurna služba, pohvale, naloge... Tisti dan je bil v »specialni" najboljši Božidar Pavlovič, droben fant z obližem na licu. Stal je ob jamboru. Medtem ko ie himna odmevala po dolini Zahodne Morave, je počasi spuščal zastavo... Slovo... Tudi brigadirji so bili novinarji ... Gostom na čast minerski P0" zdravi: Hoo-ruk! Hoo-ruk! In: Zdraaavoo! Drugi dve brigadi sta šli P0" čivat. »specialna« pa k pouku, za? kaj v njej se usposabljajo novi kadri za industrijo. N. CVETIC Pa naj še kdo reče, da se 1 časi ne spreminjajo. Včasih s smo stali v vrstah v vseh trgo-S vinah in vrste so bile nekaks-j§ na življenjska nuja, danes pa B se postavimo v vrsto samo še g pred okencem v banki, kjer B delijo posojila, v kinu, kadar H vrtijo kakšno ameriško limo-g nado, in v sobotnih popoldne-J vih v prodajalnah kruha. In tako sem tudi jaz stal jj v soboto popoldne v prodajal-g ni kruha in sladkarij ob kinu S Sloga, potrpežljivo čakal in g poslušal. »Tri žemljice, prosim. Pa g ne smejo biti zapečene.« »Kilo kruha. Črnega seve-1 da- Kako? Nimate črnega?« Pred menoj je stal star moli žak in nerodno stopical. In B kolikor bliže je bil prodajalki. M toliko bolj je bil nervozen. »Želite?« »Veste,« je mencal moža-fj kar, »pred pol ure sem kupil g pri vas iale kruh, se pravi. B rekel sem, da mi daste pol = kile kruha in vi ste mi dali g tale kos, se pravi košček, in g moja žena, veste., ga je steh- ..................................... “f^ovedal vam bom zgodbo, resnično zgodbo z izmišljenim koncem. X Podjetje je najprej živelo, kar dobro živelo in prodalo vse svoje izdelke, kar dobro prodalo. Za med. Sreča pa je opoteča in na to v podjetju nihče ni pomislil. Nihče se nikoli ni vprašal: "Kaj bo jutri?« Niti direktor, še manj pa vratar. Pred kakima dvema letoma pa je bilo medenih tednov konec, kajti druge sorodne tovarne so naše samozadovoljno podjetje prerasle, njihovi proizvodi so bili boljši in cenejši. Potlej je naše podjetje životarilo in životarilo bi še danes, če pred nedavnim ne bi delavcem rekli: "Fantje, nimamo denarja. Dobili boste samo 80 °ln plače.« Ta novica je sodu izbila dno. Bilo je nič koliko sestankov in sej. V podjetju in na občini. Delavski svet je zasedal pozno v noč in odstavil direktorja. Občina je uvedla prisilno upravo in poslala v podjetje novega direktorja. Sestal se je ves kolektiv. Sindikalni odborniki so hiteli s seje na sejo. Izkazalo se je, da imajo 9 milijonov primanjkljaja. Takrat so rekli: "Občina, pomagaj!« In občinski možje so po nekaj intervencijah novega direktorja obljubili, da bodo naše podjetje s svojo denarno pomočjo spet postavili na noge, kajtp če tega ne bi storili, bi podjetje najbrž propadlo, morali bi začeti čisto na novo in to bi bilo tvegano, nerodno in škandalozno, tako so menili. Obljubili so torej denar in prav gotovo bi ga dali, če drugi delovni kolektivi v tisti občini ne bi zvedeli za to denarno injekcijo in če ne bi bili toliko pogumni, da so rekli: "Denar je, občinski, pa ne vaš: vsi smo ga zbrali in namenili za nam vsem koristne name' ne, ne pa za podpiranje slabih gospodarjev.« In niso dovolili, da bi občina poravnala dolg našega podjetja. Kaj se je potlej zgodilo, ne vem. Rekel sem že, da je zgodba resnična, m tudi je — do tistega odstavka, v katerem tovariši iz občine obljubijo tovarišem iz podjetja, da jim bodo dali denar. Konec pa je izmišljen. Ne poznam namreč niti enega primera, ko so se delovni kolektivi uprli takšni denarni operaciji. Pa sem vseeno napisal tak konec. Zato> da bi se uprli. Zato, da bi občinam povedali* kako škodljivo je takšno podpiranje slabih gospodarjev, saj potemtakem ljudje v slehernem podjetju lahko mirne duše zavozijo svoj voz v blato, češ nas bo že občina potegnila iz njega z denarjem podjetij, ki dobro gospodarijo. AH bi bilo res tako (preklicano hudo in škandalozno, če bi to ali ono "zafurano« podjetje propadlo. In če bi začeli čisto znova. Ali pa stroje prodali drugim, boljšim podjetjem. Zdi se mi, da ne bi bilo in da bi bila takšna rešitev boljša in edino pravilna. JANEZ VODJC Zakrpano rešeto M.., 5000 proizvajalcev pravi-ne! 2000 proizvajalcev pravi-da! \ Sodbi manjšine je zadoščeno! Kranj, v jeseni 1960 ... ^Zavod za izobraževanje kadrov in za prouče-organizacije dela v Kranju je izvedel med Izvajalci anketo. Po že znanem postopku je %ašal ljudi za mnenje, ali se bolj navdušujejo za l^aii za oni objekt družbenega standarda. Deset volivcev je odgovorilo! Njihove odgovore bi razvrstili po trezni presoji posameznika, ki j^Zrazumom precenil vrednost te ali one gradnje in !e svoj »da« ter »ne« uredil po tako logičnem zapo-?%, da mu je lahko hvaležen vsak gospodar-^enik! ;eti enc*ar Pa so odgovori v an-i6t) °t)tičali v »arhivu«, še pre-ilg. so bili dodobra prebrani! 1 k° 5109 Proizvaialcev sVoj 0rna razumljivo napisalo fn J ®e k vprašanju, ali naj pri-l^oti wranj z gradnjo zimskega tia ® ‘šča takoj in je ta namen do le 1991 vprašancev, gre- dou, a Pri gradnji kopališča že p° svojo pot! dionarav tako je tudi gradnja sta-tivnih naletela na kar 5216 nega-od-io” in samo na 1732 pozitivnih čf^aVor°v; kljub temu pa po za-*j6i° buldožerji! trasi novega stadiona že Čemu potem mnenje proizva-j0 Cev? Anketa zaradi ankete, ki s? *ako ali tako ne bo nihče upo-“tevai;? V SOBOTO ZVEČER... s^va refrena si segata v roke! * tiplje med množico pred t a° dvorano, kjer se v stoterih la zliva v razkričani: ^Kdo ima karto več!?« (jj. Vrugi pa benti pred pekarna-^ 'h mlekarnami ter išče svoj a^vor v nekakšnem baranta- “Odstopite mi pol kilograma!?« 2a V °ba gordijska vozla je Kranj IjI ezal: skoraj bo dogradil novo kar° posl°Pie. Pa tudi novo pe-Cern°' Gradnja kino poslopja si-odp' ne zacleva ob pomanjkanje t^Ke. cementa, železa, zavoljo §a Pa se z vsemi temi nevšeč-pJ, * toliko bolj spoprijemlje B adnja pekarne. jgl^iho poslopje ima pač svoje Potrebo po novem »cinema-, -'PU. j^Vski tg,er* je danes že kino, bi mo-tj0a služiti potrebam Delavskega hA,rria- Za to dvorano pa se je ]aapa<< je sprožil preurejen De-dom. Dvorana v njem, v 2ah*. ogovalo tudi društvo »Parti- saj je bila v njej nekoč te- lovadnica. Premišljevanja so najprej botrovala odločnemu namenu, da si zgradi Kranj novo kino poslopje. Sredstva so se hitro našla! Pozneje pa sta se oba interesenta — Delavski dom in društvo »Partizan« — pobotala s tehtnim zaključkom: dvorana ni primerna za športnike, niti ne za kaj drugega, torej, naj ostane v njej — kino. Tako se bo Kranju drugo leto pridružil še en kinematograf, da bodo štirje po številu. . Razgovori so seveda koristili »Partizanu«! Novi nebotičnik v Kranju bo namreč stal na prostoru, kjer že dolga leta razkazuje svoja rebra stari stadion. Da ne bodo športniki brez svojih tekalnih steza, je začelo mesto v upravičeno veselje »Partizana« z gradnjo novega stadiona. Proizvajalci imajo o tem svoje mnenje, a kaj si morejo, ko pa so jim dogodki obrnili list! Mogoče bodo imeli pri gradnji pekarne več sreče? Seveda, razen sreče bi jim privoščil tudi kanček prizadevnejšega zanimanja odgovornih, tudi mesta, da bi delo hitreje napredovalo in ne bi ravno pri gradnji pekarne vsega kar sproti zmanjkovalo. Vstopnic za kino torej kmalu ne bo več premalo; samopostrežna trgovina v mestu pa bo še nekaj časa ugotavljala, da bi lahko prodala dnevno 70 kg kruha več, če bi ga imela! PROIZVAJALCEM NA LJUBO Potrebnejše pa ne zaostaja na vsakem koraku! Programi se le obračajo v korist proizvajalcev: postavljen je temelj zobni ambulanti, bolnišnici, pri vodovodnem stolpu bo kmalu vseljivih 206 novih stanovanj, mesto urejuje tržnico in v letošnji jeseni se bo našopirila Kokra pod novim mostom. Nesrečni viseči most je od- ALI JE RES ZE SAMO RAZKRICA KAZ, DA JE PRI NAS ODLOČNO služil. Pokojnino pa mu niso dodelile hude besede, ki so bile izgovorjene na njegov račun (s tiste strani Kokre hodi v mesto kakih 6000 državljanov!), pač pa urbanisti. Le-ti so namreč zasadili poslednje količke na severu in bodo odslej naprej razširjali gorenjsko metropolo proti vzhodu. Osnovni pogoj za gradnjo onstran Kokre pa je vsekakor nov most, preko katerega bodo tovornjaki lahko dovažali gramoz in cement. Z novim mostom si bo Planina — jugovzhodni del Kranja — še drugače opomogla. Njeni prebivalci bodo prišli po dolgih letih do trgovine, ki bo zamenjala siromašen lokal, v katerem se danes gnetejo potrošniki. Trgovinska zbornica iz Ljubljane bo namreč zgradila v Planini trgovsko šolo z internatom, ki bo imela v spodnjih prostorih sodobne trgovske lokale, namenjene potrošnikom, pa tudi učencem za praktičen pouk. Tako kot se je Planina dolgo časa vrtela okoli trgovine, ki je ni in ni bilo, se že lep čas jeze gospodinje v Stražišču (na desnem bregu Save!), kjer so jim od predvojnih šestnajstih trgovin ostale samo štiri. Delavci »Ti-skanine« so že nekajkrat ponujali sredstva za gradnjo trgovskega centra v Stražišču, pa so vselej znova ugriznili v kislo jabolko projektantov, ki so čarali na papir le bolj ali manj trgovini podobne čačke. No, naposled je le pristal na mizi gradbenega podjetja spodoben načrt in jesensko deževje bo že lahko omočilo osnovni temelj trgovinskega centra. Dolgoletno natezanje bo torej V soboto popoldne- nasmeh potrošnikov velja našemu fotoreporterju, nikakor pa NE PREZGODAJ IZPRAZNJENIM POLICAM! NI »KARTA VEC!« ZADOSTEN DO- == PREMALO KINEMATOGRAFOV!? le zadovoljilo proizvajalce on- WM stran Kokre in onstran Save! |||| 5237 anketirancev pa je daleč ||§| preglasilo 614 vprašancev, ki so =m uvrstili stanovanjsko gradnjo m med nepotrebne akcije. (Teh 614 prav gotovo nima težav s stano-vanji!) Se več! Anketiranci niso =|| ostali samo pri odrezavem — »da« == — ampak je na primer delovni kolektiv »Sava« še dopolnil svoj == odgovor s predlogom, ki je pre- mj misleka vreden. |||| V okolici Kranja je dovolj prostora, kjer bi lahko stale eno- |=| stanovanjske montažne hišice, ki g||| jih izdeluje podjetje »Jelovica« po razmeroma zelo nizki ceni. == Kolektiv bi kupil takšno hišo, stanovanjski interesent pa bi si ||g sam zgradil temelj. Tako bi lab-ko »Planika« za svojih 20 mili- eee jonov rešila kar 20 stanovanjskih problemov, drugače pa komaj 1=1 štiri ali pet. Vsak še predobro == ve, da velja stanovanje v bloku ali v stolpnici štiri ali pet mili- |||| jonov! =; TEHTNICA SE JE NAGNILA... |j| Se preden je izšla anketa in so bili zbrani odgovori, so se za- === čela dela pri gradnji stadiona in |g|| zimskega kopališča. Nezadovo- |=§ ijivi odgovori so napravili zmes-njavo. Gradnja zimskega kopali- j|||| šča je zastala — investitor se je g| uštel za nekaj desetin milijonov, kar spominja na staro prakso in- š|| teresenta. Ko planiraš in čakaš |H| na odobritev, tedaj zmanjšuješ p= stroške v proračunu, ko pa delo teče, že zvrtaš na neki način namerno »odrezane milijone«! Stadion pa dobiva svojo obliko, kino poslopje tudi, pekarna počasi polaga strešnik k strešniku ... Načrti gradenj so šli skozi rešeto potreb in zahtev proizvajalcev. Vprašanjem so sledili odgovori. Marsikatero vprašanje — zobna ambulanta, stanovanja, trgovina — je imelo odgovor že vnaprej določen. Kočljivejša vprašanja — športni objekti, kino dvorana — bi pravzaprav morala dati anketi pravo vsebino. Tu je mavrica odgovorov položila na tehtnico potrebe in želje in jo nagnila v smer nujnega in že dolgo časa pogrešanega. Vendar pa je ob tem nagibanju rešeto popustilo, odgovore večine so premagali — odgovori manjšine. Krpa na rešetu — zadržana gradnja zimskega kopališča — zna biti samo trenutno soglasje z anketiranci, sicer pa se znajo tudi v manj potrebnih gradnjah zgubljati proizvajalčevi milijoni kljub anketi, vprašanjem in odgovorom. Če nas že vprašajo za kakšno stvar, ali naj jo postavijo ali ne, in jim pritrdimo, morajo to upoštevati; nedopustno pa je, če tudi naš ne obrnejo v svoj da. Gradijo, s čimer se strinjamo, gradijo, s čimer se ne strinjamo. Zakaj nas potlej sploh vprašujejo!? DUŠAN KRALJ V tvoj lonček iz mojega žepa j Jeseniški železarji so rlolga leta brkljali za možnostjo, da bi ustanovili obrat družbene prehrane: tam, kjer so imeli prostor, ni bila lokacija primerna, tam pa, kjer je bila primerna lokacija, pa niso imeli prostora. S sestanki in razmišljanji je tekel čas — obrata družbene prehrane pa enostavno ni bilo! Nenadoma so se opo^nmili delavci ob plavžih. V svojem obratu so kar čez noč uredili skromno jedilnico, organizirali so si kuhinjo in uvedli svoj topel obrok. Delavci o drugih obratih o tej akciji niso razmišljali, dokler se ni med njimi razpasla vest: >Po trideset dinarjev plačujejo, pojedo pa za najmanj devetdeset! Kdo le jim da tistih šestdeset, a?< Tovarna, delovni kolektivi Nekateri so hitro vrgli karte na mizo: >Iz mojega žepa torej v njihov lonček!< Drugi so pritegnili: *Ali osi, ali pa nobedenlt Plavžarji jim niso ostali dolžni: s, P a si še ni omislite takšen obrat, kot ga imamo mi in vam bo tovarna dala tiste desetake, ki nam jih zavidate!* Na sestanku, kjer je bilo izgovorjenih dokaj besedi na račun obrata družbene prehrane in »privilegija* plavžarjev, je iskalo sicer razveseljivo dejstvo izhod iz zagate: »Nihče od vas ne jamra zaradi denarja, ki ga daje tovarna, delovni kolektiv, tistim, ki se vozijo z vlaki ali pa z avtobusi; prav tako ni nikomur trn v peti denar, ki ga redno daje iz svojega zaslužka za stanovanja tistih, ki stanovanj še nimajo; nihče nikomur ne zavida izrednih plačanih dopustov, tu, ob hrani in ob toplem obroku ste se pa za-ortinčili, kot da bo zavoljo tega konec tovarne!* Molk je bil odgovor. Sledil mu je mirnejši pomenek. Res, plavžarji so pohiteli, s tem pa še ni rečeno, da drugi obrati n železarni ne bodo imeli slej ali prej svojih prostorov za toplo malico. Pobrigajo se naj! Pravijo, da bo še ta mesec imela železarna svoj topel obrok. Kar se pa plačevanja tiče, pa ni nikjer rečeno, da mora nositi breme tovarna, celoten kolektiv! Ne, topel obrok naj pomaga plačati obrat, ki ga koristi, ekonomska enota, saj ravno tako razpolaga z denarnimi sredstvi in je o moči slehernega posameznika, da soodločuje o tem, kam naj gredo sredstva, ki jih sam ustvari. Moči ekonomskih enot v železarni pa so dokaj različne. Enota transporta si nikakor ne zna pomagati iz težav. Neprestano je pod planom. Delavci te enote so seveda zaskrbljeni: »Kje naj dobimo denar za menzo, če nam ga še za osebne dohodke primanjkuje!?* Tem pa naj pomaga kolektiv, tovarna! Čez čas, ko bodo začeli presegati svoj delovni program in bodo imeli kakšen dinar več, s katerim bodo lahko razpolagali, si bodo pa s,ami pomagali. Naposled pa, kdo ve, če ne bodo že delavci kmalu sami globlje segli v svoj žep. saj je že danes marsikje topel obrok nepogrešljiv spremljevalec delavčevega učinka! P. S.: Zapisnik s polletne konference sindikalne podružnice jeseniških železarjeo. D. K. . ■ . Sramežljivost in ljudje brez sramu Poznam človeka, ki nikakor ni mogel dobiti potrdila n neki zagrebški ustanovi. Kadarkoli se je oglasil, je bil »pristojni* uradnik preveč zaposlen. Nazadnje se je naveličal in potožil prijateljem. To ga je rešilo Znanci so bili bolje obveščeni, kako se pride do takega potrdila. Dali so mu znano znamenje s tremi prsti na desni roki... Moj znanec pa je pošten človek, sram ga je bilo storiti kaj takega. Preprosto — sram. Tudi doma sta se z ženo dolgo menila, kdo bo stopil pred tistega uradnika. Zena je bila pogumnejša. ^ »Z.a cigarete,* je rekla osa zardela in iztegnila roko s petimi stotaki. »Hvala.* ji je uradnik povsem mirno odgovoril in zmašil denar v predal pisalne mize. »Malo počakajte,* je še dodal. Kmalu potem je žena odšla s potrdilom. * Nedavno sem bil v družbi tovarišev na večerji o zagrebški »Slaoiji*. Dolgo smo čakali. Ko smo nazadnje naročili, smo spet čakali, godrnjali in klicali natakarja, ki je hodil mimo nas brezskrbno, kakor da so mu klici gostov všeč. Soglasno smo sklenili, da ni zaslužil tiste žalostne miloščine, ki se po običaju daje za boljšo postrežbo. Pri računu je natakar vrnil večje bankovce, z drobižem pa je žvenketal o žepu in nas gledal. Tovariš, ki je plačal, mu je dal znamenje, češ ostalo kar obdrži. »Nisem mogel, da bi mu ne dal. Videli ste, kako je strmel vame in čakal na napitnino,* se je kasneje opravičeval. Ko smo odhajali, se je,natakar priklonil samo njemu. * . Tretji dogodek je iz hotela v Bihaču. Prišel sem utrujen, z eno samo željo, da bi bil čimprej o postelji. Med mene in hotelsko pa sobo se je postavil vratar. Ni proste postelje, je rekel. V Bihaču imajo en sam hotel. Nič drugega mi ni preostalo kot prošnja in smehljaj. Uradni osebi je to zadoščalo: počasi je le povedal, da ima prazno sobo. Ko sem naslednje jutro plačeval — bi bilo tudi mene sram... * Neštetokrat smo že ugotovili, da bi se bilo treba nekako iznebiti te nečastne, neprijetne navade. Stališča so že zdavnaj jasna, načelno smo vsi za to. Zal pa kaže praksa, da napitnina prodira celo tja, kjer bi jo najmanj pričakovali. Mar še ni čas, da se tega grdega pojava, katerega korenine izvirajo iz žalostne preteklosti, lotijo vse družbene sile, predvsem pa sindikalne organizacije? Pa čeprav bi ponekod uvedli tudi kazenske ukrepe, ker sprejemanje napitnine v po sameznih službah ni mogoče pojmovati drugače kot podkupovanje in kot zlorabo uradnega položaja. V delavnicah briosko-frizerske zadruge »Bratstvo* v Zagrebu imajo na vidnih mestih obvestilo »Ne sprejemamo napitnine. ki je za delavca žaljiva!* Gostinci in drugi prav gotovo niso manj delavci kot tisti, ki so to geslo izobesili pred petnajstimi leti in ga tudi spoštujejo že ves čas. D. D. Delavci Lesnega kombinata Šoštanj zahtevajo nagrajevanje po uoinkn V štirih podjetjih šoštanjske občine so imeli v preteklih dneh polletne sindikalne konference. Govorili so predvsem o gospodarjenju. Tako so se v Termoelektrarni Velenja delavci zant-mali predvsem za rekonstrukcijo podjetja, ki bi prišla v poštev le, če bo podjetje obstajalo več kot deset let. V tem primeru bi vgradili še en stotonski kotel in izboljšali nekatere druge naprave. V Lesno-industrijskem kombinatu Šoštanj so bili delavci nezadovoljni, ker ni uresničenih lanskih sklepov po katerih Di morali že v letošnjem drugem polletju nagrajevati po enoti proizvoda. Zato so odločno zahtevali, da morajo uveljaviti nagrajevanje i>o enoti proizvoda najpozneje v začetku naslednjega leta. V Mizhrstvu Velenje so menili, da sindikati in politične organizacije pri gospodarjenju podjetja premalo sodelujejo. Na konferenci so govorili tudi o izredno visokem številu obolenj do 7 dni, za kar so letos izdali že nad 200.000 dinarjev. v-ko SINDIKALNE PODRUŽNICE V OBRATIH DELAJO USPEŠNEJE KOT PODOOBOI pro# ekon0111.' Nekatere večje sindikalne or- mostojnosti pri urejanju e- ^ ganizacije občine Maribor-Center mov v obratih. Z delitvijo 8 so na letošnjih občnih zborih raz- darskih organizacij na e.. pjefl1 pravljale o prilagoditvi organiza- ske ' enote in ustanavlja cije sindikalnih podružnic novim obratnih delavskih svetov s ^ pogojem dela. Podružnice naj bi ni tudi vsi materialni P°® J bile organizirane tako, da bi čla- tako organizacijsko uredite • ni sindikata čimbolj sodelovali Te sindikalne organizacij® t , Te sindikalne organiza*-j ^ pri razpravah o vseh gospodar- obratih so organizacijsko sko-nolitičnih nrohlemih pesno- „„ i______________:-a;irslni 0° i. sko-političnih problemih darskih organizacij. gospo- na tovarniški sindikalni Ta sindikalni odbor zastop Tako so na primer v Maribor- jetje tudi navzven. ski tekstilni tovarni in Maribor- Medsebojne odnose in pOSk skih^ ski livarni osnovali sindikalne vanje v okviru gospodarsK* Praksa ganizacij so si sindikalni ^ podružnice po obratih. Praksa ganizacij so si sindikalni <** prj kaže, da se sindikalni pododbori uredili s pravilnikom o del v sedanjih prilikah ne obnesejo tem so vzeli za osnovno P° sj-na j bolje, ker so le posvetovalnega da naj ima ekonomska enOtfnjc0 značaja, njihovo dela pa se je v mostojno sindikalno P°^rU.p je glavnem nanašalo le na pobira- Izkušnje so pokazale, da 'j3i-nje članarine in morda še na sindikalno delo v teh gosPTg,. sklicevanje sestankov. Postavlja skih organizacijah zelo - ukif se torej vprašanje povečanja sa- lo, kar tudi opravičuje ta u.^j. Taka organizacijska oblika ^ kalnih organizacij še Pf _?horsld dolgo, vendar so se v Delavci Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke dobivajo med delom topli obrok. Toda prostorov, kjer bi delavci tudi v miru pomalicali, še nimajo. Kot kaže slika, se vsak dan disciplinirano postavijo v vrsto. Potem pa se s svojim obrokom razkropijo po vseh koncih in malicajo, kjer pač najdejo prostor. Sedaj v tem slabem vremenu, jim ne preostane drugega, kot da jedo ob svojih delovnih mestih, ob strojih. To kaže, da bo ena prvih nalog tega kolektiva, urediti tudi prostore, kjer bodo lahko delavci topli obrok tudi v miru pojedli. Le tako bosta napredek in uspeh popolna. Nova šola ob Mislinji Uv - n, poka2tU- * lepl ^ Pod vznožjem Pohorja, pet Te podružnice so organ«1 ^ minut severno od železniške po- vrsto tekmovanj ob proslav1 staje Mislinja, so pred nedavnim setletnice delavskega uprav«3 $ odprli novo šolo. Šolska mladina, aktivnost pa se je pokazala ^ ki se je vsa leta po vojni stiska- pri obravnavanju delitve n3. nju la v mračnih, tesnih in nezdra- nomske enote, pri uveljavil p0 vih prostorih, se bo v moderni nagrajevanja po učinku k|. Lgfi osemletki vse drugače počutila, obratih sedaj tudi v večji l-*2 bilo okolje šole čim lepše, skrbijo za svoje člane, ^ sindikalne podružnice magajo pri urejanju osebnih v M so člani da OB POLLETNI SINDIKALNI KONFERENCI V TGA KIDRIČEVO ovolj odlašanja - bazen je treba zgraditi lesno-industrijskega obrata Mi- blemov in drugih težav. Kaže. priskočili na pomoč ter se je tudi delo obratnih s. Ben«1 slin j a opravili preko 1200 udarniških skih svetov, predvsem v ur, ekonomska enota pa je dala prav na osnovi te aktivnosti P 500 udarniških ur. Razen tega pa cej izboljšalo, so člani kolektiva za dograditev športnega igrišča pri šoli prispe- , vali vsak enodnevni zaslužek kar znaša povprečno 35.000 din. s?