)ira idi ar-■oo no, no! SO" živ-V9 ern i sc pej I n na-na /ar- g* i se »nj o * ipili Žje me res 8mbne in odgovorne funkcije v °bčini. v mandatnem obdobju '974—7978 je bil predsednik *oora združenega dela, vrsto let c'8n komiteja občinske konfe-"»nce ZKS. Zadnji dve leti pa je "spešno opravljal funkcijo predhodnika občinskega sindikalna sveta. RADO SLAV GROM, podpred-sedi Ik občinske skupščine: Redil se je 1931. leta. Po poklicu je dipl. inž. strojništva, zaposlen v IMP Ljubljana. Je aktiven družbenopolitičen delavec. V dosedanjerr, mandatnem ob dobiu je bil tudi član IS SO in predsednik odbora za področje urejevanja prostora In varsfva okolja. lil ?y*AN PLESTENJAK, pred-"tdnik zbora združenega dela , Rodil se je 1942. leta. Po po-''°u je inženir lesarstva, zapo-Pn v LIKO Vrhnika. V doseda-nl*m mandatnem obdobju je bil IS SO, kjer je tvorno prispe-,a' pri razreševanju družbenoe-K°nomskih vprašanj v občini. ANDREJ SKRT, predsednik zbora krajevnih skupnosti Rodil se je 1935. leta. Po poklicu je geodetski inženir, zaposlen je pri Mercatorju. Pred leti je bil že član občinskega IS, načelnik oddelka za gospodarstvo v upravnih organih SO Vrhnika. Do pred kratkim pa tudi član komiteja OK ZKS Vrhnika. ^NEZ PEČAR, predsednik vrUtbenopolltlčnega zbora , Rodil se je 1941. leta. Po po-'c>jje kovinski delovodja, sedaj Uposlen kot tajnik Samou-/avne stanovanjske skupnosti Jbnika. Doslej je opravljal že rs'o najrazličnejših samoumevnih in družbenopolitičnih ^kcij. Bil je tudi predsednik fčinske konference SZDL in to F^of/o angažirano in uspešno javljal in bil tudi že doslej član ^žbenopolitičnega zbora. HERMAN BOLE, predsednik Izvršnega sveta občinske skupščine Rodil se je 1937. leta. Po poklicu je inž. organizacije dela. Doslej je bil zaposlen v SOZD Moda Ljubljana kjer je opravljal dela direktorja sestavljene organizacije. Po preselitvi v KS Verd se je ativno vključil v delovanje krajevne skupnosti,kjer je član sveta. Pomembne družbene funkcije je opravljal tudi v občini Lubljana-Center. GOVOR NOVEGA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE ANDREJA VIDOVIČA NA PRVI SEJI —,-f-—— Od nas vseh je odvisen nadaljnji razvoj občine Zavedamo se, da prevzemamo te funkcije v času zaostrenih tako pomembno, kolikokrat in s ostalimi dejavniki v občini dc Zavedamo se, da prevzemamo te funkcije v času zaostrenih gospodarskih razmer, ko so znatno zmajiane možnosti nadaljnje rasti družbenega standarda, ko osebni standard upada, ko se borimo za večji Izvoz, ko hočemo čimbolj zmanjšati družbeno in proizvodno režijo, povečati produktivnost In akumulativno sposobnost gospodarstva, da s tem zagotovimo nadaljnjo rast gospodarstva in s tem tudi odpiranje novih delovnih mest. V takih razmerah se že pojavljajo s strani posameznikov ali skupin glasovi, da je naš samoupravni socialistični sistem premalo učinkovit za hitro razreševanje teh problemov in pojavljajo se želje in zahteve, da se nekatere stvari ponovno privedejo v pristojnost urejanja državnih organov. Ravno zagovorniki takih hotenj pa istočasno ne vidijo ali pa nočejo videti, da so vzroki ravno v tem, ker našega sistema odločanja delovnih ljudi in občanov še nismo razvili do take stopnje, kot smo ga opredelili v ustavah in ZZD, kar se je že večkrat do sedaj potrdilo tudi v praksi, kot npr. ob pojavih nacionalizma na Kosovu itd. Tudi mi — delegati za III. mandatno obdobje delegatskega si-, stema — smo pomemben del na- tako pomembno, kolikokrat in s kakšnimi izbranimi izrazi kdo pove, da je za naš samoupravni socializem, ampak je bistveno važnejše to, koliko si to resnično želimo in koliko smo za to pripravljeni sami prispevati in to naj bi bilo naše osnovno vodilo pri našem bodočem delu. ostalimi dejavniki v občini dokaj težak izpit, to so priprave na izvedbo referenduma za uvedbo samoprispevka za sanacijo vodooskrbe v občini, o čemer so se že pričele uvodne razprave. Veliko breme teh aktivnosti bo na ramah strokovnih delavcev, ki so pripravlili program Imenovane skupščinske komisije Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na prvi seji imenovali tudi predsednika in člane stalnih delovnih teles občinske skupščine: komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja — vodi jo Anton Pečar, komisijo za družbeni nadzor— vodi jo Simon Seljak, komisijo za odlikovanja in priznanja — vodi jo Andrej Vidovič, komisijo za prošnje in pritožbe — vodi jo Marko Istenič, komisijo za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov — vodi jo Franc Pasetta, statutarno-pravno komisijo.