Kontinuĺľana zdľavstvena nega z vidika patľonažne medicinske sestľe Maľija Milavec Kapun Patronažno varstvo je definiĺano kot oblika zdravsWenega Varstva' ki opravlja aktivno zdľavstveno in socialno varovanje posameznika' dľuŽine in lokalne skupnosti. Ti so zaradi bioloških lastnosti, obolenj ali neprilagojenosti na okolje posebej občut|ivi na škodljive vplive okoła. PatronaŽna zdravstvena negaje organizirana na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Organizirana je lahko kot samostojna sluŽba ali kot del zdravstvenega doma. PaÚonažna medicinska sestľa (PMS) je samostojna nosilka dejavnosti, ki se izvaja na terenu: na bolnikovem oZ. varovančevem domu, v družini in v lokalni skupnosti. Področje pľeventivnega dela svoje dejavnosti PMS načľtuje samostojno. obseg pľeventivnega programa določa zavarovalnicav 27. ćlerul pravil osnovnega zďrav- stvenega zavarovanja. Pri kuľativnem delu - zdravstvęni negi bolnika je patronaŽna medicinska sestra del zdľavstvenega tima, katerega vodja je zdravnik. Napredek znanosti prinaša v medicino in zdravstvo manj agresivne posege, tako bolniki hitľeje zaključijo zdravłenje in rehabilitacijo na sekundarnem in teľciarnem nivoju zdravstvenega vaľstva. Na primarni nivo pa se prenesejo postopki in posegi spremljanja zdravstvenega stanja, potľebno je tudi nadaljevati z izvajanjem zdľavstvene nege' Za uspešno in kakovostno nadaljevanję zdravstvene nege po odpustu iz bolnišnice je potrebno zagotoviti pľenos informacij, ki so bistvenega pomena za kontinuirano zdravstveno nego. Domače okołe bolniku vedno ne nudi ustreznega okolja, kjer bi lahko potekalo nadaljnje zdľavljenje in nadaljnja ľehabilitacija. Problem pa je pogosto bolnikovo slabšanje bolezni, terminalna faza, ko medicina ne vidi dobrega iziőabolezni in Se zato s takim bolnikom skoraj ne ukvarja več. odpuščen je v domače okolje, kjeľ je zdravłenje, zdravstvenanęga in oskĺba takega bolnika težka. To so ľazlogi vęč, da s skupnim sodelovaqjem med posameznimi nivoji zdravstvenega varstva medicinske sestľe zagotovimo bolnikom kontinuirano zdravstveno nego. Kontinuiľana zdľavstvena nega ima z vidika patronažnega varstva kar nekaj pľednosti: Maľija Milavec Kapun, viš. med. ses., dipl. spec. ped. Papilot, ząvod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja 11 Pľeventivnĺ vĺdik: - odkĺivanje zgodnjih znakov poslabšanja bolezni in hitrejše ukĺepanje - zmanjševanje/preprečevanje pojava stranskih učinkov onkološkega z&avljenja - svetovanje in zdravstveno vzgojno delo z bolniki in s svojci, nadaljevanje zaćetega dela - psihična podpora, skĺb za čim boljšo psihično kondicijo, sprejemanje bolezni - zmanjševanje stresa bolnika, svojcev, zdľavstvenega osebja - podpora k samostojnosti pri opravljanju temeljnih Življenjskih aktivnosti - zagotavljanje ustľeznih bivalnih pogojev v domačem okolju Zmanjševaąie stľoškov : - pravočasno ukrepanje ob poslabšanjih, bolj zahtevno je zdravljenje hujših zapletov - ciklus onkološkega zdravljenjani prekinjen, večja moŽnost zazdtavitve, ozdraviwe - moŽnost hitrejšega odpuščanja, cenejše zdľavljenje v domačem oko|ju, hkľati pa moŽnost zanovega bolnika Izobľaževanje: - kot delrednega izobrażevanja PMS - pľidobivanje izkušenj in prenos mneqj, spoznanj in pogledov - poznavanje delovanja posameznih organizacij: meje delovanja, pooblastila Večja varnost, pľepľečevanje neželenih dogodkov: - bolnik ne pade iz sistema - veěja sled|ivost - izboljšano dokumentiľanje - kontinuiteta đela ostalih sluŽb - zmanjšan stľah bolnika in svojcev, občutek večje varnosti Razĺskava o kontinuiľanĺ zdravstveni negi Y Batľonažni službi Namen in cilj ľaziskave med PMS Med PMS v ZdravsWenem domu Ljubljana (ZDL) jebna izvedenaanketa z namenom, da se zberejo qjihova mne4|a glede odpuščanja bolnika iz onkološkega inštituta (oI) inzagotavljanja kontinuiľane zdľavstvene nege. Podani bodo pľedlogizanaďaljnje skupno sodelovanje v pľid bolnika v pÍocesu onkološkega zđľavljenja. t2 Metoĺla dela Razdeljenih je bilo 105 vprašalnikov med vsemi PMS v ZDL, ki so bilę prisotne na delovnem mestu v začetku junija 2006. Vrnjenih je bilo 75 vprašalnikov, kar predstavlja 7l,2 % vseh vprašalnikov. Vpľašalnik je bil sestav|jen iz l1 vprašanj razlićnih tipov' Pri nekatęrih vprašanjih je bilo moŽnih več odgovoľov. Kljub zahtevnosti analize ankete z odprtimi oblikami vprašanj smo tako PMS omogočili, da so podale take odgovore, ki so izraŽali dejansko njihovo mnenje in opaŽanja. a) Glede deleža obiskov onkoloških bolnikov so PMS v 71' % ocenile, da je 10-30 % vsęh njihovih obiskov namenjenih onkološkim bolnikom. Tako naj bi vsaka PMS obiskala letno 120-360 onkoloških bolnikov. Kar 16 % vprašanih je menilo, da je del'eŽ obiskov onkoloških bolnikov med 30 in 50 %. b) Kot na pľoblem pri obravnavĺ onkološkega bolnika v patľonažnem vaľshu so PMS podale skupno 246 odgovorov, karje v povpľečju 3,28 odgovora na anketiranko. 50 40 30 20 10 0 abcdefgh Gľaf I: Problemi pri obrąvnavi onkološkega bolnika y domąčem okolju (N=75) Legenda: a - pomanjkanje specialnih znanj s podľočja onkološke zdrąvstvene nege b - obrąvnava umirajočega c - bolnikovo nesprejemanje bolezni d - neustrezno vodenje analgetične teľapije e - neobveščenost o odpustu bolnika f - pomanjkanje sodobnih materialov g - neseznanjenost bolniką in/ali svojcev z diagnozo, s prognozo h - dľugo Kot največji pľoblem se je izkazalo neustrezno vodenje analgetične terapije, tesno pa mu sledi tudi pomanjkanje specialnih znanj s področja onkološke zdravstvene nege. osębni izbrani zdravniki imajo zelo malo možnostilprlložnosti za opravljanje hišnih obiskov na bolnikovem domu. Hitremu tempu razvoja paliativne oskľbe pa osebni zdravniki, posebno pod okĺiljem zavarovalnice in njenih pravil, le stežka slediio. 13 Hitľi ľazvoj onkologije in onkološke zdravstvene nege ter polivalentno delovanje patĺonaŽne sluŽbe, ki zahteva šiĺok spekter tudi specialnih znanj, paje verjetno razlog za njihov občutek pomaĺfkaĺ{a znaqj s tega področja pľi več kot polovici PMS. V patronaŽnem vaľstvu postaja vedno bolj problematična tęma zagotav|janje sodobnih materialov. Bolniki so pri zagotavljanju tega odvisni od svojih finančnih sposobnosti. c) Pľvo obvestilo o pľĺsotnosti onkološkega bolnika na terenu PMS logično pĺidobijo s strani osebnega zdravnika, ki jih preko Delovnega naloga seznani in jih pooblasti za izvajanje določenih medicinsko-tehničnih posegov. PMS bolj ali manj neodvisno vstopajo v svojem delu kurativne dejavnosti v zdravstveni tim, katerega vodja je zdravnik. 70 E običajm l rďlo O nikdi B bÍez odg 10 0 zdlMjk s@ služba lel Ms lel svo]ci pošb s6edje, prijalelji Gľaf 2: Kdo prvi obvesti PMS o onkološkem bolniku na njenem terenu (N=75) Vsekakor bi bilo potrebno poglobiti sodelovanje pľi pľedaji bolnika tudi s strani medicinskih sester iz onkološkega inštituta Ljubljana' Pogosto patronaŽno sluŽbo obveščajo delavke iz socialne sluŽbe, vendar le-te zelo slabo poznajo bolnika in vedo le malo o njem ter pogosto niso seznanjene o načrtovanem delu. PMS izražajo nezadovoljstvo glede takega poteka informacii o odpustu bolnika. Prav gotovo bi bilo potrebno kontinuirano zdravstveno nego podpreti s pisno dokumentacijo. d) Na vprašanje o posegih in ĺnteľvencijah zdľavstvene nege v domačem okolju je bilo podanih skupno kar 314 odgovorov. Kar 89 % ankelirank je navedlo oskrbo ran pri onkoloških bolnikih, sledi