$s«ssf ssnssz dncevega. Razpravljali so o go- štoru - čeprav je v naselju že vanje nekaterih odgovornih in Ptuja, kjer tudi ni nobenega ba- P^ionat. nau oareaom. spod ar j en ju v prvem polletju, več kot 1500 šoloobveznih otrok, vodilnih ljudi, da bi to akcijo iz- zena, so sklenili, da bo treba s Kudl Kolander največ pa so govorih o skrbi za Zato so na konferenci mnogo P®1!311- Res Je> da je tovarna lani to gradnjo res čimprej začeti. Za „ rji . • ^ delavce v podjetju m komuni. ra lja]i tudl 0 ^ fa bila hudo P^^deta zaradi re- ta bazen bodo lahko koristili T*11” V Trebnjem Kaze, da imajo delavci tega ko- š ^^ J dukcije električne energije, ki je toplo vodo iz tovarniških stro- iektiva največ težav zaradi po- osemlJetke^ Sedaj na^eč ™ o teriala mihjone ter da so jev, tako da bi bila lahko v ba- manjkanja stanovanj. Prosilcev t i šolo v Hajdino ali ce'o tii5 pred rekonstrukcijo, ki je tu- zenu vedno čista, sveža in topla . Na seji predsedstva občinskega za stanovanja je namreč vedno o i ™ di vezana na lastno udeležbo pri voda. sindikalnega sveta Trebnje so med se pripravljajo s~il| SŠS-oii fSS 1“ SSI ekonomskih cenah (2500 din me- sP®vfp° n jj za to podružnica nima do'10 sredstev in naj b(i dlani sredstev prispevah sami: člani s tem niso soglašali. Dej3 so — čemu potem plačujejo cl narino, ko pa sindikat ne m°re organizirati brezplačnega izl®Jj sledico tudi to, da danes v ta- na mrtvi točki. Razumljivo bi ta občinskega ljudskega odbora - torej v središču Zagorja — je podjetje »Slovenija-ceste« začelo z asfaltiranjem cestišča v dolžini ■■■. več kot dveh kilometrov. Brž ko i bo cesta dograjena — mestoma bodo položili tudi granitne kocke, 1 drugod pa asfalt — bodo prebivalci rešeni cestnega prahu, kajti ta del ceste je sila prometen. Razen UP* j ceste pa bo občina uredila tudi neposredno okolico Ceste zmage. Porušili so že eno staro hišo, predvidevajo pa tudi ureditev na-, P|i sadov. Na drugi strani Zagorja pa j« ,;j že pred dvema mesecema začel Oddelek ESš Kranj v Velenju V prihodnjih dneh bodo v Velenju odprh oddelek Ekonomske srednje šole. Ker niso mogli doseči, da bi bil to oddelek Ekonomske srednje šole Celja, sp se povezali s Kranjem in tako bo sedanja šola v Velenju oddelek Ekonomske srednje šole iz Kranja. Doslej se je prijavilo za to šolo 40 slušateljev. V. Spominska plošča Alojzu Hohkrautu Jutri bodo v Bukovci nad Laškim odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Alojzu Hohkrautu. Plošča bo na rojstni hiši na Dornikovem posestvu, kjer je bilo zatočišče narodnega heroja že pred vojno. Lojze je od maja 1941. do 1942. leta ilegalno delal kot sekretar komiteja Partije za zasavske rudnike in okolico. V teh hiši so ga obiskovali njegovi sodelavci iz zasavskih rudnikov, katerim je dajal navodila za nadaljnje revolucionarno delo. Kljub visokemu razpisu na njegovo glavo in stalnemu zasledovanju sovražnikov Lojzeta Hohkrauta tu niso izsledili. Leta 1942 je bil ranjen v boju, toda okupatorju je sam preprečil, da ga ni dobil živega. F. Diacci KOLEKTIV SOBOŠKE »MURE« OB NOVI DELOVNI ZMAGI prevažati premog iz kisovškega obrata na rekonstruirano separacijo po betonski cesti, bo z dograditvijo tega cestnega odseka v razdalji več kot dveh kilometrov tudi ta del Zagorja veliko pridobil pri dokončni ureditvi. Podjetje »Slovenija-ceste-* mora na tem odseku premagovati velike težave, saj je potrebna regulacija potoka Medija, razen tega pa bo treba zgraditi nekaj mostov in nadvozov. Nova, moderna cesta bo približala tudi Loke in Kisovec še-bolj k Zagorju. Nič manj važna naloga ni prestavitev vodovoda Kisovec-Zagor-je, ki bo prav tako terjala nekaj milijonov dinarjev, toda Zagorjani bodo končno le preskrbljeni z zadostnimi količinami pitne vode. Omenimo naj tudi začetno gradnjo potrošniškega centra v Kisovcu, v katerem bo ljubljansko podjetje »Prehrana« uredilo samopostrežno trgovino, podobno trgovino pa bo podjetje opremilo tudi v središču Zagorja. Ce se ne bo kje zataknilo, bodo samopostrežni trgovini uredili do konca leta ali najkasneje do prihodnje pomladi. Razumljivo pa je, da ostaja še vedno ena glavnih nalog, čimprej zgraditi nov kopalni bazen v Zagorju, tako da bi ga vsaj prihodnje leto že lahko uporabljali. Novo kopališče bo na lepem kraju, kjer prebiva največ ljudi. V neposredni okolici pa bo nastajal telesnovzgojni center. Na tem območju so pravkar začeli graditi V nedeljo je delovni kolektiv Pri gradnji objekta so pridno po- tudi novo, prostorno osemletko, Tovarne perila in pletenin Mura magali tudi tamkajšnji prebival- bi bo imela 14 učilnic, telovad-v Murski Soboti proslavil 10-let- ci, saj so opravili nad 2700 pro- nico ter ustrezne kabinete. M. Vidic Nova pošta v Mariboru Preteklo soboto je mariborski kolektiv Pošte 4. sprejel v Kaj pa delovni pogoji nočnih čuvajev? Morda premalo pomislimo nanje. Čuvaj »Gradisa« ob blokih na Tržaški cesti v Ljubljani, ki dela od 14. ure popoldne do 6. ure zjutraj, si je kar sam zbil leseno lopo, da se je vsaj malo zaščitil pred vremenskimi neprilikami. nico delavskega samoupravlja- stovoljnih ur in prispevali nad nja. Ob tej priložnosti so v 16. kub. metrov lesa. Razen tega Prosenjakovcih — kraju, kjer živi je tovarna Mura obnovila strojni pretežno madžarska narodnostna park, generalno so popravili sta-manjšina — odprli nov obrat, re in nabavili tudi nekaj novih kjer bo lahko dobilo zaposlitev strojev. Temu in pa uveljavlje-60 delavcev s tega območja. nemu nagrajevanju po delovnem upravljanje novo poštno poslop- Tovarna perila Mura kot ma- učinku je pripisati, da je v zad- je. Doslej je kolektiv Pošte 4. de-tično podjetje je z zgraditvijo njem času v tem obratu močno lal v zelo neustreznih prostorih, novega obrata omogočilo Pletilj- porasla vrednost proizvodnje, po ki so bili razen tega še deljeni stvu v Prosenjakovcih ugodnejši predvidevanjih pa bodo prihod- po več zgradbah. Po dolgih pri-gospodarski razvoj, zaposlenim nje leto proizvodnjo celo podvo- zadevanjih jim je le uspelo zgra-pa boljše prejemke in stalno za- lili. V obratu izdelujejo cenejše diti lepo in moderno poštno po-posutev. volnene pletenine, za katerimi je slopje, kjer bodo nedvomno svo- V novi obrat je Mura inve- na tržišču veliko povpraševanje, je delo mnogo laže in hitreje stirala okrog 12 milijonov din. S. K. opravljali, S. B. Predsednik je pojasnil, da je že nekajkrat na RepublišK®. odboru sindikata zdravstven^ delavcev, vendar tam za te n mene nimajo denarja in napotili, naj skušajo d®®, ustrezno pomoč pri občinsK«. pri ou*-*"— ie sindikalnem svetu. Končno >. predsednik še dejal, da za*^o pomanjkanja denarja ne mogli uresničiti načrta del3, sprejetega na občnem zboru, da so torej prisiljeni života«. Res je težko delati, če ni n potrebnejših sredstev. Toda P pomba članov, čemu sploh^P|at čujejo članarino, ko pa sin*-- -e nima denarja za en sam kaj čudna. Osnovni namen si«' dikalne članarine nikakor ni> da uiiivaiiic V-1 dl Idi 111C llIJVclftA/*. 'g bi jo trošili za izlete, ampak ^ podružnica še druge naloge. članarina ne zadostuje, je zat0 potrebno, da za posamezne izl®" te prispevajo nekaj sredstev di člani, ki se izleta udeležujeri Drugo je vprašanje, a« zaradi denarja morala P°drUja niča res životariti. Zdi se, raV' prav obratno, da bi imela ^ no ta podružnica največ . „ kajti znano je, da žago«5 , zdravstvena služba še dale0. najboljša in da je še vrsta dih pomanjkljivosti, o kate« bi morali nujno spregovoriti t di na sindikalnih sestankih- » . veda, če se članskih sestank^ ne udeležujejo zdravniki, je Pj, tem obravnavanje nekaterih c sto strokovnih in drugih z3® otežkočeno. Ce bi člani te 6111 dikalne organizacije samo koliko prisluhnili zavarov3 cem, ki se še vedno pritožuJ®^ nad nič kaj dobrimi odnosi ^ eni izmed obeh ambulant, imeli kopico gradiva za obra navanje in urejevanje, Predsednikova pripomba, da zaradi pomanjkanja denarja P® bodo mogli uresničiti delovnef? načrta, je tembolj čudna, ker ravno ta organizacija v zadnJ® letu naredila precej pri uresn čevanju sklepov, sprejetih n občnem zboru. ., ! Vsekakor bi bilo najprej®^ neje, da bi se vodstvo podružn1^ ce pogovorilo na občinskem s1®' dikalnem svetu o vseh težava0’ ki jih imajo. Nobenega dvom, ni, da bi občinski sindikalni podružnici pomakni in pravim usmerjal njeno delo. ^OManjkLJIVO POLITIČNO delo in pojasnjevanje Največkrat vzrok nezadovoljstva kolektiva POGLEJMO OBE STRAN! hte?V sistem nagrajevanja za-SoriV? delavcev mnogo več En* 0Vanja Pri upravljanju j. Pndarskih organizacij, kot Dilo to potrebno prej pri ad-Inv>strativno določenih pla-acah. Sedaj je treba vsak sec spremljati in analizirati n.rnke, ki so vplivali na oseb-dohodek. Le-ta je sedaj od-sen ne le od tarifne postav-’ ampak tudi od drugih me-" osebne storilnosti, pred-, em pa od skupnega gospo-, , Jenja, od skupnega uspeha aiektiva. Da pa bi delavci ra-umeli to problematiko, da ne , * zapadli pod razne uravni-'•'ske tendence, teorijo enakih elodcev itd., je potrebnega j ecej političnega dela in po-^ nievanj. Kjer tega ni bilo, ,e Pri obračunih za nazaj po-, y*jajo notranje težave v ko-lektivih. c y podjetju »Avtoobnova« J-elje so naredili dokaj dober Pravilnik o nagrajevanju, ki Je nagradil vsakega po njego-em deležu pri uspehu vsega Podjetja. Zal je bilo premalo azprav o teh pravilnikih, premalo pojasnjevanj, da bi vsi -anfi kolektiva docela razumeli načela, ki jih vsebuje nov Pravilnik. Ta pomanjkljivost 6 Je pokazala že pri pollet-^rtt v obračunu, ko je zaradi “računa osebnih dohodkov za azaj nastalo med kolektivom ezadovoljstvo. Padali so očit-j51’ da . so ves presežek dobili o°dilni ljudje v podjetju, da P? za delavce ni ostalo skoraj nie- Vsi so kazali na direktor- ja, ki je dobil 75.000 dinarjev, a delavci so se morali zadovoljiti z nekaj tisočaki. Resnica je seveda drugačna. Gre le za enostransko gledanje, ki ga ne bi bilo, če bi kolektivu vso stvar pravočasno in pravilno pojasnjevali. Bistvo je v različnem obračunu osebnih dohodkov: medtem ko so delavci prejemali mesečni obračun celotnega svojega učinka, pa so administrativni uslužbenci morali čakati na polletni obračun. Ce primerjamo ene in druge, kolikor so v polletju dobili presežka nad svojo osnovo, vidimo, da ni direktor med prvimi. Posamezniki so dobili nad osnovo (tarifno postavko) takole: direktor 28,5 %, vodja servisa »Zastava 600« 73,7 %, v karoserijski delavnici 40,8 °/o, v strojni delavnici 27 °/o in ključavničarji 26 °/o. Tako je v prvem polletju dobil najboljši delavec 115.000 dinarjev presežka, s tem da je pri mesečnih obračunih dobil skupno 81.000 dinarjev, ob polletnem obračunu pa še 34.000 dinarjev, medtem ko je direktor dobil za celo polletje 75.000 dinarjev s to razliko, da je dobil vse hkrati. Takšno enostransko in očitno napačno reagiranje delavcev na obračun osebnih dohodkov je prav, gotovo posledica pomanjkljivega političnega dela že ob samem sprejemanju pravilnika o nagrajevanju, kot tudi ob izplačilih. JOŽE BEVC V Gorici izdelajo spalnico v 74 urah V novogoriški tovarni pohištva so v nedeljo s slavnostno sejo delavskega sveta in zborovanjem kolektiva proslavili 10-letnico delavskega samoupravljanja. Ugotovili so velik napredek tovarne. Pred desetimi leti je 384 članov ustvarilo 173 milijonov dinarjev bruto produkta, medtem ko bo letos 740 zaposlenih ustvarilo že nad milijardo 637 milijonov dinarjev. Povečanje delovne storilnosti pa najbolje kaže primer, da so pred desetimi leti porabili za spalnico »Gorica« nad 200 delovnih ur, sedaj pa jo izdelajo že v 74 urah. Nove perspektive pa se bodo odprle tovarni po rekonstrukciji, s katero bodo v kratkem začeli. Za to bodo porabili milijardo in 25 milijonov dinarjev. Vrednost letnega bruto produkta pa bodo tako povečali za več kot 2 milijardi 250 milijonov dinarjev. V organih delavskega samoupravljanja tovarne je doslej sodelovalo 277 članov kolektiva. Letos je kolektiv tovarne »Brest« iz Cerknice praznoval desetletni jubilej že v obnovljenih prostorih OB PRAZNOVANJU OBLETNICE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V CERKNICI Štirideset delavcev - sedem sto milijonov V soboto je bilo v Cerknici Začetek je bil skromen: dve milijonov bruto produkta, letos da se bo fizični obseg proizvod-praznično razpoloženje. Delavci majhni žagi, žabo jama skromnih pa 1.800,000.000 dinarjev. nje povečal za 105 °/o. Med no- tovarne Brest so praznovali ob- zmogljivosti v Cerknici ter lopa, Letos bodo izdelali kar 300.000 vimi zmogljivostmi bo na prvem letnico delavskega upravljanja, v kateri se je začenjala proiz- kosov pohištvenih izdelkov. Ve- mestu tovarna ivernatih plošč, kajti prav na ta dan je pred vodnja lesnih galanterijskih iz- liko tega izvažajo. Letos bodo iz- ki bo začela obratovati prihodnje desetimi leti prevzel gospodar- delkov. vozili za milijon dolarjev, kar leto. Tovarna bo povsem mehani- jenje podjetja prvi delavski svet. Razvoj je bil težaven: manj- kaže, da so najmočnejši izvoz- zirana, saj bo zaposlenih le 40 nj.,. r, , j. j** kalo je sredstev, strokovnjakov nik pohištvenih izdelkov v Jugo- ljudi, ki bodo ostvarjali 700 mi-Podjetje Brest sodi med tista ^ Tf)f1a -lo ip v ^erk. siavfH. liionov bruto nrodukta. naša podjetja, ki so doživela v povojnem obdobju največje spre- membe, najtežje preizkušnje tudi največji razmah. Trikrat več kraškega pršuta in izkušenj. Toda šlo je. V Cerknici je zrasla moderna tovarna ž 9000 kvadratnimi metri površine. Toda prišli sta katastrofi. 9. julija 1954 je zgorel obrat v Martinjaku, 8. avgusta 1959 pa je do tal pogorel obrat Cerknica (tu je bilo škode za več kakor 300 milijonov). Katastrofi sta postavili kolektiv pred hudo preizkušnjo. Pa niso klonili. S požrtvovalnostjo slaviji. lijonov bruto produkta. Podjetje se iz dneva v dan Z novimi zmogljivostmi se bo razvija, preoblikuje in povečuje, rentabilnost celotnega podjetja V prihodnjih letih pričakujejo, povečala za 52°/o. A. C. V ŽIVINOREJSKEM OBRATU OREHEK NA POSTOJNSKEM NAGRAJUJEJO PO UČINKU Tudi kmečkim delavcem 30 tisočakov Živinorejski obrat Orehek, hlevov za 200 glav živine in ve- 320 domačem tržišču. B. Borovič p ^kanska hladilnica pri Ko- predvsem pivom in brezalkohol- embalažo in druge naprave, ures- so se lotili obnove obeh obratov, eden obratov živinorejsko-polje- likega silosa s prostornino L,1’ ki je bila še pred dobrim nimi pijačami. Pomemben pa bo ničili že prihodnje leto in tako Pospravljali, obnavljali in gra- delskega obrata v Postojni, je kubičnih metrov se bo skupna po]0®1 v težkem gospodarskem tudi delež dekanske hladilnice obogatili izbor sadnih sokov na dilj so vsi: delavci, uslužbenci— .pr ?2aiu, je s svojimi stranskimi pri specializaciji koprskega pri- am!Zvodnimi obrati postala že stankšča, kjer bodo že v dogled- °p IVBo podjetje. Predvsem so si nem času uredili posebne plinske Šjjj^gli z dobro zasnovano pr- celice za dezinfekcijo in dezin- v Lokvi pri Divači. Ker sekcijo ter za umetno zorenje Prš ^0vPraševanje po kraškem kmetijskih pridelkov, vključno len* 11 čedalje večje, tako doma limone, banane itd. „ v tujini, šo začeli z gradnjo »°vega objekta, ki bo opre: -• .v minulih letih postal središče prostornina silosov povečala na celo okoliški kmetje in drugi napredne živinoreje. Resda je 900 kubičnih metrov. Tako bodo prebivalci. Delali so po 16 in prekinitev prejšnjega životarje- povečali tudi količino silažne kr- tudi več ur. Gradili so novi to- nja na Oreškem gradu, kjer je me od sedanjih 6 oziroma 10 ki-varni. y v sedež obrata; pripisati priklju- logramov na 20 kilogramov na Uspehi prizadejanja se kažejo čitvi k postojnskemu gospodar- glavo živine dnevno. To je se- Vprašanje proizvodnje sadnih nje leto med drugim v "načrtu, sodobno sokov žal tudi letos ni bilo ure- da bo povečalo hmeljsko susil- Premljen, tako da bodo lahko jen0j ker podjetje ni dobilo po- nico in dogradilo skladišča ža po-■ na Pollndustnjsko proiz- trebnih investicijskih sredstev, sušen hmelj. V istih prostorih bo 'jv tega iskanega artikla. Kljub temu, da gre za uvoz stio- uredilo tudi servisne delavnice udi zmogljivost pršutarne bodo fev jz tujine, sta se kooperanta, za popravilo kmetijskih strojev, snJ.L0'} s9 ,nUn ,9 hs09,,^0' Hladilnica Dekani in Ljubljan- kajti število teh se je v minulih Servis za kmetijske stroje v Konjicah . ______.......________________ „ Kmetijsko gospodarstvo v Slo- že zdaj. Leta 1950 so imeli 170 stvu in večjim investicijskim vla- veda prav tako povezano z in venskih Konjicah,ima za prihod- ;____________________________; ganjeni, vendar je .dobršen dni tenzivnim izkoriščanjem njiv in 1 uspehov dosežen prav po zaslugi travnikov ter višinskih pašnikov, marljivega 16-članskega kolek- Povečanje proizvodnje krmil pa tiva. Podatek, da se je število obetajo predvsem z izsuševalnimi živine podvojilo in da proizvod- deli. B. nja mleka stalno narašča, kaže thh na kosov letno. Skle- ske mlekarne, odločila za nabavo Letih zelo povečalo, so tudi že petletno pogodbo potrebnih naprav iz lastnih sred- L. V. 29 i^Y02: v ZDA. Jenski hladilnici tudi Promet s trgovskim štev. Tako ketačno pričakujejo, proda gom, pomočjo dodatnih sredstev Lep dohodek bo ustvarjal de- da bodo program o skupni povečan izvodnji sadnih sokov, seveda s bla .........— Z novim polnoiarmenikom bodo razrezali več lesa Na žagi lesnega obrata v Slovenskih Konjicah so pred nedavnim začeli delati z novim polno-jarmenikom. Dosedanji je svojemu namenu že odslužil, saj je bil prestavljen iz žage, ki jo je lani uničil požar. Ker ima novi tudi nekaj večjo zmogljivost, računajo, da bodo s tem lahko nado- j.jKnmiem osredotočena v Mur- razni koncentrati, testenine in knadili zaostanek pri Kl Soboti. Uspešen razvoj te in- podobno. Nekateri strokovnjaki iesa ki je nastal v ča^ ausirije teraj predvsem bogato menijo, da bi bito to moč doseči montirali nov stroj. Do konca le^ že toJ-V kriškimi pridelki in z interesnim zdmževanjem v žr- tošnjega leta morajo po planu V soboški občini živilski kombinat? v živilska industrija Pomurja je novih izdelkov, kot so na primer r Slavnem osredotočena v Mur- razni koncentrati, testenine in razrezu času, ko so f?. Posebno dosti živine za zakol, vilski kombinat, };Pkonstrukcija Tovarne mesnih sedaj razpravljajo. delkov v Murski Soboti naglo ?aPreduje. Ko bodo dela kon-ana, bodo lahko v tej tovarni Predelali za okoli 80 odstotkov , mesa. Tovarna mlečnega pra- bo prav tako dobila še nov orat za predelavo sadja, kate-ZeSa je ob dobrih letinah pred-sem na Goričkem precej. Izde-,0vali bodo predvsem sadne so-«°ve. Tudi mlinsko podjetje bo-»0 razširili, povečali bodo pred-*sem obrat za izdelovanje hra-.Loih krmil za živino v Puconcih. Kljub modernizaciji pa bo v pomurski živilski industriji osta-0 odprto vpiašanje ekonomič-oega izkoriščanja surovin, pred-sem v fovarnj mesnih izdelkov, tor je bilo to doslej zaradi pomanjkanja prostorov in zastare-to naprav otežkočeno. V Po-mniju menijo, da bi to vrzel lah-“° odpravili le s tesnim proiz-odnim sodelovanjem med posa-nreznimi tovarnami živilske in-Pnstrije. Hkrati pa bi lahko s smotrnim izkoriščanjem surovin 0svojili tudi izdelavo nekaterih o čemer r PIav razrezati še’ več tisoč kubičnih K. metrov hlodovine. L. V. Na Goriškem v osmih mesecih 70°/o plana Industrijska podjetja v gori-škem okraju ugodno izpolnjujejo planske naloge. V prvih osmih mesecih so izpolnili že nad 70 °/o letnega proizvodnega načrta in naredili 25 °/o več kot v istem obdobju lani. Medtem ko je vrednost proizvodnje znašala lani v prvih osmih mesecih nekaj manj kot 9 milijard dinarjev, so letos dosegli že 12 in pol milijarde dinarjev. Najlepše rezultate dosegajo v Tovarni cementa in salonita Anhovo, Goriških strojnih tovarnah in livarnah ter v Tovarni pohištva »Km« v Podmelcu, kjer so izpolnili že nad 80 °/o letnih planskih nalog. L, K. 11 milijonov za obratna sredstva l v konjiški občini so sklenili, da oao v okviru združevanja sredstev ip* obrtnih in drugih podjetij zbrali & 12 milijonov dinarjev. Doslej so rta že okoli 11 milijonov, kar kaže, bodo načrt lahko izpolnili. Vsa zbrana sredstva so tudi že ohf0 v ceIoti potrošili za razširitev ^tnih podjetij in nabavo opreme. Ti Podatki povedo, da je bila akcija do-Opravljena in da so posamezna Podjetja imela pripravljene utemelje-e načrte za razširitev. V-ko. na dober sistem dela in stimulativno nagrajevanje hlevarjev in poljskih delavcev. V tem obratu vsa dela v sistemu enot nagrajujejo po učinku. Hlevarju, ki skrbi na primer za 20 krav. obračunavajo mesečne prejemke po količini mleka, po štiri dinarje od litra. Za vsak nadaljnji odstotek tolšče nad 3,5 dobi hlevar 0,40 dinarja več. Razen tega mu pripada 0,66 dinarja na glavo živine, za pravilno skladiščenje gnoja ter 15 dinarjev dnevno za vsako kravo, ki je zaradi brejosti ne molze. Niso redki primeri, da prizadevni delavci lahko tako zaslužijo več kot 30.000 dinarjev. Tudi za vsa ostala poljska dela imajo že preizkušen sistem nagrajevanja po učinku, tako da je zaslužek vsakega člana delovnega kolektiva predvsem odraz njegove pridnosti. Z dograditvijo dveh sodobnih V tovarni »Saturnus« v Ljubljani so se pred časom odločili, da bodo za čimboljšo zdravstveno zaščito delovnega kolektiva uredili lastno obratno ambulanto. Želja delavcev tega podjetja se je minulo soboto uresničila. Nova obratna ambulanta deluje v okviru kadrovsko-socialne službe podjetja. Razen ordinacijskih prostorov in čakalnice ima tudi laboratorij za najnujnejše preiskave. V podjetju bodo poslej imeli svojega zdravnika, medicinsko sestro, laborantko in dve bolničarki. Razen kurativnega dela se bo nova ambulanta še zlasti posvetila preventivni zdravstveni dejavnosti. S pxvo takšno akcijo — sistematskim pregledom vsega kolektiva — bodo začeli v najkrajšem času Zakaj v Radovljici 4 "/o več nesreč? Komisija za higiensko-tehnič-no zaščito pri podružnici Zavoda za socialno zavarovanje v Radovljici je ugotovila, da je bito v letošnjem prvem polletju za 4 odstotke več obratnih nezgod kot v istem obdobju lani. Največ obratnih nezgod je bito v gradbeništvu in lesni industriji. Tako se je v Gradbenem podjetju »Bled« poškodovalo v prvem polletju 21 odstotkov, v Gradbenem podjetju »Gorenjcc-Radovljica 14 odstotkov, v Podjetju za vzdrževanje prog Lesce 15, Lesno industrijskem podjetju Rečica 15, Lesnem industrijskem podjetju Gorje 10, »Jelkk-Radovljica 20, Poslovni zvezi Radovljica 13, Gozdnem gospodarstvu Bled 11, Tovarni športnega orodja »Elan* Begunje 9 in v Tovarni drobne lesne embalaže Vintgar kar 22 odstotkov vseh zaposlenih. Komisija meni, da ta podjetja premalo pazijo na varnost pri delu in na preprečevanje teh nezgod. Tako so le v »Elanu« doslej zaposlili varnostnega tehnika. Največ uspehov doslej pri preprečevanju nezgod pa so imeli v Tovarni, verig v Lescah, kjer jim je uspelo znižali obratne ne zgode od 106 v letu 1958 na 38 v letošnjem letu. N. B. O UVAJALNIH SEMINARJIH V TOVARNI »STOL« Delavci še niso zadovoljni z mojstri Program izobraževanja v »Stolu« postavlja v ospredje sprejem in uvajanje novih delavcev. Mesečno pride v podjetje 10 do 15 novih ljudi, ki jih je treba seznaniti s pravili podjetja, s poslovanjem in organizacijo podjetja, s pravicami in dolžnostmi v delovnem razmerju itd. Zato vsak mesec nekaj dni po sprejemu novih članov kolektiva organizirajo štiridnevne uvajalne seminarje. Tu obravnavajo vsa področja, ki zanimajo novosprejete, od upravljanja podjetja, pravilnika o delovnih razmerjih, o delovni storilnosti pa do nagrajevanja, norm itd. Z diagramom o proizvodnem procesu in z ogledom vsega podjetja dobijo določeno sliko o vlogi in pomenu svojega delovnega mesta v celotnem proizvodnem postopku. Da bi dobili še mnenje novosprejetih delavcev o vtisih pri sprejemu v podjetje in eventualnih pomanjkljivostih na seminarju, so pred kratkim izvedli med novosprejetimi posebno anketo. 