— vodi jo Vladimir Mejač, komisijo za odnose z verskimi skupnostmi — vodi jo Radoslav Grom, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — vodi ga Rajko Karan, komisijo za odločanje o prednostnem nakupu nezazidljivih stavbnih zemljiš — vodi jo Milan Pavlin, komisijo za starostno zavarovanje kmetov — vodi jo Janez Petkov-šek, komisijo za odločanje o pritožbah zoper prispevek za starostno zavarovanje kmetov — vodi jo Maks Hrovatin. Pred predsednikom občinske skupščine Andrejem Vldovičem so na prvi seji zaprisegli novi člani občinskega izvršnega sveta: Herman Bole, Jože Čuden, Brane Jereb, Jože Kostanje-vec, Cveta Kukec, Silvo Modrijan, Bojana Peric, Janko Pribošič, Ilija Stanko, Leopold Torkar in Danijel Veikavrh šega političnega sistema in v veliki meri je od vseh nas odvisno, kako hitro bomo nadaljevali z odpravljanjem pomanjkljivosti v našem delovanju, na čemer so se v preteklem mandatnem obdobju zelo angažirala dosedanja vodstva v skupščinah, DPO in ostali dejavniki v občini. Zelo dobro osnovo za nadaljnje odpravljanje pomanjkljivosti imamo v analizi o delovanju delegatskega sistema, ki so ga obravnavali zbori skupščine v preteklem letu s tem, da mislim, da je to poročilo le preveč kritično v tom smislu, da premalo poudarja dosežke v tem času. Verjetno ne bom izrazil samo svojega mišljenja, če izrečem dosedanjemu vodstvu OS, IS in vsem, ki so pri tem sodelovali, vse priznanje za dosežene rezultate na tem področju, kar pa istočasno predstavlja za novo vodstvo še večjo obveznost. V zvezi s tem bi rekel še to, da ni Za dobro delovanje delegatskega sistema so prav gotovo pogoj učinkovite in usposobljene strokovne službe, ki pripravljajo delegatska gradiva oziroma sodelujejo z delegacijami pri obravnavi teh gradiv in pri oblikovanju stališč. Ravno delati, ki delajo v strokovnih službah, morajo biti pripravljeni na napore,saj mora biti jjoljše delovanje delegatskega sistema naša skupna skrb in smo' vsak na svojem področju dela tudi za to odgovorni. Tudi sami delegati bomo morali del svojega časa nameniti lastnemu usposabljanju, saj je nadaljnja rast zaupanja naših delovnih ljudi in občanov v naš politični sistem v veliki meri odvisna tudi od tega, kako bomo pridobili mnenje čim širšeqa kroga ljudi in nato mnenja prenašali v skupščine in jih tarn uveljavljali. Že na samem začetku našega mandata nas čaka skupaj z vsemi sanacije, na katerega pa je bilo že v dosedanjih razpravah dano precej pripomb in bo potrebno program dopolniti oziroma na vsa vprašanja in pripombe dati zadovoljive odgovore. Izid te akcije je prav gotovo odvisen od tega, kako bomo v program zajeli in prikazali interese čim širšega kroga občanov, pa čeprav bo realizacija teh programov za nekatere predele v občini časovno nekoliko odmaknjena.Delegati se bomo morali skupaj z ostalimi aktivnosti angažirati pri organizaciji in vodenju teh razprav, h katerim moramo pritegniti čim širši krog občanov, saj bomo le tako lahko razčistili številne pomisleke, nejasnosti in dileme pri tem pa se moramo zavedati, daje predvsem od kvalitete omenjenega programa in naše skupne angažiranosti odvisno, kdaj bo tudi iz pip v naši občini pričela teči čista in zdrava pitna voda. Preberimo — odločimo se V nekaterih krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah že potekajo razprave o programu sanacije oskrbe z vodo v občini. Tam, kjer se krajani in delavci še niste sešli, da poveste svoje mnenje o tem tako perečem problemu, to storite čimprej. Če še niste prebrali posebne priloge Našega časopisa, ki ste jo prejeli pred približno 14 dnevi, vam svetujemo, da jo le preberete in potem svoje mnenje poveste na zborih občanov. Na 4. strani pa vam posredujemo nekatera mnenja zdravnikov, vzgojiteljev in občanov o .....w..j— — —- — — z* n nujnosti zdrave pitne vode. Ob 27. aprilu, prazniku OF, ob prazniku dela in občinskem prazniku iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in občanom Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Vrhnika, Uredništvo Našega časopisa FRANC FORTUNA PONOVNO PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV Borci še vedno aktivni Na volilni konferenci 21. aprila so borci za predsednika občinskega odbora ZZB NOV Izvolili Franca Fortuno. Ravno tako so izvolili člane novega predsedstva. Borcem sta spregovorila tudi sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Perpar, ki Je govoril o političnih razmerah doma in v svetu In Vladimir Mejač, dosedanji predsednik občinske skupščine, ki Je govoril o gospodarskem položaju naše občine. Delegati so obravnavali poro-,£tk> o delu v štiriletnem mandatnem obdobju in ugotovili, da so borci še vedno izredno aktivni na vseh področjih družbenega in političnega življenja v občini. Med drugim so vsako leto obravnavali