Ozir po domovini.
Gornjegradska okolica.
Gornjegradski okraj (Oberburg) je okoli in okoli obdan z visocimi gorami, tudi v sredini je gorat, razun gornjesavinske doline in ozke ravnine za Dreto. Hrbti viših planin so skalnati in goli, drugače pa večidel temni logi pokrivajo gore in holme ter globoko segajo v nižave.
Zato se pa tudi ta okraj zelo loči od drugih pokrajin slovenskega Stajarja, ne samo v naravoslovni zadevi, temuč tudi vtem, kako si prebivalci služijo kruh.
Kupčija z lesom — najzdatniši vir dohodkov tega kraja — je vreteno, okoli kterega se suče skoraj ves trud odraslega moškega spola, pa tudi večidel njegovih opravkov pri gosposki in drugih zadev.
Kar v vinskih krajih vinograd velja, veljata tu zavod*) in žaga. Brez števila smrek, hoj k pa mecesnov se poseka čez leto in dan; iz njih narejajo se platanice**), ktere se večidel pozimi z gozdov spravljajo. Tu slišiš ropot in puhlo kumplanje po drčah s planin v nižave derečih platanic; tam vidiš jih z živino vlačiti ali po potoeih plaviti do žag, da se za deske izrežejo. Kjer koli se je kaj strmeča našlo za Savino , Dreto in drugih vodah in vodicah, žaga stoji, pred žagami pa leži nakupičenih platanic in lično zloženih desak.
Ko zima jame slovo jemati, je že dosti plavov za odhod pripravljenih. Za Savino in Dreto po šest, eden na drugega zloženih na breg prislonjenih plavov leži, da se ob ugodni vodi v potok porinejo, in da še pred, ko se prijazna lastovka prikaže, odplavajo od tod. Plavijo se pa na Hrvaško, Srbsko, Turško, in še delj. Težko da se nahaja v kakem okraji med ljudmi toliko potnih listov za vnanje dežele kakor tu. Žage pa, ako so le na stanovitni vodi, neprenehoma žigajo in žagajo. Drugi plavi se vežejo; zmirom je z lesom dovolj opravka. Prva vožnja je najživahneja, kajti vsaki hiti za prvim — češ, najboljšim — dobičkom.
Tako poplava vsako leto čuda veliko lesa po Sa-vini in Savi iz tega kraja. Dosti truda prizadeva to opravilo, daje pa gospodarjem in trgovcem dobička in delavcem gotovega zaslužka.
Zato se sme pa tudi gornjegradska okolica, oglede na občni blagostan, med prve na slovenskem Stajar-skem staviti. Obleka naših ljudi je čedna; raztrgane redko zagledaš; domačih beračev malokdaj vidiš.
Al lanska lesna prodaja se je vsled goveje kuge in silne suše na Hrvaškem, Srbskem in Turškem jako slabo obnesla. Blago se je prodajalo le po nizki ceni, večidel pa na up. Ker pa tudi tu nekteri na up kupujejo les, in se ravno tako platanice, deske in plavi pro-dajajo, je pri tisti kupčii nastala cela vrsta upnikov. Sploh se toži, da denarja ni. Tožili so celo godci, ki so o novem letu v ta kraj prišli, da so imeli memo drugih let le slab zaslužek; tožijo hišni gospodarji, da čudo malo skupijo; tožijo tudi krčmarji, da malo zli-tajo. Vendar le je od lani veliko veliko čez potrebo v tem kraji oštarij. Na čelu stoji — v tem oziru slavni — trg Ljubno. Začela je nektere skrb navdajati, kaj da bo, ako lesa zmanjka.
Ni prazen ta strah, kajti vsaki, ki le nekoliko premore, se z lesno kupčijo peča, in tako gozdje od leta do leta bolj konec jemljejo.
Tudi letošnja trgovina z lesom se slaba kaže. V poprejšnjih letih se je plav (200 stropnic, 400 lat, 400 tenkih desak) po 20—25 gold. na mestu plačeval; letos
*) Tukaj pa tudi na Vranskem gozd ali hosto   zovejo   „zavod." **) „Platanice" so dva sežnja dolgi  krcli,  iz kterih   deske   režejo. — Za prodaj v Trst morajo za čevelj dalji biti.                Pis.
ponujajo le po 15—18 gold. Lesa bode pa tudi letos dosti na prodaj . kajti zima je bila ugodna, iz vsake luknje se je lahko spravil les.
Ozrimo se nekoliko na kmetovanje. Površnji pogled nam tisto stanje^ predstavlja, kakoršno vidimo drugod po slovenskem Stajarskem. Povsod le staro kopito. Nikjer napredka! Pa kako bi neki bilo drugače? — Saj ne dobiva kmet od nobene strani zdatnega poduka za svoje potrebe. Duhovni se ne pečajo s posvetnimi rečmi. Učitelji se niso učili umnega kmetovanja, so tedaj nezmožni, pa tudi veselja nimajo, otroke o tem podučevati. Deželni odbor pri rešenji prošinj za razkosenje srenj-skih posestev željo izrekuje, da se pri razkosenji prostor za drevesnice (drevesne šole) za poduk šolske mladine odloči; al ta blagi namen bode brez vspeha , dokler se ne bodo tudi preparandi v sadjoreji podučevali. Imamo na slovenskem Stajarskem tudi poddružnice kmetijske, al žalibog! da so hrastove rastlike, ki v naših krajih ne bodo obrodile ne želoda ne šišek.
102