90 °Io anketiranih pravi, da so dobili pri sprejemu v podjetje dober vtis. Z delom na delovnem mestu je zadovoljnih 88 % novosprejetih, medtem ko ostali navajajo nepravilno razporeditev, neustrezne fizične sposobnosti itd. Trije Odstotki delavcev niso zadovoljni s pomočjo mojstra pri uvajanju v delo. Zanimivo je, da je to večina delavcev iz tistih oddelkov, kjer mojstri še niso na posebnem seminarju obdelali metode poučevanja praktičnega dela, ki jo je do sedaj že absplviralo 12 mojstrov in preddelavcev. Tudi o samem uvajalnem seminarju so delavci dali vrsto predlogov, ki jih bo izobraževalni center v bodoče pri svojem delu upošteval. F. SVETELJ DOGODKI V SVET U OD TEDNA DO TEDNA kriza'V KONGU V Kongu je še vedno nejasen položaj. Prejšnji teden je minil v prizadevanju za pomiritev med predsednikom vlade Lumumbo in predsednikom Kasavubujem na eni ter v mrzličnem prizadevanju kolonialistov, da bi preprečili to spravo. Premier Lumumba izraža pripravljenost na spravo m kompromis, o čemer sta se nekoč tudi ze sporazumela, predsednik Kasavubu pa je še nadalje zadržan, očitno pod vplivom svojih zahodnih svetovalcev. Pri prizadevanju, doseči spravo', sodelujejo predsednika skupščine in senata ter predstavniki afriških dežel. Nekoč je tudi po kovnik Mobutu obiskal Lumumbo in mu dejal, da želi spravo. Napovedi, da je sporazum podpisan ali da bo vsak čas dosežen, pa vselej zanika bodisi Kasavubu osebno, bodisi ljudje iz njegove okolice, bodisi predstavniki Ileove »vlade«. Očitno se kaže želja, da bi se sedanji spori zgladili s spravo voditeljev in v sk a-du z interesi dežele, njene neodvisnosti in nedotakljivosti, vendar si določeni tuji krogi prizadevajo na vse načine, da bi to preprečili in še bolj ogrozili prihodnost Konga. O tem pričajo tudi poročila o vdoru »katanških« sil pod poveljstvom belih oficirjev iz Francije in Belgije v pokrajino Kasai. Te enote so opremljene s helikopterji in z letali francoske proizvodnje. Jasno je, da jih ne krmarijo Katanžani, saj letalcev ne usposobiš kar čez noč. V takem položaju je 26-članska vojaška delegacija pod vodstvom Mo-butujevega pomočnika obiskala Lumumbo in izrazila željo, naj bi »vlada začela takoj delovati«. Delegacija Titova Predsednik republike FLRJ se je v New Yorku zadnja dni sestal z vodečimi delegati številnih dežel Predsednik Tito, šef delegaci- tanije Nehrujem in Macrnj'^ je FLRJ na XV. zasedanju Ge- nom, s šefom delegacije CO'1® neralne skupščine, je vse dni v in Maroka in Mulajem Hasan New Yorku zelo aktiven. Zadnje pred začetkom plenarne seje ^ dni se je sestal in se pogovarjal se je zadržal v daljšem razgn z vodečimi delegati številnih de- ru tudi s predsednikom Hm5 žel. Srečanjem Eisenhowerjem in Naserjem minuli teden in razgovorom s pre-mierom Nehrujem, podpredsednikom alžirske vlade Belkasemom, princem Sihanukom in drugimi državniki in politiki na začetku tega tedna je sledila te dni še vrsta drugih sestankov. Samo minuli torek se je predsednik Tito sestal in se pogovarjal s predsednikom Gane Nkrumahom, s predsednikoma Indije in Velike Bri- JI O pi cUbtrUIlllVOIlI * _ . gg predsednikoma vom. Z nekaterimi državniki - - ial “ V M je predsednik Tito pogovarja večkrat. ^ Kar niso mogli storiti ^ p ki-«, bodo napravili »mali*«. so zapisali številni komentato ki zasledujejo zelo živahno nost in uspešne razgovore Pr a stavnikov malih držav ozir° predstavnikov izvenblokovsj^ dežel. Vsi ti so na govorniški x buni v generalni debati in v sti srečanj in razgovorov P1^, do številnih koristnih predlog hkrati pa so vložili mnogo tri* BEOGRAD — Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, ki zamenjuje odsotnega predsednika republike, je sprejel te dni novega argentinskega veleposlanika v Jugoslaviji Anahleta Liosa, ki je izročil poverilna pisma. je zahtevala, naj bi se v vlado vključili tudi zastopniki opozicije, v parlamentu pa naj bi bil »velik nacionalni sestanek«, da bi našli izhod iz sedanjega spora. Težko je reči, kaj bo iz vsega tega, ker »vlada« lahko pomeni Lu-mumbovo ali Ileovo, sklicanje »nacionalnega sestanka«, ki bi se ga udeležili plemenski poglavarji, pa bi moglo biti izraz želje, da bi pravice svobodno izvoljenega parlamenta prešle na plemenske poglavarje, ki so znani kot zagovorniki separatizma. Dokaz za to, da nevarnost takega manevra ni neutemeljena, je tudi zahteva, naj bi povabili na sestanek Moizeja Čom-beja, čigar kvizlinško vlogo najbolje ponazarjajo zverinstva nad pristaši konogoške enotnosti v Katangi. Vse kaže. da si lahko Kongo največ obeta od prizadevanja predsednikov parlamenta in afriških dežel, ki se zavzemajo za to, da bi spor zgladili s spravo med voditelji in preprečili tuje vmešavanje v kongoške notranje zadeve. NADALJEVANJE POGAJANJ O PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV V torek so se v Ženevi nadaljevala pred petimi tedni prekinjena tristranska pogajanja med SZ, ZDA in Veliko Britanijo o opustitvi atomskih poskusov. Pričakujejo, da bo nadaljnji potek pogajanj v mnogo-čem odvisen od dogodkov v Generalni skupščini ZN in od tamkajšnjega pritiska na velesile, naj se končno le sporazumejo o prepovedi atomskih poskusov in s tem utro pot k nadaljnjim uspehom v zvezi z razorožitvijo. DOGODKI V LAOSU Enote uporniškega generala Nosa-vana Fuma so se morale prejšnji teden umakniti iz mesta Paksana, ki leži okoli 170 km severovzhodno od laoške prestolnice Vientiana. General Nosavan zdaj preureja svoje enote z namenom, da bi v naslednjem pohodu osvojil Vientian. Vladne enote se zbirajo okoli glavnega mesta na levem bregu reke MeKong, katere desni breg pripada Tajski. Pred časom so Vientian obstreljevali s topovi s tajskega ozemlja na drugem rečnem bregu. SPOROČILO PRIJATELJEM V HARLEMU Konfederacija kubanskih delavcev je poslala »Sporočilo prijateljem v Harlemu«. V njem se zahvaljuje za sprejem, ki so ga priredili premier u Castru, in za izraze solidarnosti s šefom kubanske delegacije na Generalni skupščini. V sporočilu je rečeno, da se je »Castro odpravit na zasedanje ZN, da bi branil neodvisnost, svobodo in na.-predek«. Pismo, ki sta ga podpisala sekretar za mednarodne stike in organizacijski sekretar, se končuje s prošnjo prijateljem iz Harlema, naj sporočijo prebivalstvu izraze hvaležnosti vseh kubanskih delavcev, belih in črnih, ki so zastopani z enakimi pravicami v tej enotni sindikalni organizaciji kubanskih delovnih ljudi. Harlem je newyorška črnska četrt, kjer se je nastanil premier Castro, potem ko so mu onemogočili normalno bivanje in delo v hotelih newyorških belih mestnih če-_trti. DEDIŠČINA KOLONIALIZMA Dežele, ki so sestavljale Francosko Zahodno Afriko (Sudan, Senegal, Slonokoščena obala, Nigerija, Zgornja Volta in Dahomej), so postale v letu 1958 članice Francoske skupnosti, kar naj bi bil njihov prvi korak na poti k državni individualnosti. Matična dežela si je pridržala vse pomembnejše funkcije (obramba, zunanja politika, gospodarstvo in finance, pravosodje itd.). Letos, slabi dve leti po tem dogodku, pa tako zasnovane zveze že popuščajo, omenjene dežele postajajo popolnoma neodvisne. Začelo se je letos aprila, ko je bil sklenjen sporazum med metropolo in Federacijo Mali (Senegal in Sudan, med katerima je nedavno prišlo do razkola), po katerem bi z letošnjim 30. junijem dobila Federacija Mali vse pravice, ki jih je imela Francoska skupnost. Takšni sporazumi so bili kasneje sklenjeni tudi z drugimi omenjenimi deželami.) Kot nekakšno vsklajevalno telo so ustanovili Mešano komisijo, ki naj bi jo federacija obveščala, s katerimi deželami je navezala diplomatske stike in sklenila trgovske sporazume. Federacija Mali je imela pravico uvesti valuto, vendar z obveznostjo, da še nadalje ostane v območju franka. pričakovati večjo prodajo na tuje treb domačega prebivalstva. Ta-trge. Tuji kapital očitno ni pri- ko morajo te dežele uvažati ra-čakoval, da se bodo politični do- zen proizvodov strojegradnje in tudi nekatera osnovna živila (uvoz živilskih proizvodov zavzema četrtino vsega uvoza teh dežel, medtem ko gre za uvoz dru- 111vj.au I'11 v 1V7/.111 in časa, da ustvarijo zadovob vzdušje za takšne razgovore in uspeh le-teh. Predsednik Tito je bil izmed najbolj aktivnih. Sestal je s številnimi državniki in s močjo drugih predstavnikov ' venblokovskih dežel ustvaril P" goje za uspešno delo General skupščine. Predsednik Tito in njegovi ^ govorniki so izmenjali svoje gib proizvodov za široko potroš- glede o številnih aktualnih vPr^ Pod pokroviteljstvom Francije so vse naštete dežele sklenile leta 1959 sporazum o carinski in plačilni uniji. Kot valuto so obdr- godki vrstili tako naglo. Žale frank CFA, ki je vreden petino novega francoskega franka. kovin sko-predelovalne industrije njo nadaljnjih 38 °/o). Tako so uvozili leta 1958 okoli 97.000 ton sladkorja, 93.000 ton riža, 9000 ton mlečnih izdelkov itd. Tuji kapital ima v rokah tudi banke in zunanjo trgovino. Njegova trgovinska podjetja odkupujejo kmetijske pridelke za izvoz in razdeljujejo uvoženo blago. Domačini se ne morejo ukvarjati z zunanjo trgovino. A. MARKOVIČ Ker zavzemajo kmetijski proizvodi na izvoznem seznamu pr- Med skupno 4,4 milijona kva- vo mesto, pa še te izvažajo veči-dratmmi kilometri skupne površine teh dežel, kjer živi okoli 18 milijonov ljudi, je obdelanih le kakih 10 milijonov hektarov. noma nepredelane, je za te dežele značilen stalni primanjkljaj v trgovinski bilanci. Državni in privatni kapital je prihajal od tega je posejanih pet milijo- glavnem iz metropole v dežele nov s kulturami za prehrano prebivalstva. Površine, zasejane s kikirikijem, obsegajo 1.4 milijona hektarov, bombaž četrt milijona, kava .prav toliko, kakaovec pa 200.000 hektarov. Povedati je treba, da je gospodarstvo skoraj vseh teh dežel odvišno od ene ali dveh kmetijskih kultur. Tako daje Federacija Mali štiri petine skupne proizvodnje kikirikija teh dežel, Slonokoščena obala štiri petine kave ter ves kakao, vse banane in ananas. Na tak razvoj proizvodnje in razporeditev proizvajalnih središč je vplival tuji kapital, kar dokazuje tudi dejstvo, da gre za proizvodnjo izvoznih artiklov. O rudnem bogastvu teh dežel ni mogoče govoriti v pravem pomenu besede, ker podrobna raziskovalna dela še niso opravljena. Za zdaj je znano, da je v deželah nekaj železne rude ter bakra in mangana. Spričo dejstva, da postajajo te dežele neodvisne,- nastane vprašanje, ali bodo mogle zbrati toliko kapitala, še večjega pomena bivše Francoske Zahodne Afrike. V minulih dvanajstih letih je tuji kapital vložil skupno 996 milijard starih francoskih frankov; od tega pride na državne investicije 460, na privatni kapital pa 170 milijard, v kar je vštetih tudi 10 milijard, ki jih je vložil nefrancoski tuji kapital. Bivši sklad za ekonomski in socialni razvoj je dal 166 milijard. Tega je zdaj zamenjal Sklad za pomoč in sodelovanje, ki nadzoruje vse kredite, kar jih daje Francija za gospodarski, kulturni, socialni in tehnični razvoj. Razen teh skladov je dajala posojila tudi Centralna blagajna za ekonomsko sodelovanje. Doslej je odobrila okoli 170 milijard frankov, od tega privatnim tvrdkam okoli 65 milijard. Državni kapital se je usmeril v glavnem v razvoj spodnje strukture in socialnih služb, privatni, pa v gospodarstvo. Zunanjetrgovinska menjava teh dežel je zasnovana na izvozu kmetijskih pridelkov. Izvoz kikirikija in olja iz njega zavzema i^fciVV YORK — Doslej sta se predsednik republike Tito in predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev na zasedanju Generalne skupščine dvakrat pomenkovala. Vsakokrat po 15 minut. Srečanji sta minili v prijetnem razpoloženju. šanjih in problemih, posebno stih, ki so na dnevnem redu s danje Generalne skupščine. Po razgovoru s predsednik^ Macmillanom, ki je bil istega o0^ po srečanju s predsednik0^ Nehrujem in Nkrumahom, ^ predsednik Tito izjavil, da s° * pogovorili v glavnem o tiste^! kar bi bilo treba storiti, da se umirila zdajšnja napetost svetu in poudaril, da so bili ^ razgovori zelo koristni, saj ie njih prišlo do jasnih sledi, da bo vzdušje zboljšalo. Takšno upa nje, je rekel predsednik TH0] izhaja iz vere v možnost pom1^ jenja. To izjavo je marsikatcp delegat v OZN ponovil, števil1’ novinarji pa so jo vzeli kot en izmed tez za svoje komentarje. V tej plemeniti akciji sodeW' jejo tudi druge dežele in njihdf državniki, ki so kakor predse«' nik Tito prišli v New York, za' vedajoč se zgodovinskega pom6" na letošnjega zasedanja General' ne skupščine. Časniki so pol”1 poročil o delu politikov, kot s« predsedniki Naser, Nkrumah >n Nehru, ki so prav tako za vzp0" stavitev primernejšega vzdušj3 vložili mnogo truda, izkušenj diplomacije, ter spodbudili aktiV' nost vse skupine azijsko afriškin dežel v OZN, ki je imela minul« soboto svoj prvi sestanek v OZN- V tej skupini je 44 dežel. Pred' sednik Nkrumah je na tem se* stanku izrazil prepričanje, da b0" do afriške in azijske dežele v P0' SODNA OBRAVNAVA PROTI ATENTATORJU IZ JUŽNE AFRIKE i?5la 1 a^®en °dnos bo zavzel tuji 0koli 40 % vsega izvoza teh dežel. V nekaterih deželah dosega STRELV ČRNO kapital. Dežele imajo nekaj industrija ki pa v glavnem predeluje kmetijske pridelke. Razen mlinov in oljarn obratuje nekaj tekstilnih podjetij in cementarn, industrije najvažnejše izvozne pridelke teh izvoz kikirikija in njegovih derivatov celo nad 90 °/o vsega izvoza. Tudi kava, kakao, banane, Pričakovali so, da se bo David Pratt branil in opravičeval. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Obtožen je za poskus umora juž- ananas in bombaž sodijo med noafriškega predsednika Ver- za predelavo kovin pa sploh ni. Dežele postajajo neodvisne, hkrati pa se poraja želja po graditvi lastne industrije. To bo nujno vplivalo na nadaljnje zmanjševanje proizvodnje sedanjih kapacitet, spričo tega se bo proizvodnja podražila, ker .je težko dežel, ki izvažajo razen tega še ribe, ribje konserve in nekaj malega kož. Takšni strukturi izvoza teh dežel se ne smemo čuditi, ker je tuji kapital usmeril kmetijsko proizvodnjo samo v izvoz, ni pa upošteval niti najosnovnejših po- woerda. Na sodišču je iskreno izjavil; »Simbolično sem streljal v — apartheid (rasna diskriminacija)!« Dogodki, ki so se odigrali letos spomladi v Južni Afriki so zaradi več razlogov vzburkali ves svet. Politika apartheida, rasne diskriminacije, je dosegla svoj vrh naj- prej v krvavih incidentih v Shar-pevillu, kjer je vladna policija ubila nad sto ljudi, potlej pa v posebnih ukrepih, ki so jih uvedli v vsej deželi. Glavni arhitekt teh brutalnih ukrepov in nasilja je bil južnoafriški predsednik Ver-woerd. znani ideolog apartheida in rasnega nasilja. Aprila, ko je val rasističnega poleta dosegel svoj največji ob- val Pratt, »streljati v tisto, kar drži Južno Afriko za vrat in ovira, da se uvrsti na svoje pr3' vo mesto med druge narode. K0 sem to storil, sem čutil velik0 olajšanje.« Pratt je ovrgel trditve nekat°' rih psihiatrov, da je neumeO' Južnoafriški farmar pravi, oa njegovi napadi nervoze niso ni' kakršen dokaz, da bi bil bolan Predsednik Generalne skupščine Frederic Bolend Zdajšnjemu XV. zasedanju Generalne skupščine predseduje Frederic Bolend, ki so ga udeleženci izvolili s tajnim glasovanjem. Dobil je 46 glasov proti 25, ki jih je dobil češkoslovaški delegat Nosek, ki proti 9 glasovom, ki jih je dobil islandski delegat Tores. Frederic Bolend je bil rojen 1904. leta v Dublinu. Srednjo šolo in končal prav tam. Potem je študiral pravne nauke, in sicer na Kraljevskem inštitutu. Kot štipendist Rockfel-lerjeve ustanove je bil dalj časa na specializaciji na ameriških univerzah: v Chicagu, na Harvoardski univerzi in na univerzi v Južni Karolini. Je doktor pravnih znanosti. Po končanih študijah v ZDA se je vrnil na Irsko in stopil v diplomatsko službo. Leta 1929 je bil član irske delegacije, ki je v Londonu s tedanjo bri- tansko vlado sestavljala statut dominiana Irske. Prvi njegov diplomatski položaj v tujini je bil v Parizu, ko so ga imenovali za prvega sekretarja irskega poslaništva. To je bilo leta 1932. V tej -funkciji je bil Bolend tudi član irske delegacije pri Ligi narodov. Leta 1941 je bil član irske delegacije na Konferenci nacionalnosti Com-monwealtha v Londonu in irski delegat v Komiteju za ekonomsko kooperacijo Evrope v Parizu. Bil je tudi irski delegat na diplomatski konferenci evropskega sveta, ki je bila 1949. leta v Londonu. Leta 1950 je postal državni sekretar za zunanje zadeve, od 1950. do 1956. leta pa izredni opolno-močeni veleposlanik Irske v Veliki Britaniji. Od 1956. leta je bil Frederic Bolend stalni delegat Irske pri OZN v Nem Yorku. seg, je osovraženi predsednik pri- ’n poudarja, da je pred atentatoi« šel na otvoritev velike nacionalne šest noči dobro in normalno spal; izložbe, kjer bi moral govoriti. V Na koncu je sodišču rekel tucu prisotnosti 30.000 ljudi se je te- tisto. kar je po njegovih beseda« daj postavil predenj človek, ki je že nekaj let hotel reči: »Vsa« streljal. Ranjenega Werwoerda so takoj prepeljali v bolnišnico, atentatorja pa aretirali. Takoj so ugotovili, da atentator ni bil domačin-Afrikanec, temveč belec: 53-letni farmar David Pratt. Sodno obravnavo proti Prattu so pripravljali nekaj mesecev. Vse prebivalstvo jo je pričakovalo z velikim zanimanjem. V teh pripravah so se jele širiti vesti, da je Pratt — znorel. Sodna obravnava proti Prattu se je začela pred Vrhovnim sodiščem v Pretoriji sredi minulega meseca, vendar je bila že takoj po nekaj dnevih prekinjena. Pratt je moral pred psihiatre. Sodnikom je že prvi dan povedal, da se je vrnil iz tujine in da je bil ves iz sebe zaradi dogodkov, ki so se zvrstili v deželi, medtem ko je bil odsoten. »Videl sem, kako zapirajo na stotine oseb, med njimi celo ženske,« je Južnoafrikanec-belec, ki govor1 angleško. Afrikanec-domačin, IP' dijec in Malajec, vsi ti moraj0 biti enakopravni. Imeti mora]0 svoj položaj v družbi, če želijn0 zgraditi Južno Afriko. Južna Afrika mora zavreči odvratno kačo rasne segregacije — apar-theid.« Prattova izjava je senzacionalno odmevala v vsem svetovne111 tisku. V Južni Afriki, kjer s° svobodo misli in osnovne človeške pravice že zdavnaj zaprli v ječe, se kaj takega na sodni obravnavi še ni zgodilo. Presenečeni tožilec, obramba in sodniki s° soglasno izjavili, da je Prattova demonstracija brez presedana v sodni praksi Južne Afrike in d® je zaradi tega potrebno obravnavo preložiti. Pratta so poslali spet psihiatrom in napovedali, da se bo obravnava nadaljevala konec meseca. Ne glede, do kakšnih sklepov pripovedoval Pratt. »Name je vse bodo prišli psihiatri, dejstvo jo- to napravilo strašen vtis in sklenil sem, da nekaj ukrenem proti monstruoznemu apartheidu. Hotel sem, da Južna Afrika ne bi poznala takšnih metod. Čutil sem. da moram streljati v to odvratno stvar — apartheid,« je nadalje- nico. da tisto, kar je rekel Pratt o politiki rasne diskriminacije, misli ves svet. Vprašanje je samo, ali hočejo s tem reči, da je nora vsa svetovna javnost, ali samo tisti, ki je v Južni Afriki povedal res- RS?- • . ■ ■ 1 ■ ...•■ ;V:i- F-*... S ■FFv -F- velika moč in da bodo fotoreporterjev. Razgovor je tra- druge skrbi in mišljenja. Vse to te pritisniti na oba bloka ■ t^Sobn' . 2aiad ^em • PrePrečiti, da bi svet t0 ^al v novo vojno katastro-';'FuPini dežel, ki zagovarjajo jal uro in tri četrt. Po sreča- je zelo odmevalo po vseh dvora-nju v poslopju sovjetske misije in nah OZN, pa tudi zunaj njih, po v novo vojno katastro- po uradnem sporočilu o razgovo- vsem svetu. V govorih predsedni-rih, so predsednika Tita seveda ka Tita, Naserja in Nkrumaha je se bo pri- takoj obkolili novinarji in ga bilo slišati besede' vesti miroljub- . ,_ skoraj v eni sapi vpraševali, nega človeštva in vseh tistih, ki v Seveda ima Titova aktivnost kako je zadovoljen s sestankom, trezno gledajo na svet in na vse , New Yorku zelo velik odmev Predsednik Tito je izjavil, da so dogodke. v izven palač Organizacije Sc pogovarjali o vprašanjih, o ka- Ni bilo časnika na svetu, ki ne s®hiženih narodov. Kadar koli terih lahko berejo v uradnem bi bil objavil vsaj dela govora na-, Predsednik republike pojavi na sporočilu. »Lahko rečem,« je pri- šega predsednika. Nekatere ideje F?!® nevtralnosti, tudi Ciper. od newyorških avenij ali stavil predsednik Tito, »da so bili v tem govoru, tako pišejo, so nekaj razgovori s predsednikom sovjet- najbolj konstruktivnega in naj-ske vlade zelo koristni in iskre- bolj realnega, kar je bilo doslej ni.« slišati na jubilejnem zasedanju Skratka: če se bi tedenska bi- OZN. O pomenu govora predsed-jF^srna predsedniku Titu pa so lonca dela Generalne skupščine nika Tita in o pozitivni vlogi Ju-i^ali rr.cd drugim tudi Komite omejila samo na delo velikih sil, goslavije v areni najaktualnejših to delo ne bi bilo kdo ve kako mednarodnih dogodkov po svoje 1 ribc,!i mestni četrti, ga po-itate ■ ^ številni prebivalci, od setn b ■i® Preiel že cel kuP Pi_ 2a »r* T*®0- drugim.......... uravo nuklearno politiko, Ko- za podporo XV. zasedanju veliko. Na srečo pa, kot smo že govori tudi podatek, da sta samo ,®Reraine skupščine OZN, nad- omenili, je bilo slišati v minulih Peking in Tirana pohitela, da ju 5°f —1,’„„ .. dneh zelo veliko hrabrih^.glasov, prikrojita, falsificirata in takšna videti drugačno razpoloženje, posredujeta svojim bralcem. 4 ' Starokatoliške £erikl cerkve v univerza Columbia v Un'v Yorku, študentsko vodstvo NEW YORK — Predsednika Tita je ob vrnitvi z izleta v okolici New Yorka minuli torek dočakala pred njegovo rezidenco na Peti aveniji skupina izseljencev in mornarjev, ki so z rekli in vzkliki pozdravljali predsednika republike. m , srze Cornvvall v Itaki, števil-g državljani ZDA, Američani ju-Ijg .vanskega porekla in izse-(J ci iz Kanade. Nedvomno je le vplivala osebnost predsed- »ika Tita, t^i-' -Ai-a, njegova državniška in ,iti,l>cna vloga ter nezavisna po-ž ki je simbolično povezana Tenom predsednika FLRJ. Pr^azgovor. ki je zavzel največ ča« - F v največjih svetovnih DgJdkih, je bil v zadnjem času p Voinno razgovor Tito-Hruščev. m F^arjala sta se v poslopju so- >tske . Fovor _ _ _____ Cr jSac^° je sprejel in pozdravil dsednik Hruščev pred velikim Vllom filmskih snemalcev in llllll!llll!>l!IIIIIIIIIIIIIIHHIIHIIIII!ll!ll!llllll!>IIIIIINilllllli> | Krvava bratovščina Ljudje, ki so pod okriljem ameriških oblasti orga-M nizirali žalitve naših delegatov na zasedanju Generalne skupščine OZN so znani fašisti in vojni g zločinci Ko se je druga svetovna voj- prostovoljne bojne odlikovan z M na končala, so iz naše dežele po- ustaškim odlikovanjem »Voja-M begnili številni kolaboraciom- ško medaljo železnega trolista II sti, četniki, ustaši, Ijotičevci in IV. stopnje«. Pred koncem dru-s drugi. Zahvaljujoč podpori naj- ge svetovne vojne je postal doli bolj reakcionarnih elementov na polkovnik. Ob osvoboditvi je š svetu le-ti še zdaj životarijo in bil ujet, vendar mu je v Mari-s izkoriščajo vsako priložnost za boru uspelo pobegniti. Pobegnil = napade proti FLRJ. Tako so v je v Avstrijo. Od leta 1951 živi Ameriki že več kot deset let svobodni in varni vojni zločinci iz druge svetovne vojne, ki so prav te dni pred začetkom zasedanja Generalne skupščine OZN dvignili glave in neovirani kričali proti FLRJ. Navedli bomo samo nekate- v Chicagu. Aktivno dela med ustaši kot duhovnik. Taboriščni vohun — Slobodan Braškovič Le-ta je bil docent pravne fakultete v Beogradu. Sin je osebnosti. NEW YORK — Predsednik republike Tito v razgovoru s šefom etiopske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN in ministrom za zunanje zadeve Habte Voltom. DOLGO PRIČAKOVANI MEJNI SPORAZUM MED BURMO IN KITAJSKO NAPOSLED Te dni je burmanski premier na slovesno podpisovanje dolgo bivši premier general Ne Vin. U Nu že tretjič v zadnjih šestih pričakovanega sporazuma o meji. predsednik Protifašistične lige U letih odpotoval v Peking. Tokrat Namreč razgovori o mejnem spo- Ba Sve, predstavniki lokalnih vlad, 170 glasbenikov in plesalcev, 60 športnikov in več častnikov ter trgovcev. Sporazum, ki ga bodo podpisali v Pekingu, bo prekinil mejni spor, ki se že vleče iz leta 1956. Določitev mejne črte je bila zelo težavna, in sicer predvsem zaradi tega, ker na burmanski strani ni nikakršnih komunikacij in ker je vse območje še vedno neraziskano. Zaradi tega so skupine strokovnjakov in svetovalcev spremljali poklicni hribolazci, saj je bilo treba včasih na 4000 m visoke gore, pokrite s sne- Popolno markacijo meje so dokončali v zadnjih treh mesecih. Meja vodi večidel po stari črti. Kitajci so na jugovzhodu zahtevali 180 kvadratnih milj. Burmanci pa so jim jih nudili samo 56. V pogajanjih sta obe strani popustili, tako da je prišlo pod kitajsko oblast 58 milj. Prebivalstvo s tega območja je lahko izbiralo, ali ostane^ v. Burmi ali na Kitajskem. Večina prebivalcev se je odločila živeti v Burmi. Precej tega ozemlja naseljujejo pol divja plemena, znana kot lovci na človeške glave, ki se v vsej svoji zgodovini niso pokoravali niti eni administrativ-j v-i • i • n ni oblasti. Ker večji del tega ob- ^ ^UrT močja spada zdaj h Kitajski, so so naposled zaključeni. Trajali , cj n/xiovpxi,' sklenili so devet mesecev. Strokovnjaki “LtiTrmausS sUani k! StSZ meSJ trt £ s pogojem: da se Jutri bodo objavili tekst spora- na človeške glav^n^a ne bodo ?Un£’kWS, V RangUnU več kadili in prodajali opij. Na m u', L;i,„ t>„ ta način so ta divja plemena pod kin? šteje 300 ljudi rSen* prei 'en*"ll1'0 upravo obmo£je pa ne nrieh U Nuj. so v deleS.eij? še £ sanje je seveda, če bodo »bivši Kongres Socialistične ^'izdržali v teh novih po' internacionale V Runu Kitajska dobra volja v reše- Na sestanku .biroja Socialistične yanj11 sP°rov okoli meje Z Burmo internacionale v Londonu so s k’c- je presenetila številne tuje opa-nili, da bo kongres oktobra prihod- zovalce, predvsem indijske v njega leta v Rimu. Biro je sprejel oK.. 11T,„ • i,'; resolucijo, ki podpira stališče Za- *'aJ1.