analizo gospodarskega razvoja občine in pri tem opozarjali zlasti na pomen razvoja drobnega gospodarstva v tistih panogah, ki bi bile zelo pomembne v primeru vojne nevarnosti in elementarnih nesreč. Med borci so bili večkrat družbenopolitični delavci občine in jih informirali o aktualnih nalogah in družbenoekonomskem položaju občine. Posebno skrbno so se vsako leto lotili, politično varnostne ocene v lastni organizaciji in v občini. Borci so bili često tudi med pionirji, vojaki in jim pripovedovali o razvoju vstaje na našem področju. Komisija za priznanje posebne delovne dobe je imela v začetku mandata nekoliko več dela, ker je bilo potrebno še nadaljevati delo prejšnjega mandata, ko je prišla možnost uveljavljanja let s potrdili. Nato je bilo še nekaj obnov postopkov. Od vseh vloženih pritožb v tem času sta bili le dve pritožbi dopolnjeni z novimi in tehtnimi pričami, tako da ju je bilo mogoče ugodno rešiti, vse ostale prošnje je komisija zavrnila, ker so bili ugovori neutemeljeni. Komisija za širjenje in obujanje tradicij NOB je prvi dve leti tega mandata morala še v celoti organizirati Kurirčkovo pošto, nato pa je samo sodelovala z nasveti, udeležbo borcev na šolah in proslavah med potjo pošte ter knjižnimi nagradami za najboljše spise in risbe na dano temo. Komisija je sodelovala tudi z odborom za dopolnjevanje zgodovine Vrhnike in okolice v NOB. Komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito je redno ažurirala obrambne načrte. Vsako leto je pripravila tudi dodatna navodila za obrambne načrte krajevnih organizacij. Sodelovala je pri izvedbi akcije NNNP, kakor tudi pri njeni oceni. Na koncu so sprejeli tudi usmeritve za delo odbora, predsedstva in skupščine v naslednjem mandatnem obdobju. Še nadalje bodo skrbeli za poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov v družbi in naši organizaciji, za povezovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti še z mladino. Na- daljevali bodo z delom pri zbiranju in objavljanju gradiva za dopolnjevanje zgodovine Vrhnike in okolice v NOB, skušali doseči ureditev spominske sobe v gradu Bistra. Nadaljevali bodo z zbiranjem gradiva za monografijo občine Vrhnika in z urejanjem zemlji-škopravnih odnosov na območjih, kjer stoje obeležja in spomeniki krepili sodelovanje z domicilnimi odbori enot NOV in POS ter JLA in enotami teritorialne obrambe ter skrbeli, da bodo borci prisotni s svojo dejavnostjo in nasvetom povsod, kjer s svojimi izkušnjami lahko pomagajo in sodelujejo. VRHNIKA Ljubljanska c. 10 Ln □ VAM NUDI POLEG VSEH VRST GRADBENEGA MATERIALA TUDI LESONITNE, IVERNE IN OPAZNE PLOŠČE Programska konferenci OK ZSMS Vrhnika V začetku aprila so mladi imeli programsko konferenc kateri so pregledali program dela za obdobje april 82 — tember 82 in poročilo o delu Občinske konference ZSI njenih organov. Udeležba na tej konferenci je bila zado va, saj so bile zastopane skoraj vse osnovne organiz tako iz KS kot iz združenega dela. Pri ocenjevanju poročila in programa so bili mladi enotni, p kritični. Enotni so bili v tem, da so vse akcije izvedli dokaj usP' in da najbolj pereči problemi niso akcijske narave. Dejstvo 1 je, da so vse akcije izvedli predvsem zaradi odziva in pripravi1 sti za sodelovanje osnovnih organizacij. V razpravi je bilo po jeno,da OK ZSMS da pobudo OK SZDL, da na eni izmed svo oceni delovanje KK SZDL ter kako SZDL in vanjo vključene nizacije izpolnjujejo svojo frontno vlogo. Glede na diskus sami seji konference so tudi ugotavljali, da so člani ZK pr< vključeni v delo mladinske organizacije. Nujno je, da določel cije v tej smeri pospeši ZK. Ni jim povsem uspelo preseči sedanje in najti pot k večji aH ranosti mladih za delo v ZSMS, v reševanju vseh problem težav, ki tarejo mladega človeka. Tu so poudarili predvsem! slovanje in štipendiranje mladih. O tem problemu so mladi ž« kokrat spregovorili in sprejeli določena stališča, ki jih je poti dosledno uresničevati in izvrševati. Pri tem pa so poudarjali, bodo morali v prihodnje še bolj angažirati pri krepitvi politi sistema, ljudske obrambe in samozaščite ter realizacije zak usmerjenem izobraževanju. Pri obravnavanju tega družb« problema so nasprotovali podcenjevanju brezposelnosti. ] so, da'je potrebno posebej ostro nastopiti proti stališču, da J brezposelnih ni zaskrbljujoče. V občini imamo sicer 53 isk zaposlitve. Od teh jih 35 teže najde zaposlitev. Štirinajst jih išče prvo slitev. Za reševanje tega problema je potrebna vsa resno! posebno pozornost pa bodo posvetili vključevanju osnovno^ mladine v delovanju ZSMS. Poročilo o delu OK ZSMS in njenih organov je bilo napisal i tično. S programom pa so si zastavili veliko nalog, ki so aW narave in dostopne vsem mladincem. I F Vendar pa na tej konferenci le ni bilo vse tako kritično. Uj^ Ijali so, da se je delo v mladinski organizaciji le nekam premij da napreduje in da so nekatere 00 že zelo močne v svojertfo. vanju. Žal pa so na tej programski konferenci ugotavljali, da zl g bilo, razenZKO, ZTKO Vrhnika inZZB NOV, prisotnih ostalil k in DOD. Tako so izpustili še eno priložnost da se z mladimi občine dogovorijo o nadaljnjem sodelovanju, ki bi oboji' ap. koristilo. HERAUER i Poročilo o izvajanju sklepov s področja kmetijstva in gozdarstva Skupščina občine Vrhnika jena seji zborov, dne 19. 