analgetićna teľapija teľ oskĺba stom. Nekateľe so navajale še naslednje posege in intervencije: pomoč pri odvajanju blata, klizme, vstavljanje in izpiranje stalnega urinskega katetra, sodelovanje z ZoD, osebnim zdravnikom, pľeYen- tivna dejavnost, kontrola zdravstvenega stanja, vitalnih znakov, vse po nalogu zdravnika. drugo H6pic zoD nďorm negMlci l4 70 60 50 40 30 20 10 0 rane analg th store parant th umilajoči os nega psih podor zdÍ vg' swtoEnje Graf 3: Postopki in posegi v domačem okolju PMS dajejo vęliko poudaľkanaizxajanje medicinsko-tehničnih posegov, le dobrih 20 % jIhje navedlo posege kotje zdľavstvena vzgoja, psihična podpoľa, .'. ob tem se postavlja vpľašanje, ali s strani medicinske sestre potrebuje onkološki bolnik samo strokovno izvedene medicinsko-tehničnę posege. Prepričana sem, da bi bilo potrebno področję zdravstvenovzgojne dejavnosti, psihične podpore in svetovanja bolniku in svojcem boł poglobiti in razširiti. Pri tem je potrebno zaradi sistema delovanja vkľučiti ZZZ\, ki bi plačeval tę stoľitve zdravstvene nege. e) Kot najboł očiten pľoblem onkološkega bolnika v domačem okolju so se na podlagi ankętę izkaza\e bolečinę. Ta problem je navedlo kar 65 % anketiranĺh PMS. bolečine psihične slisl€ finance n$eznanjenGt niGebnega Żdrawika lereÍ]a drđireka pfehrana pÍeŁEt Gľaf 4: Najpogostejši pľoblemi bolnika v domačem okolju (N=75) Tesno sledijo psihične stiske: strah' osamljenost, nemoč, sprememba psihičnęga stanja, nespľejemanje bolezni. Poleg navedęnega na Gľafu 4 so navajale tudi problematiko zaradi ran, nepokretnosti bolnika, odnosa zdľavstvenih delavceŁ odnosa ZZZ\ do umiľajočih, vikend odpusti, pľepozne informacije PMS, problem ľehospitalizacije ob poslabšanju stanja, posledice prejemanja kemo- terapije - stranski učinki. 15 Zgornjigraf potrjuje to, da je za ustľezno analgetično terapijo onkoloških bolnikov v domačem okolu zelo slabo poskĺbłeno. To pa je gotovo razlogza doŽivljaqje stresa in osebnih stisk PMS na delovnem mestu. f) Kako naj bi potekala pľedaja informacije o odpustu bolnika po končani hospita- lizaciji, so si PMS skoraj enotne in jih kar 92 % meni, da bi moľale biti infor- macije posredovane telefonsko in pisno. tr teĺefonsko I pisno tr teleÍonsko in pisno tr druqo Graf 5: Kako naj bi potekala predaja informacije o odpustu bolnĺką (N:75) Potek infoľmacij bi moľal potekati skladno z odpustom bolnika oziĺoma v skladu z Navodilom o zagotavljanju zđravstvenih in socialnovarstvenih storitev. Glede na ta navodila bi bilo potrebno odpust bolnika načrtovati Že ob spľejemu in vzporedno Z obravnavo v bolnišnici sodelovati s primarnim nivojem zđľavswenega varstva, kjer lahko že v času zďravljenja potekajo priprave na odpust bolnika iz bolnišnice. g) Kar 93 % PMs meni, da bi jih morala o odpustu bolnika iz bolnišnice obvestitĺ odgovorna medicinska sestra na oddelku. sp|arÍt soc sl ol Ívls na odd svojci/bolnik drugo Graf 6: Kdo naj bi obveščąl PMS o odpustu bolnika (N:75) 16 70 60 50 Tak način obveščanja je izredno učinkovit, ker se lahko nemoteno naďaljuje z načrtovanimi aktivnostmi v zdľavstveni negi. Problem je predvsem to, da je delovanje PMS na teľenu in so v tem času nedosegljive. Rešitev tega problema je lahko skozi ustľezno organizacijsko ukĺepanje na obeh straneh (oI in PMS). Del rešitve bi bila uporaba informacijske' telekomunikacijske tehnologije. h) Kontinuiteta zdľavstvene nege s strani PMS je v večini (7l %) ocenjena kot zadovoljiva. Le 8 anketiľank je menilo, da je kontinuiteta dobra. slabo dobro zadovoljiv GľaÍ 7: ocena kontinuitete zdľąvstvene nege onkološkega bolnika (N:73) Podana ocenaje lahko ľazlog več, da nismo zadovoljni z obstoječim stanjem in da