&u!nh kl uPaJ°> c,‘a bi na ta hoda na vprašanja Berlina in Nem- nacm lahko resni tudi mejni m-čije. Ollenhauer in drugi predstav- dijsko-kitajski spor. V obeh pri-s?F’Jth merih gre za tako imenovano deve Milorada Draškoviča, znanega organizatorja zloglasne Obznane. Leta 1941 so ga ujeli in odpeljali v Italijo. V taborišču je bil do leta 1943 znan kot denunciant in pobudnik terorja proti pripadnikom NOB med ujetniki. Od leta 1943 do 1945 je bil v taborišču Osna- re med njimi, ki na ameriškem bivšega ministra za notranje za-kontinentu, predvsem v ZDA, pod okriljem demokracije nadaljujejo svojo zločinsko aktivnost. Okupatorjev hlapec — Tihomir Tbpalovic Ta četniški funkcionar je bil ... , -... „ . . , . pred drugo svetovno vojno Bruck v Nemčiji. Organiziral je uslužbenec v beograjski občini. Sibanje, imenovano »Dušan Sil-Odpustili so ga zaradi poneverb. nT''- Ta organizacija je imela na-Iz Beograda je odšel v Trste- cistični značaj. Po končam vojni nik, kjer je živel do nemškega se je povezal z jugoslovanskimi napada na Jugoslavijo. Brž ko emigranti v Londonu, pozneje so nemški okupatorji zasedli Sr- pa postal v Parizu šef obvešče-bijo, se je priključil četnikom valne sekcije, ki je delovala v Koste Pečanca. Tihomir Topalo- okviru organizacije »Dušan Silvie je bil že leta 1941 imenovan niy- F Ottav/i je leta 1949 izda-za komandanta nekega četniške- !aL,ljst »Ravna gora«. Zdaj živi ga odreda. Sodeloval je v prvih v ZPA in se naprej vodi orgam-bojih proti partizanom v Srbiji. zaclJ° »Dušan Silni«. Osebno je organiziral hajke proti prebivalstvu v okolici Trste-nika. Leta 1944 je Topalovič pobegnil na Hrvatsko, konec vojne pa je dočakal v Avstriji. Od prvega dne proglasitve FLRJ je Topalovič delal proti današnji Propagandist -Karlo Mirt Ko so prišli ustaši na oblast, je Karlo Mirt takoj začel delati v Direkciji za propagando v Jugoslaviji in v begunskih ta- glavnem ustaškem štabu. Bil je boriščih v Avstriji pridobival namestnik znanega ustaškega nove pristaše. Je vojni zločinec, propagandista Danijela Crljena. Zdaj živi v ZDA, v zadnjem ča- T:>;1 su v New Yorku. Bstaški ideolog — dr. Union Bonitačič Ta vojni zločinec je končal filozofsko fakulteto. Bil je profe- Bil je tudi vojni dopisnik iz ustaških enot. V ustaških časnikih je veliko pisal, žalil zaveznike, posebno ZDA, ki mu danes nudijo zavetje. Po vojni je pobegnil v Avstrijo, pozneje pa v Italijo. Zasliševal begunce iz Jugoslavije in jih navduševal za sor. Ukvarjal se nosijo. V NDH je bil svetnik v ustaškem ministrstvu za zunanje zadeve. Precej je pisal in poveličeval fašistično ideologijo. je s književ- us'ta®ko organizacijo. Ocenili ga kot sposobnega ustaškega novinarja in je imel zato štipendijo v Vatikanu ter je v Rimu študiral žurnalistiko. Leta 1947 poveličeval lasisncnu meuiosiju. . moral v Španijo, kjer je ure-Za svoje delo je prejel vec od- , { g likovanj. Zaradi tega je bil pro- 7nA uFr eJašen F vrdneva zločinca Po m3e 'le odpotoval v ZDA, kjer aIFthF' tvt,0 je postal sekretar ustaškega ^ Akademskega kluba v New EVV YORK — Sredi dvorane Generalne skupščine OZN sta si segla v roko tudi predsednik vlade , ube Fidel Castro in naš predsednik republike Tito. Kratek razgovor je minil v prisrčnem in Dlem vzdušju, na katerega so bili seveda pozorni vsi novinarji, še bolj pa nekateri opazovalci. SMO, DA ■ ■ ■ •.. si pripravljajo francoski ministri, ki se sicer ogorčeno upirajo ?^Lavskim zahtevam po višjih mezdah, povišanje plač od 13.356 na 7-725 frankov, torej za dobrih 30 °/o. ^ • • • namerava japonska vlada ukiniti študentsko organizacijo ^engakuren, ki je imela prvo besedo pri protiameriških demonstra-ctjah, zaradi katerih je bil odpovedan Eisenhowerjev obisk na Japonskem in je potem odstopila Kišijeva vlada. • •. pospešeno odteka zlato iz ZDA. Na seji, ki je bila 21. sep- isn 50 ugotovili rekord. Zlate rezerve ZDA so se znižale za milijonov dolarjev, kar je najvišja tedenska vsota po hudi gospodarski krizi pred 29 leti. Odtok zlata je posledica negativne plazme bilance ZDA in znatno ugodnejše obrestne mere v Zahodni Evropi. • •.pripravlja mednarodni konzorcij, ki ga sestavljajo dve francoski družbi, grški lastnik ladij Niarhos, ameriška družba Reynolds juotal in neka grška državna družba, načrte za velik aluminijski kombinat v Grčiji. Investicije bodo znašale 160 milijonov dolarjev. Doslej so Grki izvažali skoraj ves svoj boksit, in sicer predvsem v Zahodno Nemčijo in v Sovjetsko zvezo. - je zahtevala rudniška nesreča, ki se je pripetila v nekem .1a-Ponskern premogovniku 800 km jugozahodno od Tokia, življenja 67 rudar^v. Nesreča se je zgodila, ko je voda vdrla v podzemeljske r°ve na kraju, ki je bil preblizu rečne struge. zneje v Italijo, od koder je odšel v Francijo. Leta 1951 je odpotoval v Brazilijo, kjer je sodeloval v ustaških časnikih. Bil je predstavnik za Južno Ameriko. Zdaj živi v Chicagu in je glavni sekretar ustaške organizacije »Hrvatski domobran« za Yorku. Krvdok — Memčiio Djujič Ta četniški vojvoda, drugače pravoslaven duhovnik, je zaradi območje ZDA in Kanade. Z An- številnih zločinov postal koman-tonom Dušenom m Antom Piv- četniške Drinske divizije, cem, znanima ustašema, je se- BTa čelu »svoje divizije« je z ro-s ta vi jal trojko, ki je po Pave- Ro v roki z Italijani, pozneje z Nemci teroriziral ljudstvo v Dalmaciji in Liki. Ko je bežal iz dežele, je s svojimi četniki organiziral strašen pokol v Ilirski Bistrici. Od 1945. leta do aprila 1947 je bil v taboriščih v Italiji in sicer v Ceseni, Forliju in Eboliju. Znani so pokolji pod so zagovarjali stališče, ki je zelo blizu Adenauerjevemu. ličevi smrti nadaljevala z organizacijo ustaških ustankov. Duhovnik s kamnom pater Gsrta Bragičevič Pater Berto Dragičevič je pristopil k ustašem že prvi dan njegovim vodstvom predvsem v ustanovitve NDH. Zaupali so taborišču Eboliju. Momčilo Dju-mu organizacijo ustaške milice jič je vojni zločinec. V Italiji se na območju Rakitne in okolice, ni počutil varnega in je zato Ta milica se je brž proslavila s prek Nemčije in Francije 1949. številnimi zločini nad ujetimi in’ leta odpotoval v Chicago. Ma-ranjenimi partizani v IV. in V. ja 1952 so ga na četniškem kon-ofenzivi. Za izredne zasluge je gresu, ki je bil v ZDA. izvolili bil satnik — duhovnik Berto za predsednika Centralne upra-Dragičevič prve domobranske ve organizacije »Ravna gora«. MacMahonovo linijo iz leta 1913. I|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!l!||!||||||||||||||||||M^ 1 Monografija o Nikolaju Pirnatu Običajno o tem, kar nas zanima, radi govorimo in še rajši čitamo: isto velja tudi za ljubitelje likovne umetnosti in tako z veseljem pozdravljamo najno-vejšo izdajo zbirke ^Slovenski likovni umetnikih, ki je namenjena kiparju, grafiku in slikarju Nikolaju Pirnatu. Knjigo je izdala in založila s sodelovanjem Moderne galerije Državna založba Slove nije, urednik zbirke pa je Zoran Kržišnik. Namen te zbirke je predstaviti v izredno lepo opremljenih izdajah — da ne rečemo prav luksuznih za naše zmožnosti — nekatere slovenske umetnike, za katere smatra uredništvo, da to zaslužijo: slikar Gabrijel Stupica, G. A. Kos, Hinko Smrekar, Riko Debenjak, Božidar Jakac, brata kiparja Kalina in drugi. Nikolaj Pirnat bo ostal umetnik, katerega ime bo za vedno povezano prav s tistim razgibanim in nepozabnim časom, s tistimi vročimi dnevi, ko je slovenski človek pokazal, da namesto večnega prepevanja narodnih pesmi o vinu, žalostnem dekliču in solzavem fantiču zna še kaj drugega, kadar je treba. Pirnat sam, ki je kot dolgoletni ilustrator pri Jutru bil neprestano v stiku z življenjem, ki je tik pred vojno ilustriral ^Blaznega Kronosa*. in še prej iDon Kihota«. medtem ko je slovenska umetnost iskala likovne probleme pri slikanju cvetlic v vazah, je kmalu našel pravo pot: bil v internaciji v Gonarsu, nato pa o partizanih, kjer je vodil oddelek za likovno propagando pri Glavnem štabu in opravil pomembno delo na tem področju skupaj z Fr. Miheličem. Spada k tistim umetnikom, ki med vojno niso umolknili, ampak bili na strani ljudstva v njegovih najtežjih dneh, zalo je razumljivo, da nam je kot človek in kot umetnik tako drag in blizu. Umrl je leta 1948 v Ljubljani, tako kmalu, da ni niti doživel vsega, kar nam je prinesla svoboda, vsega bogastva likovnega življenja, ostale pa so njegove čudovite, dejansko neprecenljive risbe iz teh let, risbe iz Gonarsa, Cikel dekle Ančke, ki spadajo med najboljše stvari iz tega časa sploh. V monografiji so pisali o njem Zoran Kržišnik, Ljerka Menaše in Filip Kumbalovič. I » Vohun« PRED DVEMA LETOMA SO SE ZBRALE PRVIČ. OD TAKRAT PA DO DANES SO PRIHAJALE VSAK TEDEN, ENKRAT ALI DVAKRAT. VEDNO VEC JIH JE BILO. POSLUŠALE SO PREDAVANJA, SE POGOVARJALE S PREDAVATELJICO, DEBATIRALE. O FILMIH, IGRALCIH, REŽISERJIH. FILMSKI KROŽEK SREDNJE VZGOJITELJSKE SOLE V LJUBLJANI JE TAKO POSTAJAL MED SLUSATELJICAMI VEDNO BOLJ PRILJUBLJEN. TO TUDI NI ČUDNO, SAJ SI, ZLASTI SE MLAD ČLOVEK, ŽELI ZVEDETI O PISANIH SLIKAH, KI JIH VSAK DAN GLEDA NA PLATNU, KAJ VEC KOT SAMO ZGODBO, KI MU JO PRIPOVEDUJEJO. IN NA SOLI SO PRAVILNO RAZUMELI TE TEŽNJE UČENK PO GLOBLJEM SPOZNAVANJU FILMSKE UMETNOSTI. SPRVA SE NESIGURNO JE DELO KROŽKA POSTAJALO VEDNO BOLJ NAČRTNO IN SI- STEMATIČNO. IN DANES JE V NADALJEVALNEM KROŽKU OKOLI 60 UČENK, V ZAČETNEM PA 54. KAJ VSE BODO LETOS IMELI V PROGRAMU? ZA ILUSTRACIJO SAMO NEKAJ NASLOVOV PREDAVANJ: POJEM FILMSKE UMETNOSTI. FILMSKE ZVRSTI, ZGODOVINA FILMA, VLOGA FILMA V IZOBRAŽEVANJU OTROKA IN ODRASLIH, VPLIV FILMA NA DUŠEVNOST MLADEGA GLEDALCA, KAKO PREDSTAVIMO IN ANALIZIRAMO FILM, NEGATIVNI VPLIVI FILMA NA MLADINO IN DRUGI. NA KONCU VSAKEGA LETA IMAJO NEKE VRSTE KOLOKVIJ, TISTE PA, KI BODO REDNO OBISKOVALE KROŽEK VES CAS ŠOLANJA, BODO DOBILE ( NEKO PRIZNANJE, S KATERIM BODO LAHKO DOKAZALE, DA SO SPOSOBNE VODITI FILMSKO VZGOJO MLADINE IN ODRASLIH. Ne vem, ali so v Sovjetski zvezi izdelali že kaj več filmov tega žanra — katerega, naslov dovolj jasno pove — vsekakor, če so jih, jih niso mnogo in mi pred »Vohunom« nismo videli še nobenega. Vendar film ne kaže tistih začetniških napak, vsaj kar zadeva obrtno plat^ jasno potrjjt-, je, da barvna iehhifca v šovjet-skih ateljejih že davno ni več problem, nasprotno, da je v povprečju boljša od zahodnih produkcij; da zahteva izrazito akcijski film precej drugačno režijo, kamero in igro, kakršne predpisuje kodeks sovjetskega filmskega realizma, so tudi že ugotovili in se ravnajo po tem dovolj dosledno, da jim le že včasih uide v film kaka »psihološka pavza«, ki v filmih te vrste ne pomeni ničesar in pove kvečjemu to, da režiser ne ve povsem gotovo, kaj terja od njega tak film; tudi besedni del scenarija je izgubil tisto tipično sovjetsko privzdignjenost, nenaturnost — ocenjujemo standardne sovjetske filme, ne vrhunskih izjem! — ki se je bila izrodila že v naivnost, in je zdaj dialog že dokaj preprost, pogovoren; vse to očituje »Vohun«. Vendar ta film govori tudi o tem, da ni vse obrt in da se vsega ne da naučiti, da tudi pri filmih tega načelno manj vrednega žanra ne moremo mimo življenjske verjetnosti, pristnosti, resničnega zdravega realizma, ki ga morebiti tak film še posebej terja. Tisto osnovno vzdušje v vsej zgodbi — totalna usmerjenost vseh in vsakogar v skorajšen boj, v neprestano napetost, v (ko smo že pri vohunih) znamenito totalno špijonažo, ki jo je bil izumil pravzaprav nekdo drug v Evropi — je nasprotno pravim človeškim hotenjem, željam, skrbem in radostim. Zato po filmu ostane vtis neverjetnosti, neresničnosti. To pa ni stvar strokovnega filmskega znanja ali neznanja, temveč tiste umetniške usmerjenosti in moči. o kateri smo pisali pred kratkim v ocenah dveh drugih sovjetskih filmov, ko smo izrazili to pot še enkrat potrjeno domnevo, da bo boj za zmago resnično naprednih stremljenj v sovjetskih kinematografih še dolg in težaven -šn Filmski krožek na Srednji vzgojiteljski šoli je eden redkih podobnih krožkov, ki skupno s sicer še maloštevilnimi filmskimi klubi pri Svobodah predstavljajo Začetke Splošne filmske vzgoje mladine in odraslih. Nedvomno je zanimanja za probleme okoli filma čedalje več. Že dolgo govorimo o pomenu in vplivih filma na gledalce in mladino, vendar je vse prevečkrat ostalo le pri besedah. Te dni pa so v Ljubljani ustanovili filmski sosvet pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev, ki naj bi postal na področju oblikovanja filmske kulture osrednje telo. Sosvet bo vsebinsko in metodično usmerjal filmsko izobrazbo in vžgojo našega človeka, zlasti mladine, v filmskih klubih, krožkih in raznih društvih v okviru Svobod, SZDL in šol. Tovariš Vitko Musek, predsednik sosveta, nam je povedal nekaj glavnih smernic dela sosveta, »Do zdaj so se s filmsko vzgojo ukvarjale samo filmske komisije pri okrajnih svetih Svobod ter maloštevilni filmski klubi, katerih delo pa je bilo večkrat nenačrtno in brez koordinacije. Nujno je bil potreben neki osrednji organ, ki bi se s to dejavnostjo ukvarjal načrtno in sistematsko. Tako je nastal naš sosvet, katerega naloge pa so tako obsežne, da vsega seveda ne bo mogoče storiti naenkrat. Tu mislim na resnično množično vzgo- jo našega filmskega občinstva, da bo znalo res pravilno in koristno vrednotiti filmsko umetnost, obenem pa bo spoznavalo tudi zgodovino in razvoj filma in njegovih ustvarjalcev. Prva naloga bo, utrditi in popularizirati filmske klube, ki so se že pokazali kot najučinkovitejše sredstvo filmske vzgoje. Tako bo delo sosveta v glavnem potekalo preko Svobod in prosvetnih dru- štev, preko filmskih komisij po okrajih, vendar pa bo pri svojem delu sodeloval tudi z drugimi organizacijami in ustanovami, ki lahko s svojim značajem pomagajo pri uveljavljanju filmske vzgoje. Zaradi tega je potrebno, da se formirajo filmske 'komisije prav po vseh okrajih. Sprva bomo Se neposredno pomagali pri organizaciji posameznih oblik dela klubov ali krožkov, pozneje Pred dnevi je bila v ateljejih Trigiav-fil-ma prva projekcija novega slovenskega celovečernega umetniškega filma »Veselica«. Scenarij zanj je napisal po lastni noveli književnik Beno Zupančič, režiral pa je film Jože Ba-. bič. V glavni vlogi kurirja Aleša nastopa Miha Balob, v vlogi bolničarke Mare pa Mira Sardoč. Na filmskem traku opravljajo sedaj še poslednja montažna dela, tako da bo svečana premiera v Ljubljani predvidoma zadnje dni novembra oziroma v prvem tednu decembra. — Na naši sliki prizor iz »Veselice« Po I. festivalu jugoslovanskega jazza na Bledu Od 15. do 18. septembra je Bled bil prizorišče I. festivala jugoslovanskega jazza. V nekaj dneh smo' imeli v znani blejski »Kazini« priliko poslušati skoro vse pomembnejše izvajalce jazza iz vseh naših republik. Festival je še enkrat potrdil izredno razširjenost in priljubljenost te vrste glasbe pri nas, saj je navdušeno poslušalstvo vse štiri dni do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Za to prvo elitno prireditev jazza pri nas je vladalo ogromno zanimanje tudi med samimi glasbeniki, saj se jim je nudila prva priložnost, da v tovariškem tekmovanju pokažejo svoje sposobnosti, se med seboj spoznajo in javnosti prvič tudi pokažejo zavidljivo raven jugoslovanskega jazza. Na Bledu so te dni prebivali poleg dopisnikov tudi zastopniki radijskih postaj in podjetij za snemanje gramofonskih plošč, prvi in ^adnji dan pa je spored prenašala RTV Ljubljana. Zagrebški »Jugoton« je obljubil, da bo v najkrajšem času na posebni mikroplošči izdal nekatere najboljše posnetke s festivala, Radio Ljubljana pa bo festivalske posnetke reproduciral v svojih rednih oddajah »Po svetu jazza«. Vzdušje pred pričetkom festivala je bilo silno razburljivo, da ne rečem — napeto. Naš jazz je bil namreč do nedavnega znan le v svojem lokalnem okviru, medtem ko širšega, vsejugoslovanskega pregleda nad njim ni imel skoro nihče. Med posameznimi republiškimi središči ni bilo prave povezave, godbeniki so se poznali le bežno, po imenih Jugoslovanski jazz je bil torej neznanka, ka tero naj bi razkril šele blejski festival. In prav tu morda tudi leži na j večja pridobitev festivala: dokazal je publiki, kritikom, pa tudi izvajalcem samim, da je jugoslovanski jazz že davno prebrodil svojo otroško dobo. d je v zadnjih petih etih dosegel visoko evropsko raven (pred vojno smo lahko zasledili le nekaj nebogljenih poizkusov) in da lahko mladi glasbeniki iščejo svoje vzornike tudi že med najboljšimi domačimi izvajalci. Iz- redno spodbudno je tudi dejstvo, da kvaliteta našega jazza ne obstoja le v zunanji, reproduktivni plati, temveč se v njem bude tudi izvirne, popolnoma domače ustvarjalne sile. Silno razveseljivo je n. pr. veliko število na festivalu izvajanih domačih skladb, med njimi tudi nekaj zelo uspelih. Prav bi bilo, da bi naše založbe poleg popevk pri čele izdajati tudi note nekaterih domačih skladb iz področja jazz glasbe. S tem bi se v veliki meri omilila odvisnost mladih glasbe nikov od tujine. Pozoren poslušalec je na blejskem festivalu lahko zasledil več načinov izvajanja jazza. Tu ne gre le za izvajanje raznih tradicionalnih ali modernističnih struj, temveč za mnogo širše doživetje jazz glasbe, ki izhaja iz različnih splošnonazorskih pogledov, pa tudi iz različnih značajev posameznih iz- vajalcev. Tako bi pri nas že skoro lahko lo čili posamezne regionalne stile izvajanja jazza. Odlika beograjskih glasbenikov n. pr. je izredna elementarnost in brezpogojna predanost svobodni improvizaciji. Beograjčani igrajo preprost, vendar ritmično zelo doživet jazz. Blues predstavlja bistveni del njihovega sporeda. Značilen zastopnik tega načina igranja je kvintet beograjskega bobnarja Rada Milivojeviča, dalje kvartet Aleksandra Subote itd. Morda tu ni brez podlage trditev, da se pri Beograjčanih čuti vpliv srbske folklore, ki je podobno kot blues otožna, molska, a vendar ritmično doživeta. Zagrebški glasbeniki se od svojih beograjskih kolegov močno razlikujejo. Tudi pri njih je improvizacija priljubljena oblika izražanja, tudi pri njih je ritmika izrazita, vendar pa se njihovo igranje od beograjske skupine loči po svoji izrazito razumsko in oblikovno poudarjeni strani. Zagrebški jazz je bolj umirjen, rekli bi — eleganten. Vidimo torej, da v vseh svojih značilnostih sledi »beli« struji jazza (cool, west-coast). Najvidnejši zagrebški predstavniki so: Zagrebački jazz kvartet s svojo bogato harmonizacijo in smislom za komorno muziciranje, dalje trobentar Domič, trombonist Kelemen itd. Tudi ljubljanski jazz si je, kaže, izoblikoval svoje značilnosti. Bistveni del njegovega igranja tvorijo arrangementi, se pravi pisani, naštudirani jazz, medtem ko je improvizacija na žalost potisnjena v ozadje, čeprav naj bi v jazzu prav ta predstavljala osnovno obliko izražanja. Verjetno so se v Sloveniji prav zato razvili odlični arrangerji (Privšek). V pogledu svobodne improvizacije pa je od slovenskih predstavnikov Zagrebča- nom in Beograjčanom naj bližji ansambel Mojmira Sepeta. Poseben problem festivala so tvorili pevci, saj je znano, da pravih jazz pevcev pri nas skoraj nimamo. V glavnem se naši pevci omejujejo le na izvajanje popevk. Sicer pa lahko mirno trdimo, da premore cela Evropa le bore malo jazz pevcev. Prav zato je na zadnjem koncertu pripravil res prijetno pre senečenje nastop dveh odličnih jazz pevk: Gaby Novakove in Majde Sepetove. Njun nastop je ovrgel trditve, da se jazz ne da peti v domačem jeziku. Pravilna je bila torej odločitev organizacijskega odbora in novinarske konference, naj se na festivalu poje izključno le v domačih jezikih. Poseben čar je blejskemu festivalu dal izreden stik med poslušalci in izvajalci-Uradnim koncertom so vsak večer sledili prisrčni in sproščeni improvizacijski nastopi ki so se obvezno zavlekli pozno v noč, poslušalstvo pa tudi po dolgih urah nenehnega posbišanja kar ni moglo zapustiti dvorane Izkazalo se je, da poslušalstvo, ki je prišlo v glavnem iz okoliških industrijskih krajev odobrava in si želi jazz glasbo. Se več: v mnogih primerih se je tudi izkazalo, da po slušalstvo popolnoma objektivno In kritične loči dobro glasbo od slabe. Jazz je dokazal, da ni, kot se to včasih trdi, le nekakšen ekstravaganten in snobističen, le ozkemu krogu dostopen pojav, temveč da je to prav preprosta, iz nepotvorjene notranjosti poro jena glasba., katero lahko le z malo truda razume vsak sodoben človek. In kot tak naj se jazz v našem kulturnem življenju tudi ob ravnava. JURE ROBEŽNIK Pa mislimo, da bi postali stvari'1’ matični organ, ki bi koordinira* delo posameznih klubov in *c0' j misij, skrbel za vsebino in Pr0| grame dela, nabavljal materia* in skrbel za založniško dejavnost. Tu mislim na izdajanje ciklostiranih skript za predavanj* iz posameznih področij filmsk6 umetnosti, izdajanje filmskih listov za filmska gledališča ter v sodelovanju z založbami skrbet* j tudi za načrtno izdajanje o°' šimejših del iz filmske zgodoVJ- j ne in teorije. Prav tako bo P0" trebno, da sčasoma pridemo centralne filmske knjižnice, kiet bi zbrali vsa dosegljiva dela 0 filmu. Omenim naj še, da bo"]* skušali doseči uvedbo filmski** krožkov po šolah, tovarnah ustanovah ter redni pouk fil'ir ske umetnosti na učiteljiščih i” VPŠ, da bi tako učitelji bili sp0" sobni voditi filmsko vzgojo n* terenu. Ker smo šele na začetk’-1 poti, je nedvomno, da bomo stalno iskali nove oblike dela, zlast* Pa je važno, da si zagotovil"0 čimveč kadrov za tovrstno delo' V Sloveniji je danes okoli *’ filmskih klubov, do konca Pr*' hodnjega leta pa računajo, da jih bo že 40. Na letošnjem ^ minarju za vodje filmskih kW' bov je bilo 40 udeležencev, ki s° dobili osnovne smernice in na' potke za delo v filmskih klubih Naloga sosveta je sedaj, da de*0 teh ljudi stalno spremlja in n!1 podlagi izkušenj bo mogoče P0, tem izpopolniti vzgojo kadrov "* bodočih seminarjih. Za vodi0 klubov in predsednike filmski** komisij bodo mesečno ali dvomesečno krajša posvetovanj*' kjer bodo govorili o težavah i*1 * izkušnjah pri filmskovzgojne"’ delu. Filmski sosvet bo tudi nad*' ! Ijeval z utrjevanjem in ustanavljanjem filmskih gledališč ter t*° sestavil repertoar za letošnjo sezono. Za vsak film bo izdal p0-seben filmski list, v katerem h0 kratka vsebina filma, zasedb* vlog in kratka analiza film3' Prav tako bodo oskrbeli pop** potujočih kinematografov ter pomagali pri njihovem delu. Glede programskih svetov & ni enotnega mnenja. Sveti P1"* posameznih kinematografih s° niso posebno obnesli in bi b**0 i zato morda bolje, da bi taki pr0-gramski sveti delovali v okvir** občine, kjer bi bila njihovo de*0 *n vpliv lahko uspešnejša. Glede na potrebe filmsk* vzgoje je filmski sosvet še pred začetkom svojega aktivnega delovanja več kot opravičil svoj obstoj. Program njegovega del* pa dokazuje, da se bo ob resni*1 prizadevanjih vseh zainteresiranih društev in organizacij film' ska vzgoja našega človeka končno le premaknila z mrtve točke-V. S. e ^ o Cft B. “ 5» 5> ^ ^ o B ^ tx~5i W ^ 0^'V » f tt. *T* u. « ^ tat^B-ooV^o^ *TW < 'T cd »"t x r- ^ W \0 d\ 10 ce e- 0] la ib 3' 3' 6' JETI V ZAČARANI K »■Boleča točka Tiašega izobvaževanja je vn/nogokvat nesistema- včasih zelo utrudljivega, težko raven. Le tako si lahko vzgojimo tika!