1. 1982, sprejela predlog stališč na poročilo o stanju kmetijstva in gozdarstva v občini Vrhnika. Priprave in ponekod že tudi delo za izpolnitev nalog, predvsem tistih, ki so opredeljene s krajšimi roki, je že steklo. Do meseca marca lahko podamo odgovore na naslednja stališča. V skladu s stališčem, naj Kmetijska zadruga v sodelovanju s pospeševalno službo pripravi normative in kriterije za pospeševanje kmetijstva, je doslej pripravljeno poročilo o planiranih sredstvih za pospeševanje kmetijstva in njihovi porabi za leto 1981 in predlog razporeditve sredstev v ta namen za leto 1982. Kmetijska zadruga v teh poročilih zaključuje, da je sodelovanje kmetov in KZ na osnovi letnih pogodb za sofinanciranje planirane proizvodnje iz sklada za intervencije v kmetijstvu dobro. Pogodbeno vezana proizvodnja zagotavlja za pridelavo: 1.000 kg pšenice — 2001 nafte in 540 kg gnojil, - mlado pitano govedo (1.000 kg ž i ve teže) —1651 nafte in 190 kg gnojil, plemenska živina (kom) — 2201 nafte in 600 kg gnojil. Semena so regresirana na osnovi sestavnega plana občine. Regresirana je tržna proizvodnja mleka v obliki 1 kg močnih krmil za 31 odkupljenega mleka — devizna sredstva za nabavo krmil zagotavlja KZ Vrhnika. Ugodnosti pri pospeševanju so tudi krediti, ki jih daje HKS, a se pri tem omejuje na sledeče pogoje: — za kreditiranje govejega hleva je potrebna kapaciteta 8 GVŽ (glav odrasle govedi) na ha kmetijske površine, kar bo po izvršeni investiciji omogočalo 1,5 GVŽ na ha kmetijske površine — upoštevajoč lastno in zemljo v zakupu za dobo 10 let; — osnovna krma za take kapacitete mora biti zagotovljena v celoti. Nabava kmetijske mehanizacije se lahko kreditira pod sledečimi pogoji: — prvi traktor in manjši priključki, — večji traktor — vlečne moči, če ga kmet za svojo proizvodnjo res potrebuje in takega traktorja še nima (kreditira se traktor do 70 KS), — kmet ima pravico do kredita iz sredstev HKS, če ima 3 ha kmetijskih zemljišč, — nabava večjih priključkov (cisterna za gnojevko, silokombajn, tri in večbrazdni plugi, trosilci za hlevski gnoj, nakladalnik za hlevski gnoj, silo-reznice, predsetveniki itd.) bo regresirana 10 strojnim skupnostim. Obveznosti iz naslova gozdarstva je potrebno reševati s kmeti v TOK Gozdarstvo Vrhnika v boljši samoupravni organiziranosti in dohodkovni povezanosti. Omejevanje ugodnosti iz naslova pospeševanja — kmetom, ki so večji tržni proizvajalci mleka in mesa, pa tudi zaradi preobremenjenosti pri proizvodnji le-teh ne izpolnjujejo obveznosti v gozdarstvu, bi lahko pomenilo zmanjšanje kmetijske proizvodnje, zato menimo, da to ne more biti kriterij pri upravičenosti kmetov do sredstev za intervencije v kmetijstvu, ki se dodeljujejo na osnovi letnih pogodb. Kmetijska inšpekcijska služba, Kmetijska zemljiška skupnost v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo in finance so v skladu z navodilom o tem, kdaj se šteje, da obdelovalec ravna kot dober gospodar (Ur. list SRS št. 22/81), pripravili predlog meril o tem, kdaj so zemljišča dobro obdelana, tudi glede na krajevne značilnosti. Merila so sledeča: — obdelovalec mora kot dober gospodar izvajati najnujnejše ukrepe varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki lahko pomembno vplivajo na zmanjšanje ali uničenje pridelka; — odstraniti mora z njivskih površin nevarne in vse druge plevele, ki močno znižajo pridelek in otežkočajo spravilo; — pokositi mora travnike na 1. območju najmanj dvakrat letno, upoštevajoč pri tem posebne pogoje na barjanskih travnikih; — na njivskih površinah, kjer se so posajene detelje ali travne mešanice, je potrebno doseči 3—4 odkos; V— preprečevati mora zaraščanje travnikov z grmovjem ter ohranjati pašnike v stanju za pašo oziroma košnjo; — kmetijskih zemlišč ne sme deliti v nasprotju s predpisi ter s tem ustvarjati večjo razdeljenost zemljišč ter prehajanje teh v nekmečke roke; — njivske površine ne sme zatravljati oziroma jih zadrževati v takem stanju, da se pridelek hranilnih snovi na enoto površine