naredimo korak več h kontinuiĺani zđravstveni negi, h kateri bo vsak prispeval kaľ največ v dobľo bolnika, kije sľedišče našega skupnega delovanja. i) Pri kontinuirani zdravstveni negi je komunikacija dvosmerna, kar pomeni, da moľajo infoľmaciie o bolniku potovati v obe smeri' oddajnik in spľejemnik sporočila pa morata zagotavljattpĺave informaciie ob pravem času pľavi osebi. ni izkušenj občasno ne Ve za drugo posreduje rroŽnost, je Gľaf 8: Povratne informacije PMS ną or (N:74) 40 17 Veliko se pogovaľjamo o informacijah o odpustu bolnika, pogosto pa se pozablja na povratne informacije ob sprejemu bolnika nazaj v bolnišnico. Na tem podľočju je zelo malo ali skoraj nič naľejenega, marsikateľa PMS pa čuti' da je to potľebno in naredi kaľ največ. 50 % PMs navaja, da občasno obvešča in posreduje povratne informacije stľokov_ nemu osebju na onkološkem inštitutu Ljubłana. ostala polovica s tem nima izkušenj, nekatere menijo, đa je to nujno potrebno. To podľočje je prav tako del kontinuirane zdravstvene nege, ki bo potreboval več pozoľnosti in skupnih prizadev anj za izbolj šaqj e stanj a. j) Pľedlogĺ za izboljšanje in kaj lahko ponudi onkološkĺ inštitut Ljubljana PMS Iz tazloga, da so PMS na zadnji dve vprašanji podobno odgovaľjale oz. oblĹ kovale skupen odgovor, sta ti dve vprašanji združeni. Skupaj je bilo podanih 154 predlogov. iebr neposredni r6dno pisna kontakt z Ms, obveščanje navodila zdÍ občasna materiala3 predhodni srečanja dni obisk PMs na ot Graf 9: Predlogi za izboljšanje (N=65) Podani pľedlogi so zbľani in oblikovani kot del predlogov zanadaljnje sodelovanje z onkološkim inštitutom Ljubljajater zalzbo!šaĺ{e kontinuiľane zdravstvene nege: . Izmeď vseh je največ PMS izľazilo potľebo po izobraževanju s podľočja onkološke zĺlľavstvene nege (deĺavnice, seminarji, usposahljanje na oĺlĺĺeĺku, ..'). Izboljšanje znaĄbi prispevalo k veěji stopnji zaupanja in večji povezanosti med medicinskimi sestramiv patronażi in na onkološkem inštitutu Ljub|ana. Vse to bi prispevalo h kakovostnejši kontinuiĺani zdľavstveni negi. . Možnost neposľednega kontakta z medicinsko sestro ali onkologom na oddelku, ki je odgovoren za bolnika. PMS si Želiio konkĺetnih nasvetov in n avo dil v zv ezi z nad alj ev anjem zdľ avlj enj a in izv aj anj em zdravstven e n ege pri konkĺetnem bolniku. . Del pľotokola odpusta bolnika oziroma klinične poti mora postati dvo- smerno obvešěanje med stľokovnjaki. PMS so izrazile predlog, potľebo po obveščanju ob odpustu bolnika. 18 . ob tem pľičakujejo izdelana jasna strokovna navodila, ki bodo v pomoč pri nadgľajevanju znanja in pľi vsakdanjem delu. . Zdravstvena nega mora bolj intenzivno upoĺabljati sodobna komunikacijska sredstva' ki pomenijo prihranek časa in s tem zmanjšajo stroške, povečajo povezljivost med bolnišnico in domom ter omogočajo večjo dostopnost strokovnega osebja. . Skupno oblikovanje standardov za oskĺbo onkološkega bolnika s sodobnimi materiali ter skupna pńzadevanja za njihovo zagotav|janje. . Oblikovanje tima za odpuste. . Lobiranje za negovalno bolnišnico. Zaključek ob vse hitľejšem tempu življenja, ob vse večjih, kompleksnejših zahtevah na delovnih mestih je vse teŽje vidęti stvaľi v drugačni luči. Medicinska sestľa s svojim širokim znanjem in s celostnim pogledom na človeka in njegove potľebe lahko veliko več prispeva k dobľi kontinuirani obravnavi bolnika. Kontinuiteta dela je potrebna tudi męd posameznimi sluŽbami. ob skupnem sodelovaĺlu ĺnprizadevanjih onkoloških in patľonaŽnih medicinskih sestęr se bo bolnik počutil vaľnega, imel bo večje zaupanje v naše postopke, v večjem obsegu bo pripravljen sodelovati in bo ĺako v boljši pripravljenosti na poti k zdrauju. t9