« Slišiš to trditev in začneš o njej razmišljati. In še preden žrtvujejo svoje počitniške dni za nek vrh amaterskega režiserskega si do kraja preveril njeii odraz na vseh možnih področjih izo- tak tečaj. In vendar je tako lju- kadra, ki bo prevzel tisto vlogo btaževanja, si se že na nekem določenem področju ustavil in se biteljstvo do umetnosti vedno mentorjev gledališkega amateri- terjalo od človeka neko samo- zrna v tej ali oni občini. Vse to snrn spojil s to trditvijo. Mnogokrat nas nesistematika učara v svoj krog, v katerem se Potem vrtimo, ne da bi si premišljeno poiskali sami poti iz tega kroga naprej. Naprej, kajti če ta naprej z leti ne bomo uresniče-‘Oali, ne bomo mogli več govoriti o uspešnem izobraževanju, ki v°di ne samo k napreku človekovega ustvarjanja in načina živ- _ Ijenja, temveč tudi njegovega načina mišljenja, misli, njegovega segli že neko podobno strokovno čustvovanja. V odsevu te trditve, ki ji ne- gledališke umetnosti, nudijo svo-kdo prikimava, a drugi zopet je znanje mladini in starejšim fPoreka, si lahko ogledamo to- igralcem itd. Število teh režiser-krat vzgojo tistega kadra, ki nam jev se v zadnjih letih bistveno ne K potreben, če smo našli - in spreminja, čeprav tu res ne bi nuŠli smo — utemeljeno opravi- smeli poznati nestrpnosti. A ven-č^0 tudi v današnjem času za dar bi bil kljub vsej strpnosti že nadaljnji obstoj in razvoj naših čas, da bi vsaj v vsaki občini arnaterskih odrov. Gre za siste- imeli takšnega človeka, ki bi bil Matično ali nesistematično vzgo- lahko mentor gledališke amater- v odpoved. pa terja od okrajnih dramskih Vzgojiti tak režiserski kader sosvetov mnogo boljšo e v id en-ni mogoče v letu ali dveh: za to c o nad tem kadrom in skozi ne-je potrebno več let dela z istimi kaj let njihovega načrtnega ljudmi, s skupino ljudi, ki so do- usmerjan j p.. Če so letos, na nadaljevalnih 30 našega amaterskega režiser- ske dejavnosti za to področje, ki skega kadra. Da za ta kader si- bi lahko dobro vodil občinski stematično prirejamo že več dramski sosvet in usmerjal nje-let daljše seminarje, da za te se- govo dejavnost. Plinarje sistematično pri- Vsa prizadevanja za sistema-Pravljamo programe — to nam ni Učno vzgojo tega kadra s strani treba posebej poudarjati. Zveza Zveze »Svobod« in prosvetnih ^Svobod« in prosvetnih društev društev pa tem potrebam doslej ie tu mnogo storila. Toda ali je niso zadostila. V korak z njimi, p tej sistematiki že zapopadeno bi lahko rekli, ruši ali vsaj ovira Vse, kar nam daje pravico, da ta prizadevanja neka neprizade-Spvorimo danes o polni sistema- tost večine okrajnih dramskih tični vzgoji tega kadra? sosvetov, ki niso še doslej dojeli, Razmišljanje ob tem vpraša- da brez njihove načrtne in stal-niu se ustavi ob vrsti neugodnih ne skrbi za svoj režiserski kader Pdotovitev. Neugodnih po tolikih tega problema še dolgo, dolgo ne tetih prizadevanj, katerih sad bomo rešili. Zdi se, kot da ve-tako počasi dozoreva. čina okrajnih dramskih sosvetov Danes imamo v Sloveniji mor- nima pregleda nad svojim reži-, dvajset ali nekaj več režiser- serskim kadrom, zato prihaja na tev-amaterjev, režiserjev, ki ima- nadaljevalne režiserske tečaje, ki te za seboj že vrsto uspelih upri- jih prireja republiški dramski Zoritev, ki izbirajo repertoar svo- sosvet, vedno tudi polno začetni-?e0a odra iz leta v leto z večjimi kov, medtem ko tisti, ki so jim Skušnjami in razgledom, ki iz taki nadaljevalni tečaji name-leta v leto zastavljajo sebi in njeni, bodisi da so bili na začet-svoji igralski skupini nove gleda- nih režiserskih tečajih, ki so jih liške probleme, posegajo po novih priredili v okrajnem merilu, borilnih dramskih delih, si zastav- diši tak tečaj v republiškem me-Ifajo vedno težje naloge in ho- rilu, izginjajo po tem prvem ko-čejo vsaj v nekem pogledu tek- raku, ne da bi se napotili po tej tnovati z našimi poklicnimi gle- poti do nekega cilja, ki nedvom-fališkimi hišami, se spuščajo ve- no tudi zanje obstaja. Res je si-dno bolj in bolj v podrobnosti cer, da ti ljudje poleg poklica, ‘1 Nikolaj Pirnat: Iz cikla »Dekla Ančka« NAŠE MESTO SE SPREMINJA... režiserskih seminarjih tečajniki spoznali delo režiserja samega s seboj ob neki uprizoritvi, a naj bi se drugo leto seznanili s problemi režiserjevega dela z igralci — je to neko sistematično nabiranje znanja in izkušenj, ki pa ne bo mnogo koristilo takrat, ko bi Nezadovoljni smo, so rekli na se noče vključiti nikamor. Ljudje zorili bi radi le na nekatere pro- prireditelji teh tečajev morali °bčinskem ljudskem odboru Bo- pa drugače prireditve in igre zelo bleme, katere pa bodo morali re- ponovno ugotavljati, da m mo- vec. J radi gledajo...« ševati v vsakem kraju sami, v 0OČe znanja dopolnjevati če n- Qnlr. nonovili Zakaj tako? Kadri, so nam za- okviru občine. Kakršna bodo pri- manjka temeljno znanje.^ Temu Pri kulturno umetniškem dJuštvu trjevali. Ni jih. Tudi prosvetni zadevanja, takšni bodo uspehi. Toneti Z zdaj Bovec Nezadovoljni delavci premalo sodelujejo. Ah Tako v Bovcu kot v drugih, nje- okrajni aramsKi sosven ze zaaj, Z našim društvom s kulturnim Pa so se res dovolj potrudili, da mu podobnih krajih. Radi pa bi jeseni razmišljali o svojih rezi- živlieniem v Bovcu bi ^ih Pridobili. zlasti mlade? In ge ponovili, da je in mora biti serskih kadrih, o tem, za koga bi j,V T, ' nrav veriet- Pridobili mladino nasploh? Ce se kulturna in izobraževalna dejav- la}]ko saml priredili začetniška Tako v Bovcu. In pra j ne 0grevaj0 za tako imenovane nost skrb najširšega kroga ljudi pa tem. kako bi no se v kakem drugem 3 ,1 klasične oblike amaterizma, za in vsj, pomisieki ter nezaupanje lahko omogočili ze bolj izkuše-3e Bovcu podoben. Podoben Mm- igre; petje in godbo> zakaj jim ne d<) mladih so odveč. mm režiserjem da bi svoje znalec po tistem, sicei pocasn , nudili nekaj drugega, klub- ls tako bo mogoče doseči, da ne nje drugo leto lahko dopolnjevali. Vztrajnem razvoju, ko zdaj skQ gjvijenje na primer, kjer se bo nihče več vzdihoval: nezado- Poti iz začaramega kroga mora- zdaj tam vznikne neko malo pod- lahko razvijejo najrazličnejše voljni smo, mo sami poiskati 3etje, ko dosedanji kmet počasi oblike kulturne vzgoje in razve_ VO J U VALTER SAMIDE SONJA GAŠPERŠIČ Postaja delavec, ko se prične 0(^ fiimskega kluba, likov- spreminjati način življenja posa- n literamih, dramskih, šahov- hieznika in kraja. Te spremembe gkib kro£koVj predavanj iz vseh nastajajo počasi, pa spet ne tako področjih estetske vzgoje pa tja Počasi, da jih ne bi opazili. do prebiranja časopisov, revij in seboj pa nosijo potrebe po no- neobveznega shajanja ter nepri- Vem in aktivnejšem družbenem siljenih družabnih večerov. So o OMILJENI PROBLEM Mislim, da je eden najres- naših godb, ki je v veliki večini kate^pTv ko^Xaj" ^ SiS p^stofovj nL S^gSSoStv^alnS S^de^ n^ o“o pS | Poznane nost. Čem czT irr*oi 11 ni mr^vnosti To so amaiorsKO giasueno u5>Lva'rjaj.iio2>i/, aictj v**i^******vf cem se kraju m možnosti. 10 s ma;)0; razen nerodne kmo dvora- pomanjkanje notnega materiala, vsem Blaža Arniča »Pomladne ane stvari m nobena skr ne g še ^ nerodnjm, tn nepn- Drimernih tekstov Pravzaprav vzklike« in »Kladivarje novega b. srsss^ssa.^ a »plosnega kot strokovnega. Denarja ni na pretek, vendar pa . . v nečem drugem, pevski zbor danes še vedno no- v Podjetju bolje uspeval. Se več. je občiria po syojih močeh pri. ^^tna dru- siica programa na vseh teh pri- zobrazbo, to ali ono, mu bo pravljena pomagati in bi se za pravzaprav glasbene skupi- reditvah. Med načrte za bližnjo mači kraj moral slej ko prej tuch Organizacijo klubskega življenja, nJaaploh n^ldo kako st jf moč prihodnost pa sodi priročnik za nuditi, ker bo le-ta vplivala na vga za zaeetek niso potreb- Šege da večina kapelnike, ki ga naše godbe že njegov splošni razvoj m s tem ne takQ velike investicije! prav ^ nikni brfči sOloh ne ve, dalj časa pogrešajo. Posredno na razvoj vsega ja. gotovo naSlo nekaj sredstev. Tu da ^ prosvetni sel.vis že pred Za potrebe zborov izdaja Pro-Tu pa se malo z?P*e .... bi bila nedvomno koristneje upo- ^asom osnoval založniško dejav- svetni servis vsa nova dela, pri- turno življenje v takih kraji j , rabljena kot tistih 150.000 dinar- nogt ^ po^j-o^je glasbene umet- pravlja pa tudi zbirke pesmi. he vedno, a večkrat revno skoraj jeV) ki so jih porabili za nakup nostL Tako sta med pomembnejšimi aa ga ni. Morda tudi ljudske um- odrskega zastora, pa je sedanji z ložnik ie svojo dejavnost izdajami izšla že dva izbora pe-verze ni. Nihče se oder prevelik in neuporaben. Nov d ^ pet glavnih smi RadaSimomtijainizborpe- razburja nad tem. Včasih kdo oder in sploh kulturni dom bi ^(kj Ta pripravijknje gradi- srni Alojza Srebotnjaka. Ne to-Pogodrnja, pa utihne v splošni v Bovcu nujno potrebovali - te- Pzbore vseh zlsedb, liko za potrebe amaterjev-glasbe- hrezbrižnosti. Tako nastajajo meljni kamen zanj so položili ze g^^hore se , P nažih niž_ Podjetja, vse druga _ pa - ne d devetimi leti! - vendar ča- Sb ni letol uve- jih giasblnih Fol in zato, da bi .. , — ^ lturno kanje nanj ne more biti edina d^^^tahke3 in''zabavne založnik spremljal naše celotno ^vljenje, na izobrazbo, so poza- dejavnost društva. Obljubljajo °®0beP^ tot pravijo pri njih. glasbeno življenje , izdaja tudi bdi. Seveda, ne povsod, marsikj pa, da se bodo v kratkem o vse d 3, uslug Namen glasbene- posamezne in v zbirke strnjene Pa. Lahko se zgodi, da bodo se pomenili in skusah premakniti ^^^^^Tnega servisa samospeve. Založnik vključuje v Lep čas capljali za gospodarski dei0 društva z mrtve točke; ^ ^ ni samo izdajanje glasbene svoj program predvsem mlajše razvojem, dokler jih ne bodo po- Vzporedno s kulturnim življe- Pa 7_ literature, njegov namen je glob- slovenske komponiste. Med in LČUS.U idtvv/v. iyi.AOj.ixi>- - 111 tri II m v/ID iijcxxx ov- ------v' 1 ’ 11---: - ’1 tivnost. Povrnimo se v Bovec. nost. y tem samo nam pri izbiri reporterja, z na- pa naj Bovcu do- Delavsko univerzo v Bovcu so v , _._j_ ___uAi___ Hoii « ^ sjt. iž^spii iss^si in Primoža Koncertino za klavir kes stm mm m kratkim odhaiali na delo drugam. Morda nam bo kdo na to krat- ° 3 _ glasbe, ki ga je založnik uvedel z Če se sprehodimo po založ- letošnjim letom. Doslej je izdal škem programu, lahko ugoto- že riekaj skladb slovenski! iger, ker m režiserjev m zu»- - j^braževalne vimo, da si je založnik na pod- torjev, v prihodnjih dneh pa bo lutke1 samevajo^na podstrešju, ker dejavnosti v nekem kraju očital: ročju pripravljanja gradiva za razposlal našim ansamblom an- n! -1 V,- 7 niimi T ahko ie govoriti' Toda ne go- godbe doslej prizadeval prea- keto, da bi se seznanil česa si ^ Ikvlrihl8 Samoakni žnfca le li to vorimo'zato? da bi učili, predpi- vsem pripraviti repetitorij kla- le-ti žele in česa najbolj potre- — dobil MllrlTnak kItere ie’sedaj sovali recepte in hoteli kar na- sičnih del za godbe ter tako po bujejo. več. kef se lahki zaposli doma, enkrat v»e najbolj idealno. Opo- svojih močeh izboljšati repertoar Tri milijone din iz podjetij delavski univerzi ^ Skrb delavske univerze občine Maribor-Tabor za izobraževanje kadrov gospodarskih organizacij £ Izredno lepa finančna podpora petih tovarn delavski univerzi Delavska univerza v občini Maribor-Tabor, ki je bila ustanovljena šele v začetku tega leta, je široko zastavila svoje delo v novi sezoni. V programu za novo sezono je težišče na strokovnem in družbeno-ekonomskem izobraževanju. V kratkem se bo začel seminar za nižji in srednji vodilni kader v podjetjih, to je za mojstre, poslovodje in skupinovodje. Pripravljajo tudi že tri seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov z družbeno-ekonomsko vsebino. Program predvideva tudi več šest do deset mesečnih tečajev za kvalificirane in visokokvalificirane delavce kovinske in lesne stroke. Tečaji za visokokvalificirane delavce bodo nadomestili dosedanjo mojstrsko šolo, ki bo v kratkem ukinjena. Njihov program predvideva seveda tudi politično-ideo-loško izobraževanje, pri izobraževalnih centrih pa bodo ustanovili tudi šole nižje stopnje za starše in šole za življenje, namenjene mladini. V Rušah, ki zdaj tudi sodijo pod okrilje njihove občine, je koncem julija uspešno zaključilo tečaj za visokokvalificirane delavce 33 tečajnikov, I. oddelek srednje ekonomske šole pa 22 slušateljev. Predavali so strokovnjaki iz podjetij, kjer je tudi organiziran praktični pouk. To jesen začne z delom II. oddelek srednje ekonomske šole. Ker so gospodarske organizacije že doslej imele neposredno korist od prizadevanja delavske univerze, so jo tudi materialno podprle. Tako je Tovarna železniških vozil prispevala milijon dinarjev, Tovarna dušika 800.000 din, Tovarna umetnih brusov 200.000 din, Vigonka 400.000 din, a Predilnica in tkalnica je obljubila delavski univerzi finančno pomoč v višini 600.000 din. Ta sredstva bo delavska univerza uporabila za učila in honorarje predavateljem. Podjetja so uvidela, da je strokovno izobraževanje v tečajih mnogo cenejše kot redno strokovno šolanje. Povprečni stroški za enega tečajnika znašajo 130 do 150.000 din, medtem ko stane učenec v redni strokovni šoli okrog dva milijona dinarjev. Prednost izobraževanja v tečajih pa je tudi v tem, da ljudje ne zapuščajo svojih delovnih mest. K. A. Nevarnost: PROGRAMI ZARADI PROGRAMOV 9 Šestim izobraževalnim središčem v Zasavju se bo letos pridružilo nekaj novih ^ Izdelava programov terja temeljito pripravo 0 Novo izobraževalno središče za manjša zagorska podjetja Že v minulem letu je bilo v Zasavju šest izobraževalnih središč, letos pa. kot vse kaže, se bo njihovo število še povečalo. Prav sedaj se namreč nekatera večja podjetja pripravljajo na ustanovitev izobraževalnih centrov. Čeprav še ni moč podrobneje oceniti dejavnosti obstoječih centrov, pa lahko rečemo, da so v razmetoma kratkem času že prebrodila začetne in v veliki meri še organizacijske težave in da se sedaj pripravljajo na vsebinsko izpopolnjevanje svoje dejavnosti, da bi tako zagotovila tes kontinuirano in sistematično izobraževanje. Ena osnovnih nalog, ki jih bodo morala v bližnji prihodnosti opraviti izobraževalna središča, bo pripravljanje temeljitih analiz potreb po izobraževanju na osnovi proučevanj slehernega delovnega mesta. Le na tej osnovi sestavljeni programi bodo lahko dali zaželene rezultate, le tako jih bo moč vskladiti z reformo strokovnega šolstva in z načeli resolucije Zvezne skupščine o strokovnem izobraževanju. Nekateri centri v Zasavju so že začeli sestavljati take programe, a izkazalo se je, da jih ne bodo mogli na hitro pripraviti. Da bi namreč bili ti programi res smotrni, morajo pri njihovem sestavljanju sodelovati prav vsi čini-telji gospodarske organizacije, potrebno je široko pozna-, vanje perspektivnega plana razvoja podjetja. Nekatere organizacije pa so te programe sestavile tako rekoč mimogrede in niso upoštevale predvsem tega perspektivnega plana razvoja, nekatere pa so sestavile programe izobraževanja samo zato. da so opravičila izdatke v skladu za kadre. Pereč problem izobraževalnih središč pa so tudi kadri, ki naj bi v centru izobraževali. Čeprav so si vodstva izobraževalnih središč v minulem letu pridobila znatno število strokovno razgledanih sodelavcev, predavateljev še vedno ni dovolj. Kot vse kaže, bodo zato morale priskočiti na pomoč delavske univerze s predavatelji, nasveti, priporočili itd. Sodelovanje med delavskimi univerzami in izobraževalnimi centri v Zasavju je torej nujno in zato lahko samo pozdravimo pobudo delavskih univerz, da bodo pripravila posebna posvetovanja, na katerih naj bi se izmenjavale dosedanje izkušnje in skupno reševali problemi na področju izobraževanja. Morda bi bilo koristno, ko bi k temu načrtu dodali še posvetovanja vsega predavateljskega kadra v občini. Prav to bi namreč lahko omogočilo veliko bolj sistematično pripravljanje predavateljev na posamezna področja, lahko pa bi se predavatelji med seboj tudi izmenjavali po vseh občinskih izobraževalnih institucijah. Veliko je tudi govora o tem, da bi ustanovila izobraževalna središča tudi nekatera manjša podjetja v Zasavju. Vse dosedanje analize pa razkrivajo, da niti eno od takih središč v manjših podjetjih ne bi moglo sistematično izobraževati, saj ne bi imelo dovolj niti predavateljev. Tako so v Zagorju že ugotovili, da ne bo moč ustanavljati središč v manjših gospodarskih organizacijah, da pa bodo zanje ustanovili skupen center za izobraževanje, ki naj bi deloval namesto sedanje industrijsko rudarske šole, njegov ustanovitelj pa naj bi bil občinski ljudski odbor. Čeprav so še vedno težave, pa načrti izobraževalnih središč za letošnje leto že vzbujajo občutek resnosti in da gre v resnici že za izobraževanje po načelih resolucije Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobraževanju. To prizadevanje pa bo prav gotovo obrodilo svoj sad. NAD PETDESET DEŽEL SE ZANIMA ZA PREPARAT, KI GA JE ZAČELA IZDELOVATI »GALENIKA« V ZEMUNU L-ZDRAVILO PROTI TUBERKOLOZI Pripoved bi se morda lahko začela na beograjski ftiziolo-ški kliniki ali na protituberkuloznem dispanzerju v Vrnjcih ali pa v kakem slovitem francoskem ali belgijskem zdravilišču za kostno tuberkulozo. Morda tudi v tisti pariški bolnišnici, kjer je pred nekaj leti več mesecev ležal visokorasli možakar iz Bretagne in po* časi usihal zaradi tuberkuloze kostnih sklepov. Antibiotiki niso zalegli. Specialisti so nazadnje rekli, da ni več pomoči. Beograjski profesor dr. Jevrem Nedeljkovič zdaj pogosto prejema pošto od moža, ki je ozdravel in si poiskal zaposlitev. Koliko takih zgodb bi lahko napisali? »Kakih sto morda,« pravi dr. Nedeljkovič, »ali pa še več.« Trioglata nit Vsakdo pozna pozitivne ja3tn?,d' kemičnih vlaken, ki so trpežna, . porna proti rji in Jih je lahko ° stiti. Problem, ki je še posebno z nima. nekega nemškega kemika. U je gladka površina kemičnih vial?0-kar je nazorno videl pod miKrosk pom. Na podstavku elektronske* mikroskopa je namreč opazil, da. J površina teh vlaken gladka kot To je bila pomembna pomanjklj^0^ kemičnih vlaken, ker se gladke & lahko ločijo druga od druge ih h stanejo med njimi vrzeli. Zato se J dogajalo, da so ženske nogavice, ^ delane iz takih vlaken, pogosto sPu ščale zanke, kot se reče. j Inženir je dolgo razmišljal ° l pomanjkljivosti umetnih vlaken, zadnje se mu je utrnila misel: lati umetno nit, ki bo podobna ravni svileni ali volneni. Našel je šitev, ki je zadovoljila tako keihjk kakor tehnike in tekstilce. Umeth snov zdaj spuščajo skozi odprtini^ iz katere prihaja trioglata nit z zejj, častimi zarezami. Nove niti so trpežne, tkanina pa trdnejša. Za h0» način izdelave umetnih vlaken so ® začeli zanimati proizvajalci teksth vsepovsod po svetu. Prosili so za h3' tančnejše podatke o proizvodnji tev vlaken, ki so jih najprej izdelali laboratorijih neke nemške tovarne. Podobno zanimanje je zbudil novi proizvod te tovarne — kemich vlakno lanom, ki ga izdelujejo iz h3* te. Tudi s to rečio se ie ukvarial »s te. Tudi inženir. ^ Sto vrnitev v življenje novo zdravilo proti tuberkulozi, je nedavno začela industrijsko izdelovati zemunska tovarna farmacevtskih proizvodov »Galenika«. Vzorce zdravila je poslala po svetu, kakih petdeset dežel ga je preizkusilo in sporočilo, da so ga pripravljene kupiti. Z Indijo, Združeno arabsko republiko in s še nekaterimi drugimi deželami je tovarna že sklenila pogodbo o izvozu zdravila, zanimajo pa se tudi Sovjetska zveza, Italija, Nemčija, Avstrija, Belgija. Poljska, Maroko, Tunizija in še kakih štirideset dežel z vseh celin. ^ Zdravilo je preizkusilo nad 30 domačih in tujih ustanov Novo zdravilo proti tuberkulozi je prof. Nedeljkovič prvič pridobil že leta 1942. Sedemnajst let je potem delal in preverjal, njegovo prizadevnost je kronal uspeh v obliki zdravila, ki ga je zdaj začela »Galenika« industrijsko izdelovati. Zaradi vojne in kasnejšega dela brez sleherne gmotne pomoči je minilo toliko let od odkritja do industrijske proizvodnje novega zdravila. Delovanje »Biofila« je preizkusilo nad trideset domačih in tujih zdravstvenih ustanov. S preparatom, izdelanim v laboratoriju fiziološke klinike na beograjski medicinski fakulteti — profesor Nedeljkovič je bil predstojnik laboratorija — so zdravili bolnike na bivši drugi interni kliniki v Beogradu, v okr.ožni vojaški bolnišnici, na beograjskem centralnem dispanzerju, na specialistični kliniki v Bei prvem protituberkuloznem dispanzerju, v urološki in kirurški ambulanti, v :riu ieogradu, ^'spa ula otroški bolnišnici za kostno tuberkulozo na Reki, na protituberkuloznem dispanzerju v Vrnjački banji in v drugih zdravstvenih ustanovah po naši deželi. Približno dve leti so »Biofil« preizkušali v dveh francoskih zdravstvenih ustanovah, med drugim v znanem pariškem zdravilišču za kostno tuberkulozo. Zdravilo pa sta proučili in ga pozitivno ocenili tudi dve belgijski bolnišnici. Skupno so zdravili z »Blofilom« nad 1500 bolnikov s tuberkulozo v kosteh, na koži in na notranjih organih. Najpomembnejša lastnost »Biofila«: z njim se lahko zdravijo tudi bolniki, ki so odporni proti učinku drugih, doslej znanih preparatov proti tuberkulozi. V domačih in tujih ustanovah, ki so preizkušale »Biofil«, je novo zdravilo delovalo v 88 odstotkih primerov. Popolnoma je ozdravelo 65 Vo bolnikov, v nadaljnjih 23 “/o pa se je zdravstvene, stanje pacientov izboljšalo. Dr. Nedeljkovič pravi, da je pri teh odstotkih treba upoštevati, da je uspešnost »Biofila« odvisna predvsem od trajanja zdravljenja, pa tudi to, da zdravstveno osebje bolnišnic, ki so preizkušale novo zdravilo, ni dodobra poznalo tehnike zdravljenja s tem preparatom in da je bilo zdravljenje pogosto prekinjeno iz raznih vzrokov. »Biofil« je velikega teoretičnega pomena Dr. Nedeljkovič ima popolno dokumentacijo za več kot tisoč primerov hude tuberkulozne bolezni, ki so jih vse zdravili z »Biofilom«. Med tisoči fotografij so zbrani posnetki vratov, izmaličenih zaradi tuberkuloze limfnih žlez, dalje shujšanih organizmov, ki spominjajo na prave okostnjake, zateklih želodcev zaradi tuberkuloze trebušne prepone, iznakaženih udov zaradi tuberkuloznih sklepov, pa tudi Številne slike obrazov, na Katerih je koža razpadala. Težko je bilo izbrati fotografijo, ki bi z estetske strani bila povsem sprejemljiva in bi jo bilo mogoče objaviti. Na vprašanje, kako deluje novo zdravilo, ki ga patent varuje kot originalno iznajdbo, je dr. Nedeljkovič odgovoril, da gre za povsem nov način delovanja, ki pa je teoretično velikega pomena tudi za uspešni boj proti številnim drugim povzročiteljem bolezni. To delovanje nima ničesar skupnega z načinom delovanja serumov in cepiv, ki jih zdaj uporabljajo pri zdravljenju mnogih bolezni. Vse kaže, da gre za tako imenovano katalitično delovanje preparata. To po- meni: fto zdravilo pride v organizem, sčmo ne uničuje povzročiteljev bolezni, temveč na način, ki še ni povsem znan. spodbuja organizem, da sam ustvarja snovi, s katerimi se potem upira bolezni. Tako sodijo spričo ugotovitve, da zdravilo deluje v nepojmljivo majhnih množinah prav tako kakor njegove večje doze. Med proučevanjem delovanja preparata, ki ga je pridobil že pred sedemnajstimi leti, si je dr. Nedeljkovič pridobil tudi izkušnje, pomembne za pripravljanje drugih zdravil, ki bodo na enak način delovala na druge bolezni. Se posebej omenja dr. Nedeljkovič pomoč, ki mu jo je zadnja leta dajala zemunska tovarna zdravil »Ga-lenika«. Po njeni zaslugi je zdravilo zdaj mogoče industrijsko izdelovati. Dr. Nedeljkovič se je nedavno vrnil iz tujine, kjer je strokovnjakom več univerz predaval o delovanju »Biofila«. Zdaj proučuje možnosti za izdelavo novih preparatov, ki naj bi na podoben način delovala proti vrsti drugih, doslej pogosto zelo težko ozdravljivih bolezni. AL. DJULEJIC NASPROTJE VLAČILCEV Na Savi in Donavi lahko sprehajalec ob rečnem bregu pogosto opazuje vlačilce, ki je nanje privezanih po več otovorjenih ladij in splavov. V kratkem se obeta na teh naših rekah nov prizor. Ne bo več prvega vlačilca in za njim ladjic: s številnimi hišicami na krovih, ile bo več hišic s prebivalci plavajočih naselij. Vlačile« bodo zamenjali novi plovni objekti, taki, ki bodo ladje potiskali. Stari sistem vlečenja se bo torej preobrnil. Na ladjah in splavih ne bo več hišic, prav tako tudi ne članov posadke in njihovih svojcev. Vsi prostori bodo namenjeni tovoru. Inž. Aleksandar Novakovič, direktor tehnične službe pri Jugoslovanskem rečnem brodar-stvu, je na Renu proučeval ta sistem vleke in ugotovil, da je potiskanje boljše od vlačenja. Število potrebnih ljudi se zniža od 19 na ?, posadka se torej skrči za 63 %>, ker je skupina potiskanih splavov zaokrožena celota. Za gra-•ditev potiskovalncga konvoja so potrebne manjše investicije, tako da nanese prihranek 25 "/o. Roki zn graditev objektov za plovbo po novem sistemu so za 40 °/» krajši od dosedanjih za vlečni sistem. Uresničena nova zamisel je mnogo bolj ekonomična, celotni stroški v zvezi z novim sistemom pa so za 25 °/o nižji od dosedanjega rečnega tovornega prometa z vlačilci. Z LETOŠNJEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA V ZAGREBU polni elektronski oznani »Gama-60« Francoski kalkulator »Gama-60« lahko izračuna pot rakete, sklad3 glasbo, igra šah in sestavi plačilno listo za deset tisoč delavcev i® nameščencev Skupina francoskih matematikov je izdelala stroj, ki je vreden nad milijardo dinarjev. Tehta 20 ton in zavzema površino 300 kvadratnih metrov. Njegovo uradno ime je »elektronska naprava velike zmogljivosti za obdelavo podatkov«. S konstrukcijo tega stroja se je francoska elektronska industrija postavila na čelo nove industrijske panoge. V napravi je 35.000 tranzistorjev, komaj tolikšnih kot kavna zrna, in 350.000 germanijevih diod, ki so take kot riž. Nad sto tehnikov je spojilo in zakovalo več kilometrov žice in napravilo 25.000 stikov. Medtem ko je prvi Pascalov avtomatični računski stroj štel le denar, lahko naprava »Gama-60« bere, piše, računa, primerja, sama izbira in sama naroča, in sicer vse hkrati. Stroj sešteva, odšteva ali deli desetmestna Števila v tisočinki sekunde, razen tega lahko registrira 10 milijard črk, rešuje logične in številčne probleme, za katere bi potreboval človek desetletja, dalje pripravlja načrte, jezikovno razčlenjuje Balzacova dela in nadzoruje vozni red vseh vlakov, ki peljejo skozi 900 francoskih železniških postaj. Poglavitna vrednost novega "elektronskega Stroja pa je v tem, ker lahko vse te računske operacije opravlja istočasno, česar doslej nišo zmogli še nobeni elektronski možgani. znanje, zapisano v knjigah francoske narodne knjižnice. Delal bi s hitrostjo sedem milijonov črk v devetih minutah in pol. Potem ko »Gama-60« odgovor* na zastavljena vprašanja in izpolni na* loge, očisti in uredi svojih 400.000 pol' provodnikov. Brž ko je to urejeno, sah* vpraša: »Kaj želite?