zmanjšuje; — na njivah in travnikih 1. območja mora dosegati povprečni hektarski pridelek v občini (ob normalni letini): 40 dVha koruze, 200 dt/ha krompirja, 30 dt/ha pšenice, 25 dfha ječmena in ovsa, 350 dVha silažne koruze; — na melioriranih in komasiranih zemljiščih mora upoštevati skupni program proizvodnje; — rodovitnost tal kmetijskih zemljišč mora ohranjati z izvajanjem kolobarja, ki preprečuje širjenje nekaterih bolezni in enostransko izrabo zemlje; — strniščni posevki so obvezni za varstvo zemlje, pred destrukturira-njem, erozijo in izpiranjem hranilnih snovi v nižje plasti; — obvezno je čiščenje in vzdrževanje jarkov, ki so sicer lahko žarišče plevelnih vrst; — obvezna je uporaba gnojil — organskih in mineralnih — ki vzdržujejo biološko ravnotežje v zemlji in dajejo večje pridelke. Stališče zborov občinske skupščine o evidentiranju vseh neobdelanih površin o vzrokih za tako stanje ter načinu reševanja je v skladu z resolucijo o politiki izvajanja plana SR Slovenije za leto 1982, ki zavezuje Zvezo kmetijskih zemljiških skupnosti in s tem Kmetijsko zemljiško skupnost Vrhnika, da skupaj s pospeševalno službo, kmetijsko inšpekcijsko službo in z upravnimi organi, ugotove neobdelana zemljišča ter sprejme programe ukrepov za njihovo obdelavo. Evidentiranje slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč je doslej opravljeno v petih krajevnih skupnostih, medtem ko v drugih KS postopek še teče. Imenovana je skupina za razgovore z lastniki slabo obdelanih zemljišč in ugotavljanje dejanskega stanja na terenu. Skupino sestavljajo: sekretar ali predsednik SZDL, predstavnik KS, KZS, kmetijska pospeševalna služba, kmetijski inšpektor, referent za kmetijstvo in predstavnik skupnosti socialnega skrbstva. Kmetijska zemljiška skupnost je na seji izvršnega odbora KZS Vrhnika sprejela program za obdelavo slabše in neobdelanih kmetijskih zemljišč. — Za intezifikacijo kmetijske proizvodnje so v lanskem letu bila zagotovljena umetna gnojila, in sicer za osnovno gnojenje za jesensko in spomladansko setev. Gnojila so bila regresirana iz sklada za intervencije pri SO Vrhnika, 1,5 din/kg. KZ Vrhnika mora takoj zagotoviti gnojila za dognojevanje, v kolikor gnojil ne bo zagotovljenih, je izvledba setvenega načrta vprašljiva. — V občini Vrhnika leži 38 % vseh zemljišč na barju, ki so zaradi za-močvirjenostr in slabih pogojev obdelovanja slabše obdelana ali celo neobdelana, vendar pa je tu potrebno upoštevati specifične pogoje, tako da je v slabših pogojih tudi za enkratno košnjo zagotovljena obdelanost — to slednje velja za področja, ki so po kategorizaciji zemljišč opredeljena v IV. b kategorijo, medtem ko za vsa druga področja velja, da morajo biti travniki vsaj dvakrat pokošeni, njive pa preorane in obdelane. — Ugotavljamo, da so kmetijska zemljišča slabše obdelana tudi zaradi nestrokovnega pristopa, zato bomo v okviru pospeševanja kmetijstva organizirali strokovna predavanja o pravilnem kolobarjenju, gnojenju ter zatiranju plevelov in škodljivcev. V proizvodnji se mora v večji meri odraziti vpliv kmetijske pospeševalne službe. V hribovitih predelih je treba širiti pašnokošnji sistem in preprečevati zaraščanje pašnikov z grmovjem. Nadaljevati, z realizacijo programa na Po-kojišču. Zemljišča, ki bodo po KS ugotovljena kot neobdelana, mora KZ Vrhnika vključiti v organizirano proizvodnjo, in sicer s proizvodnimi skupnostmi in z združenimi kmeti. SO Vrhnika — sklad za intervencije mora nadaljevati s svojim programom dela in zagotoviti sredstva za regresiranje umetnih gnojil in semen ter po potrebi tudi zaščitnih sredstev. Kmetijska zemljiška skupnost je bila z enim od stališč zadolžena, da pripravi program in tehnično dokumentacijo za melioracijo Podlipske doline, Blatne Brezovice in kompleksa Dragomer—Log, kar je v skladu s srednjeročnim programom. Sredstva za tehnično dokumentacijo Podlipske doline in kompleksa Dragomer—Log so že zagotovljena, medtem ko ni mogoče e. zagotoviti sredstev za tehnično dokumentacijo za kompleks 150 nap Blatni Brezovici. Kmetijska zemljiška skupnost se je že povezala s Vrhnika in HKS, ker bodo proučili možnosti najetja kreditov za izdelavo dokumentacije. Kmetijska zadruga in KZS sta proučili možnosti za združevanje ze* Ijišč. Ugotavljajo, da je predpogoj za združevanje v proizvodne skupno) in združevanje zemljišč izvedba agrarnih operacij (hidro in agromeliora D. je). V skladu s programom izvedbe melioracij se pripravlja ustanovitev fli lioracijskih in proizvodnjih skupnosti za Podlipsko dolino, Dragomer—| i in Blatno Brezovico. • Pospeševalna služba ugotavlja, da so možnosti za oživljanje ovčerjl, ■ ha vrhniškem