« Povsem razumljivo je, da ima stroj s takšno zmogljivostjo tudi bajno ceno Mesečna najemnina najboljših elektronskih možganov na svetu znaša 18 milijonov dinarjev, odškodnina za uro dela pa 380.000 din. Dobro ie, c e ve s te... ■ ’ . -ift; .-'-VA'- 'A i Elektronski »zdravnik« Elektronski tonogra!, najnovejši sovjetski aparat, je idravnike rešil vsega dosedanjega dela v zvezi z merjenjem krvnega pritiska. Aparat ne le ugotavlja krvni pritisk, temveč tudi zapisuje njegovo spremenljivost. Razen tega riše aparat diagram šumov srca mladega življenja v bodoči materi. V sovjetskih bolnišnicah že montirajo take aparate, ki s(? dobili ime »mati In naraščaj«. Tako zdravniki dokaj laže nadzorujejo zdravje noseče mater®* V Leningradu je elektronski »kombinat«, v katerem delajo razne poskuse v zvezi z osrednjim živčnim sistemom. V Moskvi so izdelali in.že uporabljajo aparat, ki bi ga lahko or.nfl' čili kot »zdravnikovo domiselnost«. Ta naprav« posreduje natančno sliko obrobnega krvnega obtoka ter zapisuje venozni in arterijski krvni pritisk, hkrati na ugotavlja nesimetričnost krvnih žil in podobne pojave. MIZICA-POGRNI SE! Amerikanci nam predstavljajo: sicer šestdeset let staro kuhinjo, v kateri pa obiskovalce zagrebškega velesejma presenečajo različui gospodinjski predmeti, ki jih naša trgovska mreža danes uvaža kot najsodobnejše blago: peščena ura, stenski mlinček za kavo, ročni mešalec... Ameriški paviljon nas seznanja z moderno kuhinjo, laboratorijem, kjer gospodinjine roke opravljajo svoj posel z igrivo lahkotnostjo! Radovednežem pa zastane dih ob KUHINJI BODOČNOSTI, kjer je vsa kuhinjska opravila zamenjalo — elektronsko oko; nepojmljivo pa pojasnjuje izčrpna razstavljavčeva razlaga. Na stene prostorne kuhinje so prislonjene omare. Vsaka od njih je polna predalčkov, različnih velikosti in različnih barv. V desnem kotu je vrsta pip, v levem pa zasteklen raženj. V sredini stoji nenavadna miza. Na njej je polno gumbov in stikal. Televizijski zaslon gleda naravnost v gospodinjo, ki gospodari na visokem stolu pred mizo. Po gladkem podu se sprehaja kovinska škatla. Neslišno vijuga po prostoru, če se le približa mizi ali omari, se naglo zasuka in spremeni svojo pot. Sesalec in loščilec! Vodijo ga elektromagnetni valovi, usmerja ga eletron-sko oko. Gospodinja razlaga. Ljudje, stisnjeni ob zaščitni vrvi, napeto poslušajo. Vsi, kar jih je, so Čez mero zavzeti pri kuhi juhe. Navadne goveje juhe! Na šestogelni mizi poišče gospodinja gumb z napisom: recept! Roka se ga dotakne in že se odpre na steni zaslon, ki pokaže osvetljen jedilni recept zn juho. Tako poučena gospodinja mimogrede pogladi levi rob mize. Elektronsko oko ujame njeno kretnjo. Tiho zdrsne iz mize globok predalnik, v ka- terem so zložene ponve in lonci. Z izbranim napravi gospodinja dva koraka do omare s pipami. Nikakršnih ročajev! Samo potisne lonec pod pipo in že steče voda v posodo. Kot v sanjah spet zamahne z roko! Odpre se omara nad njeno glavo. Zelenjava 1 Različne koren jeke in peter-šiljčke vrže v lonec. Naslednji zasuk z roko ji odpre hladilnik, od koder odroma v lonec košček mesa. Se nekaj takšnih »čarovnij« in elektronska očesa odpirajo ter zapirajo predalčke z rastlinsko mastjo, s soljo, z različnimi začimbami... Gospodinja ni pustila za seboj niti sledu. Se celo drobec zelenja, ki ji je padel na tla, je mimogrede pospravil »živ« loščilec. Z loncem stopi gospodinja do mize. Za hrbtom televizorja vzbuja pravo dolgočasje čina plošča. Vse dotlej res ne drami zanimanja! Naenkrat pa se vse oči obrnejo v njo. Gospodinja položi lonec na ploščo, zasede svoje »komandno« mesto, zavrti nekaj gumbov in visokofrekvenčni valovi objamejo lonec z vodo in z mesom vred. Dve minuti — juha je kuhana! Poskusil jo sicer nisem, a tako mi je dvakrat zatrdila zgovorna gospodinja, ki se je medtem že pripravljala, da pokaže »nevernim Tomažem«, kako se v takšni kuhinji speče meso ali napravijo češpljevi cmoki! A čemu tisti televizor? Gospodinja, ki ima v takšni kuhinji »dela čez glavo«, le mora tu in tam popaziti tudi na otroke, ki se igrajo v sosednji sobi z atomi in raketami. Spet pritisne na določen gumb in na zaslonu vidi svoje jaadobudneže. Drugi gumb ji pokaže obraz, ki je ravnokar pozvonil pred hišnimi vrati, tretji jo seznani s programom televizijskega oddajnika... Dela čez glavo torej — v kuhinji bodočnosti! »Eh, le kdo bo pritiskal na vse te gumbe, le kdo bo vrtel vsa ta stikala!« £ Kuhinja bodočnosti? Čigave bodočnosti? Ne vem, če koga iskreno navdušuje! Razveseljiva so sodobna prizadevanja prehranske industrije in samopostrežnih trgovin, ki olajšujejo delo našim gospodinjam s predpripravljeno hrano, s sortiranim mesom, s polkuhanimi jedili, kot tudi tista industrija za široko potrošnjo, ki preseneča z različnimi iznajdbami — ekonomski lonec, pekač ... Takšnole »pritiskanje na gumbe« pa nima nikakršne zveze s stvarnimi interesi potrošnika in sem presneto radoveden, če bodo naše kuhinje res tako zelo »elektronske« tam nekje okoli leta 30001? Vsekakor si jih bodo nemara omislile večje restavracije, široke množice pa si jih bodo ogledovale le na razstavah in na velesejmih. Nemara celo v manjši meri na velesejmih, saj podobne neekonomske atrakcije potrošniku prav nič ne koristijo, še manj pa ga opozarjajo na koristi, ki mu jih obeta njegova lastna bodočnost. DUŠAN KRALJ Nekaj minut ali tudi nekaj ur lahko »Gama-60« posreduje rešitve v najči-stejši francoščini s hitrostjo 300 vrstic v minuti. Po potrebi odgovori v španščini ali japonščini in se nikoli ne zmoti. Včasih se stroj ustavi. Takrat se pokaže .opozorilo: »Napaka v centralnem spominu«. Potem stroj išče sam svojo mapako. Ko jo najde, se pokaže drugo sporočilo: »Napaka popravljena« Avtomatična kontrola zagotavlja stroju popolno zanesljivost Zanimivo je, da pred desetimi leti tako rekoč še ni bilo francoske elektronske industrije. Snovati in delno uveljavljati se je začela leta 1950, ko je neka družba poslala svoja mlada inženirja v ZDA, kjer sta delala pri družbi Bell pet tednov. Mlada matematika sta takoj ugotovila pomanjkljivosti ustreznega ameriškega stroja, ki ni mogel reševati po več problemov hkrati. Potem so se francoski elektroniki zagrizli v delo in v nekaj letih izdelali okoli 800 strojev, vrednih od 15 do 180 milijonov dinarjev. Sad njihovih prizadevanj je »Gama-60«, elektronski stroj, zasnovan na povsem novih temeljih. »Gama-60« je izpolnil že vrsto praktičnih nalog. Analiziral je dela Fran-goisa Villona, neovržno dokazal, da tobak in alkohol povzročata nekatere rakaste bolezni, vse, ki imajo opraviti pri njem, pa preseneča z izredno zmogljivostjo: analizira milijon besed na uro, računa pot rakete, sklada glasbo, igra šah in odgovarja na vprašanja strokovnjakov. Njegove prevajalske naprave zmorejo do 400 besed v minuti, v njegov »spomin« pa bi lahko spravili vse Plovci in stovarjanje nafte V švedskih pristaniščih so začeli uporabljati plovce s primerno oblikovanim* kavlji, tako da nanje pripno cevi, po katerih teče nafta iz tankerjev v pristaniške cisterne. Po tej metodi lahko praznijo cisterne tudi v viharnem vremenu, ko se ladje zaradi razburkanih valov ne morejo dovoli približati tovorni obali. Nova metoda za obdelavo lesa Pri obdelavi lesa je bilo sušenje doslej neizogibno, ameriški strokovnjaki pa so nedavno preizkusili novo metodo, pri kateri ima prvo besedo segreti aceton. Novost se je obnesla, ker se tako obdelan les ne krivi, kar se redno dogaja pri običajnem sušenjd* razen tega pa zahteva nova metoda tud* manj časa. Z radijskimi valovi raziskujejo kvaliteto lesa Znano Je, da Je les »muhast- material’ Medtem ko kovina, prevlečena s kako maso, ostane dolgo časa nespremenjena tudi v vlagi, je z lesom drugače. Leseni deli se spreminjajo Daljši in širši postanejo. V suhem ozračju se kovina prav tako ne spremeni, medtem ko les postane krajši in tanjši Te lastnosti ovirajo stavbenike, da bi omislili standardni gradbeni material. Da bi preverili kvalitetne lastnosti detajlov, izdelanih iz lesa, Je potrebno potrošiti veliko časa- Nedavno je neki sovjetski znanstvenik izdelal posebne aparate, ki avtomatično določijo kvaliteto lesa in lesnih izdelkov. Za posamezne namene mora imeti le® določeno stopnjo vlage, da bi ga lahko uporabili glede na druge dele. Zdaj preverjajo vlažnost, kakor tudi druge lastnosti z - radijskimi valovi. Ce Je v lesu več vlage, kot standard dovoljuje, potlej ga avtomatično zavržejo. Nova naprava za raziskovanje radioaktivnosti Znanstveni sodelavci inštituta za geografije in geologijo Akademije znanosti ZSSR so Izdelali napravo, izdelano na principu fotoaparata, ki se vključi v trenutku, ko se | talo dvigne nad oblake. Ta raziskovanja radioaktivnosti v oblakih imajo razen teoretičnega tudi praktičen namen. Znanstveniki borto lahko ugotovili ne samo spremembe radioaktivno-stj v atmosferi, ki nas obdaja, marveč se bodo lahko ukvarjali tudi z možnostmi, da bi atmosfero očistili radioaktivnih delcev. ill,'i|lllillllllll>..|>(„|,|||||„|||>„,llllllllllllll,milili........................................ I i isfc# ■ mm N! RAZUMEVANJA! PA GA RES NI...? | tovariš, za šport pri nas niče, na občinskih svetih, na | ni razumevanja,« so mi rekli zboru volivcev! In če bi se go-| brez volje skomignili z ra- varilo, bi se našlo tudi razu-| nieni. »Saj smo si prizadevali, mevanje. Morda ne takoj, sča-| °se smo poskusili, pa smo po- soma pa prav gotovo! | ^od naleteli na gluha ušesa. Hja, malce nerodno je za-| Na upravnem odboru, na de- htevati razumevanje samo od | Juvskem svetu, na občini! Po- drugih, samo za svoje potrebe, | Vs°d! ne da bi človek pokazal priza- | Povsod ista pesem: Ne mo- detost tudi za probleme tistih. | rento! Nimamo! Obrnite se na 0[j katerih pričakuje razume-| sindikat, za šport imamo ven- vanje, še celo, če so ti problemi | .ar Partizan in športno dru- hkrati tudi njegovi problemi! | stuo, obrnite se na... Kaj bi Kako so že rekli? „Takrat I kod vse smo ^ pri- ko . predsednik sindikalne | »skali kljuke! Ne, tovariš pn podružnice j7,aš človek', se je | l®s je vse zaman, pn nas za dalQ marsikaj narediti. ■.« Ta-| 3Port ni razumevanja!« ' krat tore^ ko so v odb0ru sin- I Molčali smo. dihalne podružnice aktivno so- | Čez nekaj časa se je oglasil delovali tudi športniki! Ko bo | Predsednik nogometne sekcije: do športniki sedeli v delav-^ "Poglej, niti toliko ne more- skem svetu, bo najbrž tudi de- 5 mil lUUKU /tK arveIiv w -- | “io zbrati, da bi si kupili nove lavski svet bolj prisluhnil po-8 drese, vsi obledeli so že. Igri- trebam športa in ko bodo se-s šče je zanemarjeno, športni re- deli v občinskih svetih, bo | ^viziti iztrošeni, ljudje so se marsikak umesten predlog tu-1 naveličali večnega prosjačenja di na občini padel na ugodnej-| in odhajajo. Kaj pa naj bi sto- ša tla. Ne gre tu za nekakšno | rdi drugega!« premišljeno infiltracijo šport- j Spet je sledil molk, poln ma- nikov v vse organe družbenega j lodušja in utrujenosti. Peščica in delavskega samoupravljanja j njih, ki so se še zbirali, ni več samo s tem namenom, da bi 1 vedela kaj povedati. Pravza- tam odprli pipico, po kateri I.Pmv, povedali bi lahko še naj bi pritekli dinarji, pač pn | Marsikaj, pa so si najbrž mi- za tisto logično vključevanje v 1 sliii — saj se ne izplača. Vse je vsa področja družbene dejav-| iafco brezupno. Upravni odbor nosti, od katere tudi športniki | Podjetja tiči do vratu v gospo- ne morejo ostati izolirani, če | darskih problemih. Na njihovo nočejo, da bodo neprestano | Prošnjo sploh ni odgovoril. De- capljali za vozom. | Savski svet? Na delavskem pa §e nekaj. Ko že govorimo | svet« so sicer nekoč nekaj go- 0 nerazumevanju samouprav-| vorili tudi o športu, tako mi- nih organov v podjetjih, bi bi-| Kiogrede, pa ni bilo nikogar, ;0 prav, če zastavimo vpraša-| ki b{ se zavzel in predlog pod- nje še z druge strani. Namreč: | Pid. Pred leti, ko je bil pred- ajj je športna dejavnost v ko-| sednik sindikalne podružnice lektivu res organizirana tako. § hekdo izmed njih, takrat se je da imajo od nje ljudje korist? j Se dalo kaj napraivti, zdaj pa Ali je organizirana tako. da g Še tudi to splavalo po vodi. vključuje dobršen del članov 5 Ne samo pri njih tako. Se kolektiva — ali pa se omejuje j Marsikje so potožili s podob- je nekaj športnih veteranov, ki g virni besedami: že vrsto let zastopajo kolektiv § Ni razumevanja! v nespremenjeni postavi? V J Nm. Pa ga res ni? _ takem primeru naj se tovariši g 2e res. Upravni odbor tiči v nikar ne čudijo, če bo delav-/ sv°jih problemih, delavski gkt svet škrtaril s .sredstvi. V g svet v svojih, sindikalna po- nasprotnem primeru, torej, če g družniča v svdjih, občina v šport ni monopol samo nekate-i svojib — im tudi športniki v ^ nadarjenih posameznikov J svojih. Morda pa tiče korenine marveč koristno razvedrilo, ki | Vsega »nerazumevanja« prav v zajema večino članov kolekti-1 tern, da stoje na eni strani va< potem si prav gotovo tudi g športniki, na drugi strani^ pa delavski svet ne bo zapiral oči | organi delavskega in družbe- jn mašU ušes, ko bo treba od g nega samoupravljanja! Med ustvarjenega dobička nekaj od-| njimi so vrata in kljuka. Mno- ^niti za športne namene. j go vrat in mnogo kljuk! Če bi j^ako je potemtakem tisto z g sedeli tudi športniki za temi i vrati, jim ne bi bilo treba tr~ nerazumevanjem?! Morda pa ni razumevanja prav na tisti "'lin. Jim ne oi ono o,euu y ^ razumevanja prav na tisti kati nanje! Našli bi tudi prih- strani ki jšče razumevanje pri ko. da bi se za temi vrati go- d ih! Naj - —<-------- Varilo tudi o njihovih proble- s^.. „c( mh. o športu. Na upravnem ^ pQt do njega, odboru, na delavskem svetu, na odboru sindikalne podruž- se tovariši zami-bodo verjetno hitro MILAN MAVER ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV V počastitev desetletnice delavskega samoupravljanja so b;le na pobudo SSD Ingrad Cc-N? razpisane športne igre g raci-P'neev Slovenije. Te igre so potekale letos v Jeranu, kjer ima precej grad-benih podjetij svoje počitniške domove. S tem je bil v glavnem Tešen tudi problem prenočišč 111 Prehrane. Zaključna tekmo-Vanja pa so bila v Ljubljani. Tekmovali so v naslednjih Panogah: nogomet, odbojka (tno-ski jn ženske), kegljanje (moški ženske), balinanje, namizni TfPčs, streljanje z zračno pu-sko, šah. Nastopilo je okoli 600 tekmovalcev iz naslednjih podje-Ingrad Celje, Gradis-Ljub-‘Jana, Tehnika-Ljubljana, Slo-y®nija ceste-Ljubljana, Pionir-Novo mesto. Dolenjsko gradbe-n° podjetje - Grosuplje, Kon-^truktar-Maribor, Stavbar-Mari-P01-, Gorica-Nova Gorica, Pri-m-.ie - Ajdovščina, Obnova -Ljubljana, Sava-Jesenice, Teh-hiik-Škofja Loka, Vodna skup-host-Koper, Zasavje-Trbovlje. , .Za vsako podjetje so nasto-lahko samo , člani kolektiva, je, osebe, ki so v rednem de-delovnem razmerju, izločeni pa bili štipendisti, praktikanti in honorarni sodelavci. Prireditelj •'p bil v tem pogledu izredno ^og, saj je v propozicijah tek- movanja odstavek, ki določa, da se vsaka ekipa, ki se teh načel ne bi držala, diskvalificira. Ne moremo si kaj, da se takim načelom ne bi pridružili, saj namen delavskih športnih iger ni osvajanje športnih lovorik in postavljanje vrhunskih rezultatov, temveč predvsem koristna oblika, da se poživi zanimanje za šport med delavci, še zlasti med tistimi, ki se doslej na športne mpodročju niso udejstvovali TEHNIČNI REZULTATI OdDojka (moški); 1. Ingrad-Celje, 2. Plonir-Novo mesto, 3. Teh-nika-Ljubljana. Odbojka — ženske: 1. Ingrad-Celje, 2. Stavbar-Maribor. Kegljanje — moSki; 1. Gradis-Ljubljana s 352 keglji, 2. Pionlr-Novo mesto 339, 3. Primor]e-Ajdovščina 307 kegljev. Kegljanje — ženske: 1. Gradis-Ljubljana 135 podrtih kegljev, 2. Pionir-Novo mesto 119 kegljev, 3 Ingrad-Celje 106 kegljev. Namizni tenis: 1. Tehnika-Ljub-Ijana, 2. Ingrad-Celje. 3, Primorje-AjdoVščina. Streljanje z zračno puško: 1. Gradis-Ljubljana 622 krogov. 2. Pio-nlr-Novo mesto 614 krogov, 3. Slo-venija-ceste 545 krogov. Najboljši posamezniki v streljanju: 1. Snajder Ludvik (Gradis) 134 krogov od 150 možnih, 2, Kos Marjan (Pionir) 123 krogov, 3. Zupan Janez (Gradis) 128 krogov. Šah: 1. Pionir-Novo mesto, 2. Gradis-Ljubljana, 3. Zasavje-Tr-bovlje. Balinanje: 1. Gorica-Nova Gorica, 2. Tehnika-Ljubljana, 3. Pionir-Novo mesto. let je že minilo od J M § prvega srečanja naj-» j! J boljših atletov na Bal-kanu. Z letošnjih jubilejnih balkanskih iger v Atenah je odšla kot zmagovita reprezentanca Jugoslavije in s tem prekinila dosedanje zmage domačinov — Bolgarov v Sofiji in Romunov v Bukarešti. S tem uspehom naših atletov se je Jugoslavija vpisala na prvo stran zlate knjige bal-kaniad. Naši atleti so bili letos v Atenah res odlični. Niti eden ni zatajil. Z gotovostjo so nabirali točke in večali svojo prednost. Končni vrstni red XIX. bal-kaniade v Atenah —- m°skb' Jugoslavija 173, Grčija 1-3, Romunija 93, Bolgarija 82, Turčija 29; ženske: Romunija 94, Jugoslavija 81, Bolgarija 72, Turčija 14. In za konec še število medalj — moški: Jugoslavija 9 zlatih, 11 srebrnih, 5 bronastih, Romunija 5. 0 ,7, Grčija 3, 8, S, Bolgarija 4, 2, 3, Turčija 0, 0,1: ženske: Romunija 6, 5, 5. Jugoslavija 3, 4, 2, Bolgarija 2, 3, 4 in Turčija 1, 0, 1. M M ZAPUŠČENI ŠPORTNI OBJEKTI V KIDRIČEVEM Že nekaj let se noč in dan vije iz visokega dimnika Tovarne glinice in alu-minija v Kidričevem tenka proga sivkastega dima. Počasi se dviguje proti nebu in spet nevidno seseda na okoliška ^olja, vse tja do Hajdine, Turnišča, Sel, Dra-žencev, Šikol in drugih vasi. Zdaj je Kidričevo ze celo mestece z nad 2000 prebivalci s številnimi sodobnimi stanovanjskimi bloki, trgovinami, solo, menzo m drugimi objekti. Seveda se je v tem novem industrijskem naselju začelo razvijati tudi politično, kulturno, prosvetno — in tudi športno življenje. Potem je dvorana, ki je dolga vgaj 30 metrov (če ne še več), spet dolge mesece zaprta. Nogometašem vse priznanje Nekateri pravijo, da Slovenci nismo za nogomet; drugi to trditev pobijajo in kot argument navajajo dejstvo, da je »žogobrc« še vedno najbolj priljubljen šport pri nas. Tudi za Kidričevo drži ta trditev. Pravzaprav bi lahko zapisali, da je v »aluminijskem mestu« nogomet alfa in omega vsega športnega življenja. Nogometaši »Aluminija« že več let poskušajo svojo srečo na zelenih poljanah. Seveda niso bili nikoli blizu republiškega kvalitetnega vrha, toda med prvo slovensko dvajse-torico ali celo petnajsterico so se V svojih najboljših letih vendarle uvrščali. Zdaj igrajo s spremenljivo srečo — žoga je pač za vse okrogla — v mariborski podzvezi. Letos niso imeli sreče, da bi se uvrstili v kvalifikacijska tekmovanja in se borili za vstop v republiško ligo. Vendar pa vse kaže, da bo na nogometnem nebu v Kidričevem kmalu zasijala svetla zarja. Sicer pa predajmo besedo marljivemu trenerju nogometašev »Aluminija«, tovarišu Antonu Kureliču. »Letos smo v našem klubu začeli na novo, ubrali smo pot, ki je doslej še nismo poskusili, Začeli smo — kot pravimo — delati na široko,« je začel pripovedovati nekdanji igralec tega kluba. »Imamo dve pionirski moštvi ter prvo in rezervno moštvo. Toda to nam še ni dovolj. Letos smo v naš klub vključili še 7 vaških aktivov iz okoliških krajev. Uspelo nam je, da smo za nogomet pridobili vaško mladino v 7 vaseh, in sicer v Hajdini, Zlatoličju, Kungoti, Lovrencu, Prepolju, Gerečevu in Cirkovcih. Skupno smo v teh vaseh zajeli več kot 100 mladih fantov, ki jim pomagamo s strokovnimi nasveti, vrh tega pa dobe pri nas na posodo — seveda brezplačno — vso opremo. Zdaj so med seboj odigrali že več tekem, v kratkem pa bodo pričeli med seboj tekmovati po ligaškem sistemu. Med mladimi fanti smo odkrili precej takšnih, ki imajo dovolj posluha za nogomet. Ko jih bomo še nekoliko »obtesali«, jih bomo polagoma vključili v naše rezervno in pozneje tudi v prvo moštvo,« je zaključil pripovedovanje trener Želeti je, da bi imel »Aluminij« pri tem čimveč posnemal-cev. V vasi, ki so bile doslej pravcata »ledina«, je že prodrla športna misel, nadarjeni pa se bodo lahko še bolj izpopolnjevali v kvalitetnem tekmovanju. Marl jivi strelci in ... Kaj pa je ostala telesna kultura v Kidričevem? Vsekakor ne smemo prezreti strelcev, ki so združeni v strelski družini »Aluminij«. Res je, da jih ni veliko, vseh skupaj jih je kakšnih 50, toda aktivnih, rednih tekmovalcev je le kakih 20. So pa resni in vztrajni, nastopajo pogosto in v bivšem ptujskem okraju so med najboljšimi. Marsikdaj so s tekem prinesli domov kakšen pokal. Trenirajo redno dvakrat tedensko, poleti in pozimi, čeprav imajo zlasti za zimsko delo težke pogoje, saj trenirajo kar v kleti nekega stanovanjskega bloka. Z orožjem so še kar dobro oskrbljeni, imajo 7 zračnih, 2 malokalibrski in 3 vojaške puške. Toliko o strelcih. In ostali? Atleti, košarkarji, rokometaši, smučarji in drugi športniki? Zdaj pa pri tem »in ostalih« res lahko že naredimo tri pike in na koncu vprašaj. Pardon! Da ne bo krivice! Tudi teniški šport živi v tem kraju, čeprav je tudi število teh športnikov — zlasti aktivnih — prav tako skromno kot strelcev. Mladinca Hmelina in Tonejc sta se letos celo uvrstila na 8. oziroma 9. mesto na republiškem prvenstvu. Vendar pa, kot že rečeno, tudi teniški igralci, razen kvalitetnih Uspehov treh, štirih posameznikov, nimajo posebno ugodne bilance dela. V »Aluminiju« imajo sicer tudi odbojkarje. Toda ta skupina športnikov živi le — na papirju. Tako se pravzaprav vsa telesna kultura v Kidričevem lahko zreducira na kakšnih 50 aktivnih nogometašev (s pionirji vred), 20 strelcev in še nekaj manj teniških igralcev. Skratka, manj kot 100 ljudi. Za mesto, ki šteje že okoli 2000 prebivalcev, to res ni impozantna številka. Sence, ki jih je več kot dovolj Temnih, nevšečnih senc je nad športnimi poljanami v Kidričevem kar dovolj. Še preveč. Kar začnimo po vrsti. Ze dolgo let si razni partizanski forumi prizadevajo, da bi V tem kraju ustanovili partizansko društvo. Toda doslej so vsi poskusi propadli. Seveda, za tako društvo so potrebni pogoji — kadri in objekti. Kadre bi še morda dobili, stadion bi za silo zadoščal za delo poleti. Teže pa je za zimsko obdobje. Ni telovadnice. Nova, nedavno zgrajena šola, je brez nje! Zato tudi Šolska mladina pozimi ne more imeti pouka telesne vzgoje. Sicer je pri menzi velika in prostrana dvorana, ki bi jo prav lahko uporabljali za telesno-vzgojno delo. A žal, vrata te dvorane se odpro le enkrat ali dvakrat na leto. Za Silvestrovo in še kdaj. Samo ob naj večjih proslavah. Takrat ljudje pridejo, se veselijo, plešejo in pijejo. Pred leti je bilo v tem kraju močno priljubljeno kegljanje. Vsi so kegljali — staro in mlado. Kegljačev je bilo na desetine — delavci, mladina, nameščenci. Pa so nekega dne kegljišče prodali zasebniku, ki je! opeko porabil za svojo hišo. Zdaj v. Ki- ■ dričevem ne keglja nihče. In ostali športi? Atletika,' košarka, namizni tenis, rokomet, plavanje? Nič! Pač, v naselju imajo že več let plavalni bazen, dolg 20 ali 25 metrov. Vsaj za kopanje je bil dober. Lani so ga morali zapreti. Po nalogu sanitarne inšpekcije, ker voda ni bila dovolj čista. In So ga res tako temeljito zaprli, da je tudi letos celo poletje ostal brez vode. Zato pa se je v bazenu (praznem) nabralo dovolj dračja in umazanije. Dračje je še sedaj ostalo v bazenu, neznano kam pa sta izginili dve prhi in lesene stopnice, ki so vodile V bazen. Prebivalci pa so se v vročih poletnih dnevih hladili v kopalnicah. Pred leti je bilo nekaj govora tudi o zimskem bazenu, ker imajo v tovarni dovolj tople odpadne vode. Od tistih govoric je preteklo že precej let, o zim- skem bazenu pa seveda še ni ne duha ne sluha. Saj še letnega ne morejo urediti, kot bi bilo treba. Kaj pa stadion, za katerega je tovarna darovala precej sredstev, ljudje pa lepo število udarniških ur? Žal tudi ta objekt počasi, a nevzdržno gloda zob časa. Klopi na tribuni so sprhnele, propada žična ograja in stavba, v kateri so slačilnice ter hišnikovo stanovanje. Morda bi kdo mislil, da društvo v takšni tovarni, kjer imajo opravka samo z milijardami, živi kot ščurek na loju. Resnica je precej drugačna. Društvo dobi vsako leto Od ptujske občine 150.000 din, okoli 400.000 primakne tovarniški sindikat. Torej, dobrega pol milijona. Več kot polovica od tega gre samo za potovanja nogometašev! Kje pa je denar za vzdrževanje stadiona in za vse druge stroške? Športniki sb že sami hoteli marsikaj ukreniti, da bi prišli do denarja; hoteli so med drugim zbirati Odpadno staro železo, a morali so to misel opustiti, češ da je to protizakonito... Tako se tudi v "Kidričevem, kot v mnogih drugih tovarnah, med redke Sončne strani vrivajo veliki senčnati madeži, Teh je v Kidričevem res preveč, in kdo je odgovoren za tako stanje? Za to, da V kraju ni niti 100 rednih, aktivnih športnikov? Da Stadion počasi propada, da je bazen po. doben smetišču? In tako dalje. O tem naj razpravljajo In sklepajo množične organizacije, SZDL, sindikati, volivci, organt samoupravljanja, In naj premislijo, če telesna vzgoja delavcev in mladine res ni toliko vredna, da bi ji z nekaj plačanimi kadri pomagali na čvrste noge? L P. ZAGORSKA MLADINA SI ZNA POMAGATI SAMA Koča na Gemšeniški planini Planinstvo je v Zagorju zelo razvita dejavnost In planinsko društvo sodi med najštevilnejše društvene organizacije v občim. Veliki prijatelji planinstva so mladi ljudje, zato je prav, da upravno vodstvo planinskega društva posveča naraščaju posebno, in kar je najvažnejše, stalno skrb in pozornost. Pri planinskem društvu obstoji mladinski planinski odsek, ki ima za seboj že vrsto daljših In težjih planinskih pohodov, nekateri mladinci pa celo zasavsko transverzalo, ki se razteza Od Kumrovca tja do Kamniških planin, najboljši pa so prehodili tudi slovensko transverzalo. Potemtakem je odločitev vajenskega naraščaja v Industrij-sko-rudarski šoli, da si zgradijo lastne planinske postojanke pod Cemšeniško planino, povsem razumljiva: namreč doslej mladi zagorski planinci niso imeli svojega zavetišča, za katero bi rekli, da je namenjeno izključno za njihove potrebe. Začeli so tako rekoč iz nič; pač s kopico dobre volje in prizadevnosti. Ker mladi rudarji in kovinarji ne morejo delati pri gradnji postojanke ob delavnikih, pohitijo malone vsako nedeljo pod Cemšeniško planino. Mladi planinci trdijo, da nameravajo zgraditi prijetno zavetišče, ki . jim bo nudilo ob prostih nedeljah resničen oddih, zlasti pa v zimskih mesecih, ko bodo s smučmi na ramenih pohiteli » čemšeniški svet, ki je znan po lepih smučiščih. V novi postojanki bodo prirejali tudi smučarske seminarje, ki so jih morali imeti doslej na Partizanskem vrhu, kar pa je, razumljivo, terjalo več denarja. Delo pri postojanki bo terjalo še precej dela, vendar so že dobili znatno pomoč od občinskega ljudskega odbora, pa občinskega odbora Socialistične zveze, rudnika in nekaterih drugih podjetij, Ni nobenega dvoma, da bo dograditev te postojanke pomenila še večjo spodbudo za poživitev planinskega športa med vso zagorsko mladino in da bo planinska miselnost dobila novih privržencev. -m- »Za razvedrilo je ta knjiga kar dobra,« sem jo takoj potolažil. »Nedavno sem jo bral.« Pogledala me je, kakor bi mi hotela reči, da si niti ne more predstavljati kake boljše knjige v mojih rokah, saj so zgodbe Aga-the Christie iz moje stroke, više pa se po njenem mnenju ne bi mogel povzpeti. Zasmejal sem se, ker nimam občutka manjvrednosti, še zlasti ne glede književnosti. Spet sem stopil k mizici pri oknu in ji sedel nasproti. »Prav, pa se ne bova več menila o Veri. Vi boste prijetnejša tema, mar ne?« Spet se je prezirljivo nasmehnila. »Prosim vas, saj jaz nisem izginila!« S tem mi je sama položila na jezik vprašanje: »Vendar to ne izključuje možnosti, da lepega dne tudi vi izginete, ali ne?« Dvom se ji je lesketal v očeh. Ni vedela, kam merim. »JLe kdo bi mene ugrabil ali ubil? Takoj naj vam povem, da se nisem še nikoli ukvarjala z mislijo na samomor.« Prav to sem želel slišati. Kar naprej se mi je po glavi podila misel, da je Stanka prepričana, da je Vera napravila samomor. Ne bi mogel povedati, kako se mi je v možganih izoMikovalC' to spoznanje, vondiar sem bil prepričan, da si je Stanka tako razlagala vso reč. Moram nekaj povedati v zvezi z mojim prihodom v Stankino in Verino sobo. Ko sem potrkal, je bila soba odprta, vendar prazna. Dvakrat sem potrkal, potem p>a vstopil. Prvo, kar sem opazil v sobi in kar je prišlec moral opaziti, pa čeprav nehote, je bila knjiga z rdečimi platnicami na belem pregrinjalu Verine postelje. Naslov bi bil lahko prebral s praga: »Splav in njegove posledice«. Takoj sem Vedel, da je nekdo položil tisto knjigo tja z namenom, opozoriti koga na to možnost, bodisi mene ali koga drugega. Prve pol ure najinega pogovora sem s« namenoma izogibal vprašanja, o tisti knjigi, medtem pa sem spoznaval, da postaja študentka tudi zaradi tega čedalje bolj živčna Vedet sem, da jo muči radovednost, kaj mislim o tisti knjigi v njuni sobi, pa prav na Verini postelji. Ce bi se prenaglil v sklepih, bi se nemara spotaknil ob tisto knjigo in morda pomislil, da je imela Vera težave . . . »Ko govorim o možnih vzrokih, zaradi katerih je Vera izginila, nimam nič takega v mislih,« sem ji rekel in se ozrl k njej. V očeh se ji je zrcalila bojazen, ki je zdaj ni več skrivala. »Da, draga Stanka, človeku se lahko pripeti, da se mora zagovarjati, ker je skušal preiskovalce spraviti na napačno sled, ali pa zato, ker je zamolčal, kar je vedel. In vi ste storili prav nekaj takega, ko ste mi podtaknili tisto knjigo in mi skušali vsiliti misel, da je Vera potrebovala nasvete v zvezi z njeno vsebino. Morda ste me skušali pripraviti do tega, da bi mislil, da je Vera v stiski, ki jo nakazuje naslov te knjige, napravila kako neumnost.« Nenadoma se je strtih v njenih očeh sprevrgel v jezo: »Vi... Vi sploh niste normalni, zdi se mi ccio. da niste inteligentni, -veste! Nočem se vmešavati v to reč, lahko mi verjamete, da imam dovolj razlogov za to, o njih vam ne bom pripovedovala, toda Vera je zares potrebovala to knjigo, ki je na njeni postelji . . .« »Ni res,« sem tudi jaz zvišal glas. »Ta knjiga je vaša!« »Moja! In kaj potem?« se je sunkovito obrnila k meni. I.nhko rečem, da je bila tisti trenutek zelo zanimiva, ker je izpuhtela iz nje vsa tista narejenost, ki se ji ni kaj prida podajala. Se sem Vpil: »Tako je, punčka! Knjiga je vaša, položili ste jo tja, da bi me na nekaj opozorili, na nekaj izmišljenega, če dovolite, da tako rečem. Na napačno sled ste me skušali speljati. Verai ni mrtva.« Začudeno me je gledala. »Tako torej mislite? Ne vem. kaj naj rečem . -. .« »Po čem sklepate, da je Vera napravila samomor?« »Noseča je bila, zanesljivo vem, sama mi je povedala! Ni vedelai, kaj bi, že tretji mesec je minil. . .« »Kdo je oče?« Stisni a je ustnice in me kljubovalno pogledala. Spet je drgetala kot šiba na Vodi. »Ne vem.« Videl sem, da ni povedala resnice. Izzval sem jo: »Zdaj razumem, zakaj vse to! Fant vas je pustil, začel se je vrteti okoli Vere .. .« S široko razprtimi očmi je strmela vame, potem pa je pobesila pogled in se skremžila: »Ni on, nj, verjemite mi! Prisežem vam lahko, da on nima nič pri tem ...« Umolknila je, bil sem začuden. Potem je študentka naslonila glavo na mizo, na kateri je stal kuhalnik in na njem rdeč lonček z belimi pikami. V lončku je vrela voda. Šumenje kropa se je mešalo z jokom. Po dolgotrajnem zadrževanju je dekle zaihtelo, solze so ji drsele po licu in padale na mizo. Za začetek je kar zanimivo, sem pomislil. Ne glede na to, ali je bila Vera noseča ali ne: poznala je fanta, ki ga je ljubilo tudi hlipajoče dekle pred menoj. Nenadoma sem spoznal, da zadeva z Vero ne bo lahka in preprosta ter da bo treba po več vzporednih sledeh hkrati ... Študentka Stanka ni ravnala kot intelektualka, kar je na vsak način hotela biti. Speljati me je hotela na sled samomora zaradi nosečnosti, pri tem pa ni pomislila, da bom začel po vsej logiki vpraševati po morebitnem očetu nerojenega otroka fei: skušal najti med fanti, ki so se zanimali za Vero, tudi tistega, ki ga je imela rada ta njena prijateljica. Vendar nisem verjel v možnost, da bi bila Vera noseča, hkrati pa sem vedel, da bo treba preveriti tudi to. »Nekam dolgo si se mudil,« je rekel Sima, ki me je bil peljal v Voždovac in je čakal pred poslopjem. »Nekaj brskam,« sem na kratko odpravil njegovo radovednost. Tudi on ni bit tokrat posebno zgovoren. Vključil je motor in že sva se peljala po Ulici vojvode Stepe . .. VI Četrta hiša od vogla, na drugem koncu trga. Četrto nadstropje na desni. Zlahka sem našel tisto hišo. Stari Žarko, Verin oče, je bil natančno označil kraj, kjer je stanoval »nemimi Mirko«, ki me je tisti trenutek zelo zanimal.. . »Iščem tovariša Mirka, študenta medicine. Vi ste njegova teta, kajne?« Nekateri ljudje imajo poseben čar. Njihov nos jih opozori, hi dejal, da stoji policaj pred njimi. Po navadi so si taki ljudje z zakonom navzkriž. Debeluška v zmečkani domači halji je stala med vrati. Oči pod plavo pobarvanimi lasmi so uganile, kdo sem. »Spi,« je rekla. Pogledal sem na uro: dve minuti čez pol peto popoldne. »Mislim, da bi ne bilo nič hudega, če bi ga zbudili. Zdaj se je že naspal.« Pogledala me je izpod čela, rekla pa ni nobene. Nemara ni vedela, kaj bi z menoj. AH naj me pusti čakati pred vrati, ali naj me povabi v stanovanje? Olajšal sem ji odločitev: kar sam sem stopil čez prag. »Veste, veliko se imava pomeniti.« Stopila sva v sprejemnico, ki je bila nekoč morda lepa. V slogu Ludvika, kaj vem katerega... Zdaj so stale za šipami umazane čaše, med njimi pa rožnata steklenica . .. Čez nekaj minut se je pokazal med vrati »nemirni Mirko«, še ves zabuhel od spanja, vendar precej zmeden. Gotovo mu je teta že namignila, kdo M mogel biti nenadni obiskovalec. »Povejte, kaj veste o Veri!« »O kateri Veri?« Bil sem preveč utrujen, da bi se igral slepo miš. »Tovariš, da se razumeva: izginilo je dekle, študentka Vera Stojšič iz Iriga. V Karlovcih sta skupaj hodila v gimnazijo, minulo soboto ste jo pospremili do zadnjega avtobusa, ki vozi na Avalo. Odtlej je ni.« »Glejte no, saj veste toliko kot jaz!« se je predrzno, rahlo posmehljivo oglasil Mirko. »Da, precej vem, na primer tudi to, da ste ji vi priskrbeli nekakšno večerno ali nočno zaposlitev. Kakšno je to delo in kje je bila Vera zaposlena?« Začel se je pomenek, kar naravnost sem vpraševal. Mirko je sam vsilil tak način, zato se ni mogel izmikati. »No, pri nekem tujem zastopstvu, niti sam ne vem prav ...« Gledal sem ga naravnost v oči in čakal. Že je odpri usta. da bi nekaj povedal, prav gotovo bi se zlagal, sem pomislil, potem pa se je oglasi!: »Delala je pri enem mojih prijateljev.« Segel sem v žep po zvezek in svinčnik. Gledal sem ga molče in čakal. »Ne vem, ali bi bilo prav, če bi vam dai naslov. Neprijetno je vznemirjati človeka. Veste, tujec je, zastopnik nekaj zelo pomembnih tvrdk, ki izdelujejo posebne kroglične ležaje za fine motorje. Ta gospod zastopa štiri dežele, zato ne vem . . « »Ime?« sem s svinčnikom potrkal na mizo. »Fred Boguslavski. Ne vem, kje je njegovo zastopstvo, le telefonsko številko imam . . .« Spet sem čakal. Mirko je vedel na pamet številko telefona: »58-997. Ali je to vse, kar bi radi vedeli?« Vstal je in s tem nakazal, da bi se me rad čimprej iznebil. Naslanjač, ki sem v njem sedel, je bil udoben, zato se mi ni dalo vstati. Nemirni Mirko je bil eden izmed ljudi, ki jih naša služba dobro pozna: razvajen otrok premožnih staršev, še kar pameten in prijetne zunanjosti, verjetno zabaven v družbi, prav gotovo pa človek slabotne volje. Nikakor nisem mogel spraviti njegove podobe v sklad z Verino, čeprav sem o obeh le malo vedel. »Oprostite radovednosti, vendar je ta reč zelo važna. Ali ste imeli razmerje z izginulo Vero?« Očitno je preudarjal, kaj naj pove. Ni vedel, kako bi bilo bolj prav. Tisti trenutek sem se nekako zarotniško nasmehnil, tako kot moški moškemu, kadar mu hoče zaupati skrivnost o kaki ženski. Ta. moj nasmeh ga je zapeljal: vesti se je začel, kakor se pač vede povprečni petelinček v puberteti. »Kaj bi pripovedoval o tem,« se je nekako zviška nasmehnil. »Kako dolgo že?« »Recimo, od poletja. Prvič je prišla v začetku avgusta, videla sva se. Že prej sem se vrtel okoli nje, že v Karlovcih, vendar takrat ni hotela.« »Torej veste, da Je dekle v drugem stanu?« Fant se je zdrznil In me prvič resno pogledal. »Ni res! To ste sl Izmislili, morda prav ta trenutek! Vera ni bila v drugem stanu.« »Meni pa se zdi, da je bila. Povedala ml je Stanka, njena najboljša prijateljica.« »Domišljava grinta laže! Kje neki. Vera.. . Verjemite ml! Stanka trna prste vmes, ne poznate je še!« »Kako se piše njen fant?« »Ali mislite Stankinega? Ne spominjam se, da bi se v Beogradu kdo motovilil okoli nje. Vem, da se je ozirala po nekem arhitektu, prav zares, vendar nisem slišal, da bi bilo kaj iz vsega tega.« »Kdo je tisti arhitekt?« »Kdo bi ga poznal: Nekoč sem ga videl mimogrede. Vera mi ga je pokazala in rekla,, da je to tisti, ki je Stanka zaljubljena vanj.« Nisem se hotel spuščati v podrobnosti njegovega in Verinega razmerja, kar naprej pa se mi je vsiljeval občutek, da fant nekaj prikriva. Kljub temu sem Verjel njegovi izjavi, da Vera ni pričakovala otroka. Zdelo se ml je, da mu je kar prav, da sem tako naglo napeljal besedo drugam in pustil Freda Boguslavskega ob strani. To sem storil namenoma,, ker ga nisem hotel begati. Izraz olatjšanja na njegovem licu me je prepričal, da fant ni vajen opravkov z ljudmi mojega poklica. Njegova teta je bila vse kaj drugega. Teta, saj res! Naglo sem vstal in smuknil k vratom, skozi katera Je prej vstopil Mirko. Teta je bila za Vrati, zelo nerodno se je bila postavila h ključavnici, da bi ji ne ušla nobena beseda. Ko sem odprl vrata in jih potegnil k sebi, je le malo manjkalo, pa bi mi bila teta omahnila v naročje, ker se je naslanjala tudi na vrata, ne le na podboj. »Oh, oprostite!« sem zaklical in jo prestregel, ker se je nevarno zamajala. »Oprostite tudi vi!« je rekla, ko sl je malo opomogla od neprijetnega presenečenja. »Ali je bila to navadna ženska, radovednost ali pa morda globlje zanimanje za mojo malenkost?« »Tako no, ženska radovednost...« »Morda bi mi lahko vi povedali kaj več o gospodu Boguslavskem . ..« Se vedno je imela roko na srcu. Molčala je. Ni Vedela, ali naj pove, da ga pozna, ali naj raje molči. »Kar pogumno, tovarišica! Gospoda Boguslavskega poznate. Saj je eden izmed vaših znancev, ali ne?« »Gospoda Boguslavskega poznam. Z možem sta bila prijatelja . ..« »O, glejte no!« sem se začudil. Izkušena je bila. To je tudi pokazala takoj po mojem klicu. Stopila je korak nazaj. »Da, poznal je mojega moža, pripovedovali so ml o tem, jaz pa sem ga spoznala šele po moževi smrti.« »Vaš pokojni mož se je s tem gospodom seznani' kje v tujini, ali ne?« »Moj mož ni bil nikoli v tujini.« »Kdaj je umrl?« »Pred štirimi leti.« »Torej je gospod Boguslavski v Jugoslaviji že štiri leta, kajne?« Teta Je doumela, da se Je ujela v past In da je treba povedati po pravici. »Pardon. zdaj sem se spomnila! Ne, moj mož in ta gospod se nista poznala. Gospod Boguslavski še ni tako dolgo tu, morda leto dni. Včasih se oglasi pri moji prijateljici, pri gospe Gaji. Kdaj pa kdaj igramo remi, popijemo kavico, kramljamo .. .« »V katerem jeziku pa kramlja gospod Boguslavski?« Nazadnje je teta le spoznala, da je igro izgubila, vsaj za tisti dan. Stopila je k veliki mizi, se zleknila v udoben naslanjač, ki sem v njem sedel, preden sem smuknil k vratom, in začela pripovedovati ... vn »Gospod Boguslavski trenutno ni prost. Poslovni sestanek ima. Prosim, kdo bi rad govoril z njim?« »Poslovni prijatelj. Pravizaprav bova šele postala poslovna prijatelja. Zastopam podjetje s podeželja, zanimamo se za proizvode, ki jih posreduje gospod Bogusiav-ski . . .« Telefon na drugem koncu žice je nenadoma utihnil. Čakal sem kakih deset sekund, potem pa sem zaklical: »Halo!« Spet molk, vendar zveza ni bila prekinjena. Nisem smel zapravljati časa, pohitel sem drugam, kjer sem upal še kaj izvedeti o gospodu Boguslavskem, o gizdalinu in pustolovcu manjšega formata, vendar izkušenem in žal zelo prebrisanem nepridipravu. Ko sem se poslavljal od gospe Bube in njenega nadobudnega nečaka, sem jima seveda prijazno dopovedal, da bi zanju nikakor ne bilo dobro, če bi si skušala privoščiti šalo in bi obvestila gospoda Bogu-slavskega. Ženska me je razumela, to sem čutil, ker je imela, kakor se mi je zdelo, z nami že precej izkušenj, ki zanjo niso bile nič kaj vesele. »Ali ste dolgo sedeli?« sem jo s prizvokom sočustvovanja vprašal ob slovesu. »Enajst mesecev, potem pa je prišla amnestija« »Oh, pa zakaj so vas?« »Podtaknili so mi črno borzo, pa nisem nič . . .« Takrat sem že tekel po stopnicah. Mudilo se mi je drugam, kjer mi je kolega povedal o Boguslavskem tole: »Gizdalin, nepridiprav, ki ni več posebno nevaren. Postaral se je. Zares zastopa nekaj nepomembnih podjetij, vSe pa kaže, da se ukvarja tudi z ilegalnim posredovanjem s tujino. Kolikor mi je znano, se peča z drobnimi rečmi. Tihotapec, to Potem je prejšnji glas zamenjal bas s tujim naglasom. »Boguslavski pri telefonu. Ali bi radi govorili z menoj?« »Halo, tu Djordjevič iz Niša. Rad bi se sestal z vami, po možnosti še danes.« »Za danes sem opravil, oprostite!« »Prvi sestanek bi bil lahko neuraden, morda v prijetnem okolju!« Gospod Boguslavski je razmišljal. Prepričan sem bil, da ne ve, s kom govori, jaz sem pa namenoma namigoval, kakor da nekaj vem. Mehko sem govoril, prijazno in domače, vendar sem malce posmehljivo poudaril izraz »prijetno okolje«. »Prav, pa naj bo. Drevi bom v »Maje-sticu«, tam po navadi večerjam ...« »Dobro, lahko bi se sestala kasneje,« sem predrzno predlagal. »Prav, potem bom šel v bar...« Spet sem bil uraden: »Izvrstno, dragi gospod Boguslavski, točno opolnoči pridem v bar Majestic. Kje boste? Da vas ne zgrešim . . .« »V spodnjem delu . . . Pojdite naravnost čez osvetljeno plesno ploščad k prvi mizi.« »Lepo, gospod Boguslavski. Da boste vedeli, kdo sem, bom imel v roki prvo izdajo Borbe ali Politike. Prav?« Ne vem, kako ste si med branjem tega telefonskega pogovora predstavljali gospoda Boguslavskega. Jaz sem že imel določeno mnenje: inteligenten človek, celo zelo inteligenten in prebrisan kot malokdo Prepričan je bil, da nisem Djordjevič iz Niša, ni pa mogel uganiti, kdo naj bi bil. Najbrž si je predstavljal, da to ni v zvezi z njegovimi malenkostnimi opravki v Beogradu, ni pa si mogel misliti, kaj pravzaprav hočem od njega. Gospod Boguslavski je bil zmeden, zelo zmeden in v zadregi, o tem sem se prepričal med telefonskim pomenkom. Zvečer bo zelo previden, sem razmišljal, zato se bo treba temu primemo lotiti tega uglajenega tujca, da se ne izmuzne . Morda si ne morete razlagati, kako da sem se odločil za tak pomenek z gospodom Boguslavskim, zato nekaj pojasnil: cele tri ure sem kramljal s cenjeno damo Ljubinko Mratičevo, ki so ji beograjski »purgerli« pravili gospa Buba. Ta pobarvana teta našega »nemirnega Mirka« je z bogatimi podatki opisovala gospoda Freda Boguslavskega. Mirko je pomagal po svojih močeh, vendar sem brž spoznal, da ta ptiček še ni imel pravega vstopa v tetino družbo in da se je šele uvajal, ko je pripomogel, da je izginila Vera Stojšič. Zelo zanimivo, lahko mi verjamete. je njegov poklic. Pri kakšnem spodrsljaju ga bomo prestregli ...« Zdaj razumete, kako da sem govoril z gospodom Boguslavskim tako naravnost. Prepričan sem bil, da mi bo lahko kaj povedal o Veri. Telefoniral sem Mariji. Vedel sem. da bo dlje časa v pisarni, ker nisva bila zmenjena za sestanek. Že dolgo mi je pripovedovala, da ima neko delo, ki ga nikakor ue more opraviti do konca. »Halo, draga, upam, da me imaš še rada!« Veselo je zvenel njen glas: »Bojko, spet se šališ! Dobro veš, da sem jezna nate . ..« Jaz pa sem vedel, da sploh ni jezna. »Priznam, Marija, narobe je bilo. Oprosti, zvečer imam tri ure časa, tri ure samo zate.« Trudil sem se, da bi moj glas žametno zvenel iz slušalke pri Marijinem ušesu. »Oh, Bojko, delo imam!« »Marija!« Pomišljala se je, to mi je bilo všeč. Začel sem jo prepričevati: »Marija, draga Marija! Tako sem si želel slišati tvoj glas, drevi bi te rad videl.« Čeprav je bilo vse to malce smešno, mi lahko verjamete, da sem si zares želei videti Marijo. »Cez pol ure na starem mestu!« »Zmenjeno!« sem vzkliknil. Tiste pol ure mi je zadoščalo, da sem storil še nekaj v zvezi z izginulo Vero. Pohitel sem v »Astorio« pri postaji, da bi še enkrat govoril z Žarkom Stojšičem in z mačeho izginulega dekleta ... Potrkal sem na vrata številka sedemnajst v drugem nadstropju. »Naprej!« sem slišal dva glasova. Vstopil sem in se začuden znašel v prijetni sremski sobi. Kakor da bi ne bilo v hladnem, stvarnem, smotrnem hotelu ... Zenska je sedela pri oknu in pletla. Na mizi je stala posoda z marmelado, dišalo Je po kutini, žarko je sedel na postelji, v copatah je bil, zaskrbljeno je zrl predse. Nisem mogel postreči z veselo novico, vendar nisem bil črnogled, vsaj tisti trenutek ne. Nisem verjel, da bi Vera mogla napraviti samomor. V »Verinem primeru« še nisem dotlej naletel na nikogar, ki bi ga lahko osumil kot morebitnega morilca. Zares — želel sem, da bi bila Vera živa. Marija je imela malce prav: ne vem, kako in zakaj, kar na lepem sem se — no, .. kako naj rečem — nekako zaljubil v ginulo dekle. vseP> Seveda ne tako kot v Marijo, Pr.s^0i drugače, vendar je bilo to nekakšno cu ^ 1». II S J — — M — —^ ki mi je mnogo pripomoglo, da sem primera po najboljših močeh. , . Vedrino, ki mi je dihala iz lic, »o 0 stopil v sobo teh starih zakoncev, eden je bil v hudih skrbeh, drugi P& / tr?‘, cuen je uu v numn SKroen, drugi P" * jr« jen ali ravnodušen, sem si razlagal ® sej) nutnim uspehom, da sem si sam * prišet na jasno o nekaterih rečeh v izginulim dekletom. sBjei Seveda Žarku in njegovi ženi nisem povedati ničesar o tem. „ (I - " »Vse bo še dobro, stric Žarko, nU1® ne delajte prehudih skrbi! Upam, da s dobro končalo ...« Sedel sem na rob postelje, njem« sproti. jS. Gledal me Je izgubljeno in neizmermj lostno, tako da mi je bilo tesno pri stC, p »Da, da, stric Žarko, ne dajte se'p(e' zdaj še nihče ne ve ničesar določnega- «.uaj se muce ne ve ničesar doiocnes«-iskujemo vso reč, začeli smo. Mislim, o* , [snujemo vso rec, zaceli smo. Mislim, 11 t mo kmalu dognali, kaj je z dekletom • •• f, Se vedno je molčal in strmel va|iai Zmanjkovalo mi je poguma, zato sem na lepem tudi sam utihnil. ***** o c* n r uviliujl. | ggu »Ali bi kozarček žganja?« me je te, naočnikov pogledala mačeha izginule »Tudi s kavo vam lahko postrežem, kuna sva prinesla od doma.« , Zares, na nočni omarici med PoSte„j if je stal kuhalnik, iz priprtega predalčka Pa j gledala sremska klobasa. Na mizi sem modro pobarvano košarico, polno jajc* .«3, »Hvala! Nekaj bi vas rad vprašal- 1 p pošteno in naravnost mi povejte, ali ste m ,, da pričakovali, da se bo zgodilo kaj take«" . Se vedno me je gledala čez naočniKe’ kako tako, kakor sem bil nekoč vajeni "j me je gledala babica ali kdo drug, je bil pri srcu. ^ Že v začetku te svoje pripovedi pa ,£ec, zapisal, da mi ta ženska nekako ni nila ' ,«1 Nekaj neprijetnega je bilo v tem M®?.* hripavem glasu, v njenem vedenju in “»j, ki je imela nekaj osornega, ukazovam s nekaj, zaradi česar si takoj začutil P°„ a vanje do njenega moža, ki je moral dan dnem prenašati vse to. m Gledala me je. Počutil sem se, nakof j je ona preiskovalec in ne jaz. Takšna Je Fjo bila, le naravnost in nepričakovano se® j,, lahko vprašal kaj takega. »Poslušam,« s rekel malce predrzno. a(jj Odkašljala se je in se popraskala poj^-m s prstom, ki je bila nanj navita volna. P01 je začela: vašeI^ »Da... V tem je nekaj, v tem '‘“".'