minimalne. Srednjeročni program kmetijstva v obdot S 1981—1985 predvideva predvsem razširjeno govedorejsko proizvodu 8 čemur naj bi prilagodili tudi razvoj višinskih predelov, saj so ta področja t, primerna za pašo goveje črede. To ustreza tudi osnovnemu načelu km« I skih strokovnjakov, da naj se programira ovčereja le na območjih — zaf 9. reliefa in klime — neprimernih za pašo goveje črede. Takih področij v vi \ niški občini še ni evidentiranih. Na barju so ugodni pogoji za rejo konj. V smeri deluje tudi pospeševalna služba, ki je ze v letu 1980 s pomočjo r| 1 kreditirala nakup 20 plemenskih kobil za nadaljnjo razmnoževanje. Oži j tev konjereje poteka v skladu s težnjami SLO in s tem v zvezi že poW | popis vseh plemenskih konj na vrhniškem. V zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti kmetov, lastnikov gozdov, poseku lesa, je SO Vrhnika na svojih zborih zavzela stališče, da se najp zadolži same lastnike, da v najkrajšem času posek izvršijo, v kolikor te nestore, se zadolži GG — TOK Gozdarstvo Vrhnika, da v sodelovanf pristojnimi inšpekcijskimi službami ukrene vse potrebno in opravi poS lesa. Delavci TOK—Gozdarstvo so v ta namen izdelali obrazce ž ustrez' tekstom, ki je v skladu s sprejetimi stališči in z zakonom o gozdovih, s W rimi so opozorili tiste lastnike gozdov, ki obveznosti doslej niso izpolnjev Omenjena opozorila so delavci TOK Gozdarstvo posredovali lastnik1 gozdov in postavili rok za posek — pol leta (običajen rok je 1 leto). O k' kretnih rezultatih te akcije bomo lahko poročali v drugi polovici leta V skladu z 14. stališčem je analizo dosedanjega podeljevanja štipe' za kmetijske poklice ter nakazane možriosti za štipendiranje teh pokli' za bodoče v svojem poročilu podala Občinska skupnost za zaposlovaf OZD v občini Vrhnika s področja kmetijstva zadnji dve leti ne razpisif kadrovskih štipendij za kmetijske poklice. Iz sklada za pospeševanje SO Vrhnika prejemajo štipendijo trije učenci. Dva bosta letos zaključila lanje, tretji pa bo nadaljeval. Iz tega sklada lahko dobi štipendijo vsak u nec poklicne kmetijske šole, ki namerava po končanem izobraževa' ostati doma na kmetiji. Po razpoložljivih podatkih ima združeno delo v občini skoraj v celoti gotovljen kader s področja kmetijstva, zato v bližnji prihodnosti ni prič* vati večjih potreb po strokovnih delavcih v kmetijstvu. Glede na začrtan zvoj občine in celotne družbe bo potrebno motivirati kmečko mladino izobraževanje v kmetijski usmeritvi, da bi po končanem šolanju os' doma na kmetiji in s svojim znanjem pripomogla k hitrejšemu razvoju k" tijstva in živinoreje. Kmečka mladina se dokaj redko odloča za pokl^ kmetijstvu. Razlogi za to so zelo različni, zlasti pri srednje velikih kmeti težijo starši k temu, da se njihov otrok izuči nekega poklica ter med H> njem in kasneje, ko se zaposli, pomaga doma na kmetiji. Kmetijska zadruga Vrhnika, kot eden temeljnih nosilcev razvoja km* stva v občini, štipendira tri študente na BF (dva smer poljedelstvo, edef vinoreja). Iz združenih sredstev prejemata štipendijo dva dijaka srednje kmetij šole in dva študenta BF. V šolskem letu 1980—1981 se je vpisal na njo veterinarsko šolo en učenec, leto kasneje trije in dva na kmetijsko, na višje in visoke šole agroživilske usmeritve. Iz letošnje generacije osmošolcev jih 10 namerava nadaljevati šola"! kmetijski in veterinarski usmeritvi ter trije na BF. Z namenom, da bi seznanili mladino s sodobnim načinom kmetova' da bi se lažje odločali za ta poklic, organizira pospeševalna služba v ie|! njem letu predavanja s področja sodobne obdelave kmetijskih zerw pašništva, siliranja in gnojenja. Pregled poslovanja organizacij združenega dela gospodarstva in negospodarstva v letu 1981 Gospodarski tokovi so se odvijali v neusklajenih tržnih razmerah. Problemi preskrbe z domačimi in predvsem uvoženimi surovinami in reprodukcijskimi materiali so se predvsem v zadnjih treh mesecih zelo zaostrili. Zaradi poslabšanja zunanjetrgovinske bilance v republiki so bili poostreni pogoji uvoza, ističasno pa so se zmanjšale možnosti nabave surovin in drugega materiala na domačem trgu. Zaradi navedenega so bile zaloge reprodukcijskih materialov večkrat neustrezne, kar je vplivalo na spremembe proizvodnih programov, trganje reprodukcijskih verig, s tem pa zniževalo produktivnost dela, kvaliteto ter povečevalo proizvodne stroške. Poslovanje v letu 1981 je tako potekalo v močno zaostrenih pogojih, stem oviralo normalen proizvodni proces in v veliki meri zmanjševalo rezultate naporov zaposlenih za boljše rezultate poslovanja. Kljub vsemu beleži industrijska rast proizvodnje porast 4,3% in je tako visoko nad povprečjem SR Slovenije, ki znaša 1,9%. Na osnovi te rasti in ob prizadevanjih za povečanje izvoza in vpliva cen so bili doseženi ugodni rezultati. Celotni prihodek v višini 5,606.446 tisoč dinarjev ob 40 % rasti na leto 1980 je dosežen v glavnem s prodajo na domačem in tujem trgu, s tem da je prodaja na tujem trgu porasla za 44 % ter tako dvignila procent izvoza v celotnem prihodku za 3%. Porabljena sredstva v višini 3,928.792 tisoč din so porasla za 42% kljub temu, dasosezalogesurovin in repromaterialov zaradi pomanjkanja na domačem trgu in zaradi omejevanja uvoza zmanjševale, tako da je opazen visok vpliv cen,ki so v letu 1981 presegle vse predvidene okvire, posebno še na področju surovin in energije. Velik porast porabljenih sredstev je tako vplival, da je doseženi dohodek v višini 1,677.654 tisoč dinarjev porastel le za 35 % in tako zmanjšal možnosti izločitve več sredstev za razširitev materialne osnove dela. Pri tem je treba poudariti, da se rasti dohodka po posameznih OZD zelo razlikujejo od tistih, ki sploh ne dosegajo višine dohodka iz leta 1980 pa tistih, ki beležijo rasti do 70 % in tudi čez. Pri tem se nujno kažejo že sezonski vplivi posameznih proizvodenj in močno različni pogoji poslovanja, tudi kot rezultat posameznih administrativnih ukrepov. Delitev dohodka za splošno, skupno in osebno porabo, zakonske in pogodbene obveznosti ter za akumulacijo je v večji meri potekala v skladu z resolucijskimi in zakonskimi usmeritvami ter Dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1981, vendar so ugotovljena tudi določena odstopanja. Te bo potrebno v letu 1982 uskladiti. Izguba v letu 1981 ni ugotovljena pri nobeni OZD. Izvoz kot jamstvo za nemoteno poslovanje celotnega gospodarstva je skupaj s tečajnimi razlikami in stimulacijami dosegel višino 1,328.233 tisoč din in ob 44% rasti dosegel v strukturi celo 93% na konvertibilna tržišča. Nizek uvoz v znesku 576.521 tisoč dinarjev je delno tudi posledica administrativnih omejitev uvoza, kar daje dobro pokritje uvoza z izvozom. Posebno priznanje gre pri tem IUV—TOZD Usnjarni in LIKO, saj predstavljata kar 97 % celotnega izvoza občine Vrhnika in sta v letu 1981 ob velikih prizadevanjih ijjvoz v finančni vrednosti močno povečali. Ostale OZD, kot so TOZD Fenolit, Kmetijska zadruga, TOZD Kovinarska in TOZD Antene v letu 1981 niso dosegale planiranih povečanj, temveč je v nekaj primerih zabeležen tudi večji padec zunanjetrgovinske menjave. Vsi ti rezultati so doseženi ob skoraj enakem številu zaposlenih tako, da so posamezni finančni kazalci na delavca naslednji: — dohodek na delavca je 451.225 din ob 34% rasti, — sredstev za reprodukcijo na delavca je 112.826 din ob 56% rasti, — sredstev za akumulacijo na delavca je 110.879 din ob 68 % rasti, — osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe na delavca je 221.686 din ob 19% rasti, — povprečnih čistih OD na delavca je 11.442 din ob 31 % rasti. Ob teh sicer ugodnih rezultatih poslovanja bi veljalo poudariti, da je nekaj OZD poslovalo na robu rentabilnosti, -to so SGP—TOZD Igrad, ISKRA—TOZD Antene, Avtomerkur—TOZD Servis in Obrtni center. Vzroke za tako stanje je potrebno iskati v pomanjkanju dela, sezonskih nihanjih, zadržanih cenah, slabih delovnih pogojih, v pomanjkanju uvoznih in domačih 9urovin ob devizni participaciji itd., tako da bodo za pozitivni rezultat v letu 1982 potrebni veliki napori, posebno še, ker se pogoji poslovanja še ne izboljšujejo. Na področju družbenih dejavnosti so finančna gibanja v glavnem rezultat planiranih nalog posameznih izvajalcev, katere izvedba je bila v okviru svobodne menjave dela planirana. Nova šola na Logu, novi oddelki vrtca in reorganizacija Regijske zdravstvene skupnosti so sicer vplivali na višji porast zaposlovanja, kar pa je istočasno tudi v okviru planiranj. Podrobna analiza poslovanja organizacij združenega dela gospodarstva in negospodarstva s poročilom o izvajanju Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Vrhnika v letu 1981 je že bila obravnavana na Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika dne 19. 4. 1981. Nekateri kazalci uspešnosti , finančna produktivnost — dohodek na delavca, je bil v gospodstvu 451.225 dinarjev in za 34% večji kot v letu 1980. Nadpop-i^čno visok dohodek na delavca so dosegle OZD v industriji, goz-^arstvu, stanovanjsko-komunalni dejavnosti ter finančnih in poslov- °-tehničnih storitvah, nizkega pa gostinstvo ter gradbeništvo. , Pregled gibanja akumulacije na delavca in povprečnih čistih OD na Jjlavca na mesec v gospodarstvu v letu 1981 v primerjavi z letom 24. Komunalno podjetje 148.018 219 11.501 137 25. Zavod za načrtovanje 126.087 155 17.735 123 GOSPODARSTVO SKUPAJ: 110.879 168 . 