.m fn““i da^bi jaz mogla biti sokriva dekl®"^ , —- j***» ****'£>*** fc/in atJivi 1 v a n*"— «.01, nesreče. Žarko, nikar se ne jezi, vendar razumel da je čudno, če se znajdeta v hiši dve ženski, ki imata radi istega ®"„3 Zenska je bila, rada te je imela, ljuBosn®.,), je bila name, z nikomer te ni hotela dtn f Veste, pri nas na vasi je tako: vdove« otrokom ne more izhajati brez gospod®^ Tako se je Žarko oženil z menoj. Takoj s dobila še enega otroka, najino skupno n«? Vem, da je bilo mojemu možu težko, to bro vem, vendar pri takih rečeh ni Poma,r Tovariš, z njo se je nekaj zgodilo, vei®", jaz tega nisem vedela in česa takega nisem želela, važno pa je, da ljubezni ® ,, nama. ni ni Im H Kile* ■ ' —_ 7 .—»***» jju, J*., v*«x ij nama ni nikoli bilo, vsaj ne tiste prave - - j Govorila je, kakor pripovedujejo st® uuvurua je, KaKor pripovedujejo „ ljudje otrokom dolge in grozljive zgodo6,« zmajih in rokomavhih, zgodbe, ki se v o!1 dogajajo razne čudne reči. hii| Govorila je enolično, skriti odtenki so o v barvi njenega glasu in nekaj, kar čaroO« vpliva na neizkušenega poslušalca.' Zdaj se ml zdi, da bi ta njena zgo<® učinkovala tudi name, če bi ne bil sedel ?, robu postelje stric Žarko, ki je ženi obra«' hrbet in je strmel vame. Njegov žalos® obraz je kar na lepem zardel, ustnice so klillhnvnlnrt clz-vomT-ii« ifV ' «*»****, j*- ckoj. iio, icjjcuu zuruei, usimce , kljubovalno skremžile, v očeh se mu 3e , bliskala iskra, ki lahko prinese hude re< Poslušal sem z ušesi in razumom, srce pa J bilo obrnjeno kot radar k stricu Žarku. , »... No, tako je bilo. Dve dekleti sta ras pri hiši, prizadevala sem si, da bi med ma ne delala razlike. Vera je bila le let starejša od najine hčere, iste igre sta s igrali, iste prijateljice sta imeli, skratka sK*1 paj sta rasli. Vera je imela rada mojo titeI zares kot sestro jo je imela rada, zame P ni marala.« Dobro, da sem poslušal z razumom, sem tako spoznaval, da vse to prav tako Prl' poveduje njen razum, ne pa tudi srce. Večerni mrak se je počasi tihotapil v ^ bo, mrak, ki briše jasne poteze z lic te skriva izraz in tesk oči, tako da nazadPJ ostanejo le besede. Že je bil čas, da bi šel na tisto staj mesto, na sestanek z Marijo. Ko je starka ** nekaj trenutkov umolknila, sem izkoristil J* šino in vstal. Čutila je, da ji ne verjamenj Zlobno me je gledala, videl sem to, ko stopil k njej in ji ponudil roko. »Človek obrača, bog pa obrne,« je rea nazadnje. »Morda je to božja kazen, da Ve\ zdaj ni, ker je prezrla mojo ljubezen •' Jutri greva domov, delo čaka .. .« t Stric Žarko je stopil nekaj korakov menoj. Nisem mu dovolil, da bi lezel P stopnicah. »Ona jo je ubila,« mi je siknil v Hkrati z njegovim glasom sem zaznal v° po alkoholu. Stari je bil pijan. Vendar pa je bila to prva glasno izreč6® obtožba v »zadevi izginule Vere Stojšič«-'' VIII. Na sestanek z Marijo sem prišel razP0'"” žen povsem drugače, kot sem bil takrat, k sem ga napovedal. Ona pa je bila vesela ‘‘ me je pozdravila z nasmehom, ki je bil *are iskreno meni namenjen. »Marijo imam zares rad,« sem pomisli* njene goste kostanjeve lase in njene oči, 6 so se mi smehljale tako človeško in ta6 nežno žensko hkrati. v Na poti na najino staro mesto sem 56 1 izložbenem oknu mimogrede prepričal, da ® je še vedno všeč blago za obleko, ki sem S" bil že pred dnevi izbral, pa čeprav še ni*6® imel denarja. To pot je nisem čakal, pred menoj Je tam. Sla sva čez Terazije proti »Albaniji' Nisva imela »svoje« kavarne, čeprav s\ zadnje čase pogosto zahajala v »Korso« Ii:i' sproti »Borbe«, kjer imajo glasbeni avto®3' z dobrimi ploščami Pata Boona. Za večerjo je bilo še zgodaj, držala se kalemegdanske smeri. Kak poljub ni več, zlasti ne v teh nemirnih časih nenehni11 groženj z vojno po svetu. Seveda sem dovolj spreten, da si brž mislim primerno opravičilo, če bi po D, ključju le kdo videl, da se poljubuje® dekletom na kaki kalemegdanski klopi. 1° . še posebno prijetno, ker se prav nič ne z®ej dem, če se kar na lepem pojavi v bližini K3* miličnik. Veste, na milici imam zveze! Šale zbijam, delo pa čaka, se pravi, , čakate na nadaljevanje zgodbe. Pustimo zasebne reči, zlasti še, ker tisti večer nis6® nameraval Mariji pripovedovati o svoj613 mnenju v zvezi s preiskavo, ki me je z3«, vsega prevzela in me prisilila, da sem vC dan mislil samo nanjo. Marija je bila zame razvedrilo, bila J® prijetno kramljajoče bitje, prava uteha, č«. prav ni lepo, da zdaj govorim o tem. Tu°, ta večer, je hotela, naj bi ji dvoril, ne ve® katerikrat že. To je bilo dobro, saj sem i® skoraj ves dan le poslušalec. Pa se mi % nazadnje le ponudila priložnost, da sem š®3 jaz govoril___ Z Marijo sva bila skupaj do tri četrt ®3 dvanajst, stanuje na Obiličevem vencu, zraven »Majestica«, zato sva kramljala Prl vežnih vratih prav do trenutka, ko sem se imel sestati s Fredom Boguslavskim. Čudno, počutil sem se spočitega, svežeg3' sposobnega za spopad z volkom, ki me " čakal spodaj v »brlogu«, edinem beograjske® baru, v katerega sem včasih zavil. SeveO3 moram izvzeti plesno dvorano »Terazije«, k3" mor včasih pospremim ali povabim prijatelj6' Sicer pa ta dvorana ni bar v pravem P®’ menu besede... Liviiiiia v v u^euuCi KOT DA BI JO BILO SRAM POSTARANIH IN OCRNE-LIH STEN, SE JE SKRILA V GLOBEL OB POTOKU BISTRICE. VENDAR JE TA NJEN SRAM SAMO NAVIDEZEN. PRAVZAPRAV JE PONOSNA, DA JE UBEŽALA SVOJEMU KONCU, DA JE SVOJE DOTRAJANO SRCE ZA STARIMI IN POTEMNELIMI ZIDOVI ZAMENJALA Z NOVIM. ZDAJ JE UTRIP SPET TAK, KOT DA BI SE PRAVKAR RODILA. ' TOVARNA POLJEDELJSKEGA ORODJA IN LIVARNA MUTA. Vzporedno z delovnimi uspehi so naraščali tudi prejemki zaposlenih, v primerjavi z minulim letom so se povečali v povprečju za 25 %. Tovarna pa je posvetila vso skrb tudi delavčevemu standardu: zgradili so dva bloka z devetimi stanovanji, skupno z občino so zgradili šestnajststanovanjski blok, zdaj bodo gradili še enega prav tako s 16 stanovanji, adaptirali so številna stara stanovanja. DANES JE TOVARNA POLJEDELSKEGA ORODJA POMEMBEN ZALOŽNIK DOMAČEGA TRGA, osvojila pa si je že tržišča v Maroku, Egiptu, Sudanu, Kongu, Siriji, Libanonu, Švici, Bolgariji ... Njena skladišča so tako rekoč vedno prazna. Izpod strojev gredo njeni proizvodi naravnost na trg. In še premalo jih je. Prav zaradi potreb tržišča so v podjetju izdelali investicijske elaborate za rekonstrukcijo. Petletni perspektivni plan predvideva postopno uvajanje mehanizacije in avtomatizacije. V marsičem naj bi se spremenil tudi asortiment proizvodov, saj Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta ZNOTRAJ STARE-NOVATOVARNA RAZVILA SE JE IZ NEKDANJIH FUŽIN OB POTOKU RlSTRICI. Nastajala pa je celih štiri sto let. Večinoma so bili njeni lastniki tujci, Nemci, in žele pred drugo svetovno vojno je dobila domačega gospodarja. A le formalno, kajti njen pravi lastnik je bil še vedno nemški kapital. Povojna leta so zatekla Tovarno poljedelskega orodja in livarno Muta v bednem stanju. Delavci so popravljali stroje, vendar čudežev niso mogli počenjati. V kovačiji so še vedno razbijala po železu lesena kladiva — repači. Nihče se ni prav zmenil za to tovarno, nikomur Se ni zdelo vredno razmišljati 0 njenem nadaljnjem razvoju. Vse je že kazalo, da morajo kladiva ropotati samo zato, da bodo nekega dne razpadla in da bo z njimi vred zašla v pozabo štiristoletna tradicija. Ta-. krat pa so, bilo je natanko oktobra, izvolili v tovarni Prvi delavski svet. Potem ... ... POTEM JE TOVARNA ZNOVA ZAŽIVELA. Obrati so se postopoma obnavljali, monterji so nameščali nove stroje, stari pa so romali v staro železo ali v muzej. Ker je bila stara livarna v Vuhredu ogrožena zaradi elektrarne, so v Vuzenici postavili novo. Proizvodnja je naraščala in je zdaj v primerjavi z letom 1952 že trikrat večja. Indeks storilnosti pa je v primerjavi z letom 1939 porasel za celih 219,8 %. Še posebno lepe uspehe pa so v Tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta dosegli, ko so letos uvedli sistem kompleksnega nagrajevanja po učinku. Storilnost stalno narašča, materialni stroški podajo. V primerjaci z lanskim prvim polletjem je proizvodnja narasla za 20 %, storilnost na enega zaposlenega za 11,8 %. Celotni dohodek je narasel v primerjavi z istim obdobjem v minulem letu za 25 %, čisti dohodek za 30 %, skladi pa so se povečali celo za 50 %. naj bi tovarna v prihodnje proizvajala v dobršni meri tudi za potrebe elektro-strojne in motorne industrije. Po rekonstrukciji naj bi se proizvodnja v primeri s sedanjo povečala za 267 % bruto dohodek pa celo za 330 odstotkov in število zaposlenih za približno 40 %, to je od sedanjih 490 na 685 zaposlenih. Vzporedno z rekonstrukcijo posameznih obratov pa je tovarna poskrbela tudi za »-rekonstrukcijo« delovnega kolektiva. Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta je namreč ustanovila svoj center za izobraževanje in tako začela sistematično izobraževati svoj kader za delovna mesta. Hkrati s povsem strokovnim znanjem pa daje center delavcu tudi potrebno družbeno-ekonomsko in idejno-politično znanje ter ga postopoma oblikuje v zavestnega upravljavca. Tako si tudi na tem področju ustvurja Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta svetle perspektive. Tekstilna tovarna Prebold Tkalnica, oplemenilnica, elek-tro-foto gravura Izdelujemo in nudimo trg. mreži: bombažne tiskane tkanine: Cie, delen, keperbarhent, deftin, flanelo, blago za zimske in letne pižame, blago za žensko in otroško perilo, naglavne rute StanlCne tiskane tkanine: delen, naglavne rute CENE ZMERNE. BOGATA (ZBIRA VZORCEV! MOŠKE DOKOLENKE nus CREPPE N HO N OB DESETI OBLETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA : včeraj, danes, jutri Kdo ve, zakaj leži pretežni del zemlje na bregovih Pohorja in Kozjaka. Ravnine je le za pisan rjavozeien trak ob Dravi. Na njegovi desni in levi pa se je razlilo morje gozdov. Novi čas je reko ustavil, da se zdaj lenobno pretaka iz enega jezera v drugo. Ko bi kdo hotel izdelati za ta košček zemlje nov grb, bi moral v njegova polja zarisati plug, sekiro, žago in turbino. DEDIŠČINA PREDVOJNIH -Pravzaprav v obe, čeprav LET JE BILA SKROMNA. Ne- bomo v prvi vrsti poskrbeli za kaj malega kapitala se je na- kmetijski del. Postopoma se bralo v podjetjih in bankah, namreč preusmerjamo v sadjar-a še ta je ' ~ — --- ----- — še ta je imel za lastnike v pretežni meri Nemce. Ni čuda,' da je bilo središče samo — Radlje — bolj nemško kot slo-. vensko. Zato pa je bil bajtarski svet po Pohorju in Kozjaku resnično slovenski. Tako rekoč edino bogastvo tega časa je bila narava ^ gozdovi, polja, pašniki. A tudi ta ne za vse: nekaterim je prinašala samo delavnik, drugim spet samo nedeljo. DANES PA... O tem današnjem svetu nam je pripovedoval načelnik splošnega oddelka občine Radlje. »Sedanja občina je pravzaprav nastala leta 1955, ko so se združile občine Radlje, Muta in Vuzenica. Predlani se je priključila še občina Podvelka, tako da meri sedaj občina 35.000 hektarov in ima 18.000 prebivalcev.« »Ko ste se že odločili najprej predstavljati občino, potem še nekaj besed o gospodarstvu. »ZDAJ ŽE LAHKO REČEM. DA JE- OBČINA NA POL KMETIJSKA, NA POL INDUSTRIJSKA,« je pripovedoval načelnik. »Glavni industrijski objekti so elektrarne na Dravi — Vuzenica, Vuhred m zdaj že Ožbalt, potem Tovarna lepenke v Podvelki, Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta, Granitna industrija Josipdol. Seveda še nekaj gostinskih podjetij, obrat Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, obrat maribor-skega Konstruktorja ter nekaj manjših podjetij. Šredišče kmetijskega dela občine pa je Kmetijsko gospodarstvo Radlje.« »In nadaljnji gospodarski razvoj? V kariero izmed obeh smeri naj bi se v prihodnje razvijalo gospodarstvo občine9« stvo in živinorejo, za kar imamo pač sorazmerno lepe pogoje. V Muti, Vuhredu in Radljah že stoje prva pitališča, kmalu pa se jim bodo pridružila še nova.« »Kaj bi označili kot osnovno gonilno silo vašega razvoja?« »PRAV GOTOVO JE DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE ODLOČILNO PREUSMERILO NADALJNJI GOSPODARSKI RAZVOJ NAŠE OBČINE. Samoupravni organi so skupaj z oblastnimi organi in družbeno-političnimi organizacijami uspeli v teh desetih letih zagotoviti materialne osnove bodočega razvoja občine, morda pa je še največji pomen njihovega dela v tem, da so znali poiskati pravilni perspektivni plan razvoja.« »V tem boju za vašo prihodnost se prav gotovo srečujete s težavami. Kateri so ti problemi?« »KOT V VEČINI DRUGIH OBČIN JE TUDI PRI NAS NAJVECJI problem strokovni KADER, PRAVZAPRAV NJEGOVA POMANJKLJIVA STROKOVNA USPOSOBLJENOST. Vendar smo se tudi tu premaknili s slepega tira. Delavska univerza že sistematično izobražuje našega proizvajalca - upravljavca. Nagrajevanje pa delu je tudi pri nas sprožilo izobraževanje za delo. Tako so v občini nastali tudi že prvi izobraževalni centri, v katerih se sistematično izobražujejo delavci za svoja delovna mesta. Sicer pa moram reči, da smo vso pozornost posvetili vzgoji kadrov. Tudi v rednem šolstvu. Zgradili smo štiri nove šole: v Vuzenici, Planini na Pohorju, Slivniku na Pohorju in na Braniku nad Muto. Da pa bi si zagotovili v prihodnje tudi potreben kader, štipendira občina na učiteljiščih, visokih šolah in nekaterih strokovnih šolah več kot devetdeset štipendistov. Kaj kmalu smo si namreč bili edini v tem, če bomo hoteli priti do potrebnega kadra in tako zagotoviti tudi s te strani občini nemoten razvoj, da bomo morali sami poskrbeti zanj.« Pogled na središče Občine Radlje ob Dravi TOKERO MOŠKE NOGAVICE EKTRA Spored Radia Ljubljana za teden od 3. do 9. oktobra PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 3. oktobra 4. oktobra 5. oktobra 6. oktobra 6.00—s.oo Dobro jutro! (pis glasbeni spored) t.lo—5,30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Keklame “•OS Četrt ure z zabavnim orkestrom Raphaele ”•20 Za otroke 9.00 Zvočni mozaik s sprejemnikom na c n „ pust! u.oo Dva prizora iz Poliče opere Deseti brat h‘15 Naš podlistek U.35 Igrata pianist Juriča M 'ral in violinist Ali D' melj 12.00 Zadovoljni Kranjci pr , mikrofonom rz.is Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski s| red “■IS Obvestila in zabavna . glasba m,30 Narodne pesmi in pl iz Slavonije M.oo Orkester RTV Ljubije 14.35 Naši poslušalci čestit. in pozdravljajo 15‘15 Reklame in zabavna Sla: 15.40 »Na vrtu« — Sloven: pesmi „ 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Parada plošč 16.40 Miranov: Suita v starem slogu H-10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije 16>40 S knjižnega trga 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prenos svečane akademije ob »tednu matere in otroka« iz ljubljanske Opere 21.00 Zabavna suita 22.15 Sergej Prokofjev: Ale- ksander Nevski, kantata za zbor in orkester 23.10 Nočni akordi 23.60 Prijeten počitek! *4'00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Popularne orkestralne melodije 8.40 Pet pevcev — pet popevk 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Tri skladbe za harfo 9.40 Planinski oktet iz Maribora 10.10 Ura za optimiste 11.20 Plesni orkester Max Greger 11.30 Ivo Petrič: Druga simfonija 12.00 Starejša slovenska zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Poje Dušan Jakšič 12.40 Pisarn zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Naši pevci v italijanskih operah 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Zvočni kaleidoskop 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Nadaljevalni foto tečaj 15.45 Iz folklorne beležnice Tončke Maroltove 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Robert Schumann: Druga simfonija 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Poje akademski pevski zbor »Tone Tomšič« 20.30 Radijska igra 21.45 Edward Mc Dowell: Dva stavka iz Indijanske suite , 22.15 Za ljubitelje modemih popevk 22.40 Jazz! Z orkestrom Woody Herman 22.10 Nočni komorni koncert del Paula Hindemitha 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija 8.30 Europa express 9.00 Popevke na tekočem traku 9.30 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd 10.10 Priljubljene operne arije 11.00 Zvoki za zabavo 11.30 Družina in dom 11.40 Janez Krstnik Novak: Figaro. scenska glasba k Linhartovi komediji »Veseli dan ali Matiček se ženi« 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Pozdrav z gora 12.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 13.30 Pianist Marijan Lipovšek igra priredbe slovenskih narodnih pesmi 13.50 Španija v pesmi 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Felix Mendelssohn, Koncert za violino in orkester v d-mo! u 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Pojo zabavni zbori 16.00 Novoet na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Slovenski samospevi 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.50 Radijski dnevnik 20.00 Slavko Mihelčič: Concer-tino za klavir in orkester 20.10 Giuseppe Verdi: Tra-viata 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.10 S pesmicami čez kontinente 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi 8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.53 Radijska šola za višjo stopnjo 3 25 Veliki zabavni orkestri 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Kvintet bratov Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Popularna in zabavna glasba 13.50 Melodije za mesto in vas 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Nadaljevalni foto tečaj 15.40 Nekaj komorne g" asbe Gabriela Faureja 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Parada plošč 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz Donizettijevih oper 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavna melodije »Opatija 1960« 21.15 Trio Oecar Peterson z godali 21.30 Bčla Bartok: Mikro- kosmos 22.15 Mladim plesalcem 23.10 Nočni koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 7. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30 6.40 Reklame 8.05 Tri operne uverture 8.30 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 9.00 Glasbeni varietč 10.10 Tri mazurke in dva sc h e ra a F. Chopina 10.40 Majhni zabavni ansambli 11.00 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika — venček dalmatinskih pesmi 11.15 Naš podlistek 11.36 Baročni intermezzo 12.00 Dobra volja je najbolja 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila po vašem okusu 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje sopranistka Valerija Heybaiova 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 .Komorni zlx>r RTV Ljubil ana 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Obisk pri Isaacu Alibe-nizu 16.40 Od tod in tam 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Iz jugoslovanskega simfoničnega ustvarjanja 18.00 Sovjetska zabavna glasba 18.15 Kvintet Borisa Kovačiča 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1969« 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih 22.15 Plesna glasba 23.10 Popevke se vrstijo 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 8. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Ritmi Latinske Amerike 8.20 Igra violončelist Ciril Škerjanc 8.40 Pesmi mladinskih delovnih brigad 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Za prijetno razvedrilo 10.10 Za vsakogar nekaj 11.30 Pionirski tednik 11.50 Orkester Alfred Scholz 12,90 Veseli planšarji v gosteh 12.15 Kmetijski nasveti 12.26 Zabaven opoldanski spored 12.40 Blaž Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in ceiesto 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 I. jugoslovanski folklorni festival v Slovenskem Primorju 13.59 Od arije do arije 14.36 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 W. A. Mozart; Simfonija št. 33 v B-duru K. 319 16.00 Na platnu smo videii 16.20 Z melodijami na pot! 17.10 Parada plošč 18.00 Moški zbor France Prešeren iz Kranja p, v. Petra Liparja 18.20 Vedri zvoki 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960« 22.15 Oddaja za naše Izseljence 23.10 Zabavne melodije »Opatija 1960« 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje II. PROGRAM 22.15—23.00 Glasba za ples 9. oktobra 6.00—6.30 Jutranji pozdrav 6.30 Vedri zvoki \ 7.35 Pihalni orkester LM 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Iz a’buma otroških pesmi 8.45 Melodije za nedeljsko dopoldne 9.45 Rado Simoniti; Kolednica mladinskih brigad 10.09 Še pomnite, tovariši . . Franc Draganov — Hinko Wilfan: Od Begunj do Snežnika 10.80 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru 11.00 Z veselo glasbo v novi teden 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Zvoki iz raznih dežel 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 To vam bo všeč 17.00 Kino orgle v ritmu 17.10 Peli so jih mati moja ... 17.30 Radijska igra 18.05 Veliki orkestri — znane melodije 18.80 Kvintet Zadovoljni •Kranjci 18.45 Marko Tajčevič — Bogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov 19.30 Radijski dnevnik 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Johny Meyer in njegova harmonika 21.00 Koncert ansambla Zagrebških solistov 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 22.45 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča 23.05 Nočni koncert II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Za vsakogar nekaj 13.45 Skladbe Heriberta Sve-teia in Karla Pahorja 14.15 Ritmi in popevke 15.10—16.00 Popularen operni koncert Eilžsmcfl ŠTEV. 37 Vodoravno: 1. vrsta tropskega sadja, 6. zaposlitev, 11. kemični simbol za vrsto žlahtnega plina, 12. otok v Indoneziji, ki ga je 1883. leta skoraj povsem uničil silen vulkanski izbruh, 15. pripovedna pesnitev, 16. kazalni zaimek, 18. izumrli glavonožec, ki je živel v triasu, juri in kredi, 19. hoditi, 20. lesni drobec, 22. stara ploskovna mera, 23. oblika razcvetja, 24. pregovor, 25. pijača starih Slovanov, 26. števnik, 27. rastlina s pekočo korenino, 29. verz, vrstica v pesmi, 31. vrela voda, 34. etiopski plemenski poglavar, 35. takšen, ki je brez vsebine, 37. starogrška boginja jeze, 38. glina, 39. vojak v Napoleonovi armadi, 41. ploskovna mera, 42. tolažim, vlivam pogum, 43. ra-diotehnična naprava. Navpično: 1. uradni spisi, 2. značaj, 3. kratica za »nogometni klub«, 4. naplačilo, 5. vladar, ki je prvi združil Južne Slovane v veliko enotno državo, 6. slog v umetnosti, 7. oblika razcvetja, 8. enaka samoglasnika, 9. grška črka, 10. sveti bik starih Egipčanov, 13. naziv za slovensko Koroško, 14. razčlenitev, 17. sovjetski šahovski velemojster, 19. davni prebivalci na naših tleh, 21. velika evropska reka, 23. otok severnega Jadrana, 27. zemeljska vzpetina, 28. primitiven plug, 29. pokrajina med Donavo in Savo, 30. okrajšano žensko ime, 32. pristanišče v Alžiriji, 33. vodni hlapi, 35. predlog, 36. starinsko mestece v Dalmaciji, 39. kratica oznake ljubljanskega razstavišča, 40. skrajnji konec polotoka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. oplesk, 6. pirati, 11. 11, 12. polemika, 15. RK, 16. jod, 18. motika, 19. ČSR, 20. eter, 22. pila, 23. meta, 24. nos, 25. ki, 26. kad, 27. trak, 29. veje, 31. jama, 34. lar, 35. metoda, 37. dok, 38. as, 39. vrtenina, 41. re, 42. kaliko, 43. ptičar. Beli stopnjuje svojo prednost Beli: Kgl, Dc8, Tf4, Lg2’ Se4, Pa2, c3, c4, d5, g3, h2 (11). Črni: Kh7, Dd7, Ta8, Lg7, Sb8, Pa7, b6, c5, d6, g6, h8 (11). Se vam ne zdi, da je današnja pozicija dokaj podobna oni iz prejšnjega tedna? Seveda je podobna, saj gre za isto partijo kot zadnjič, samo nekoliko potez pozneje. Kakor vidimo, je beli vdrl z damo v sovražne okope in drži črno damsko krilo nerazvito. Seveda je bela dama črnemu zelo nevšečna, zato jo poskuša zamenjati in tako pritisk na svojo pozicijo omiliti. Toda beli se ne da. Spet kombinira, spet ponuja žrtev, ki naj njegovo prednost še stopnjuje, pa naj jo nasprotnik sprejme ali zavrne. Bo šlo? atuBSBadA as ouibs zejod aoS -afu of ut U3ftqn3zr nuroujodod az SAEzaA aupdod ipajez tujo af ep o>jb} ‘hsja -g eu af ejnSij B^zai ejaq e3njp a§ m' gax ‘Z '(Pizoizbu Bqau; tu zuqfBU ‘Cbj) -B2 *oqB{s rpn; a C ed ajainBASi afuBuiaf ‘o^tAZBjau o{tx5[ o^s -mep auB)so uasj ‘ajg au go: a) i80 '(asisod a epud au go bu b) -auni aAitfOASO ut mep aABCuam IPBJBZ 9p:'s) ;;8JX 't majigaH OPTIMIST — Zbogom, življenje! BREZ BESED — Sprl se je z vsemi! Vse tako kaže, da namerava kupiti televizijski sprejemnik. — Mislim, da je že skrajni čas, da v našem podjetju uvedemo avtomatizacijo. Predlagam, da za začetek kupimo avto! — No, zdaj bom enkrat videla, kje skrivaš denar! — Skrij jo v omarico za predloge! Tam je gotovo nihče ne bo našel.