11.443 131 LIKO — DO 103.326 287 10.861 128 OZD Avtomontaža — TOZD Kovinarska ISKRA — TOZD Antene Obrtnik Borovnica TOZD Fenolit Borovnica 2G — TOZD Kamnolom Verd IUV — TOZD Opekarna LIKO- TOZD Primarna predelava LIKO- TOZD Tovarna stolov LIKO — TOZD Tovarna vrat LIKO — DSSS IUV — TOZD Usnjarna IUV — DSSS ZlTO — TOZD Pekama Kmetijska zadruga GG — TOZD Gozdarstvo GG — Tem. organiz. koop. B: ' TOZD Igrad Vrhnika Obrtni center PTT — TOZD Vrhnika LlKO — TOZD Blagovni promet TOZD hotel Mantova Slov. avto — TOZD Servis LIKO — TOZD Energetika VM___,__ Dosežena akumulacija na delavca v din IND Poprečni obračunani čisti OD na delavca mesečno v din IND '110.879 168 11.443 128 6.563 39 9.678 123 86.448 125 11.289 130 261.728 178 12.582 131 156.690 145 10.840 126 22.606 — 10.615 '142 32.363 107 10.280 127 173.190 371 10.130 127 174.227 356 9.800 127 — — 12.596 138 153.159 152 12.144 137 — — 15.185 130 67.138 98 10.064 127 38.234 49 9.761 119 217.209 292 13.543 151 192.475 124 14.186 ■133 13.531 30 10.444 131 139.857 121 12.397 120 61.348 105 11.306 130 23.382 62 13.542 128 16.966 113 9.332 127 9.775 34 10.476 129 19.152 148 12.444 124 Akumulacija na delavca znaša v povprečju za gospodarstvo občine Vrhnika 110.879 din in istočasno beleži povečanje glede na leto 1980 68 %. Z ozirom na porast povprečnih neto osebnih dohodkov na delavca, ki so se povečali v letu 1981 za 31 %, kaže sicer na zelo ugodna gibanja, vendar velja tu omeniti, da kljub temu gospodarstvo kot celota odstopa od dovoljenih izplačil sredstev za osebne dohodke po določilih dogovora. Rasti akumulacije na delavca in sami znesku se pri OZD, ki sov letu 1981 vlagale velike napore za povečanje izvoza, kažejo kot pozitivni rezultat in pravilna usmeritev. Poleg teh beležijo nadpovprečne rasti in visoke zneske akumulacije na delavca še GG — TOZD Gozdarstvo ter Komunalno podjetje Vrhnika, kar je za organizacijo posebnega družbenega pomena podatek, potreben posebne preverbe. Močna odstopanja v negativnem smislu pri OZD ISKRA — TOZD Antene, Kmetijska zadruga, SGP — TOZD Igrad in Slovenija avto — TOZD Servis ne omogočajo brez posebnih aktivnosti osnove za rentabilno poslovanje v letu 1982 in s tem doseganje dobrih finančnih rezultatov. Zunanjetrgovinska menjava v 000 din 1 $ = 27,30 UVOZ IZVOZ Zap. OZD anketa anketa OZD št. OZD s stimulac. 1. DO IUV Vrhnika - TOZD Usnjarna 459.551 828.788 2. DO LIKO Vrhnika 78.691 467.296 3. TOZD Fenolit Borovnica 35.440 16.390 4. ISKRA - TOZD Antene Vrhnika 2.548 3.315 5. KZ Vrhnika 191 6.368 6. GG — Temeljna organiz. koop. — 2.029 7. GG — TOZD Gozdarstvo ' . —r 3.036 8. TOZD Hotel Mantova Vrhnika 1.011 SKUPAJ: 576.521 1.328.233 Netto devizni efekt: 751.712 tisoč din Glavna nosilca izvoza v občini sta še vedno IUV — TOZD Usnjarna Vrhnika in temeljne organizacije v okviru DO LIKO Vrhnika. Omenjena izvoznika realizirata 97% celotnega vrhniškega izvoza. — IUV —TOZD Usnjarna Vrhnika je izvozila na zahtevna Konvertibilna tržišča za 20.075 tisoč dolarjev svojih usnjenih Izdelkov, usnja in cepljenca, kar je za 8 % več kot v letu 1980. rako je iztržila od izvoza skupaj z izvoznimi stimulacijami in s tečajnimi razlikami skupaj 841.086 tisoč din. Izredno ugodna je bila prodaja usnjene konfekcije predvsem paradi prodaje 50.000 komadov usnjene konfekcije v ZDA. l?voz je skoraj izključno usmerjen na konvertibilno tržišče (90% celotnega izvoza), na.klirinško področje pa izvažajo samo usnjeno konfekcijo in ščetine. Na svetovnem trgu so dolarske cene sicer nižje, zaradi, večje vrednosti dolarja pa so dinarske cene,čelo višje kot v preteklem letu. Doseženi izvozni rezultati so bili doseženi ob 10.831 tisoč dolarjih uvoza, kar predstavlja samo 65% uvoza leta '1980, oziroma samo 84% planiranega uvoza za leto 1981. Tako *aže na resnično velike uvozne omejitve v preteklem letu, saj TOZD kljub večjemu izvozu in najemanju terminskih kreditov ni uspelo več uvoziti ter si tako zagotoviti nemoten proizvodni Proces. — Delovna organizacija LIKO Vrhnika je izvozila na konvertibilno tržišče svojih izdelkov za 11.150 tisoč dolarjev, kar le za 11 % več kot v letu 1980 in na klirinško področje za 303 tisoč dolarjev. Med temeljnimi organizacijami največ izvozi 'OZD Tovarna stolov Verd, ki je v strukturi izvoza DO zastopana z 90 %. Količinsko je TOZD Tovarna stolov izvozila manj 'Zdelkov kot v letu 1980, vendar je bil asortiman v letu 1981 bistveno težji oziroma zahtevnejši, tako cenovno kot izdelavno. Sorazmerno dobri rezultati zunanjetrgovinske bilance delovne organizacije so doseženi kljub krizi na trenutno najpomembnejšem trgu, to je v ZDA. S povečanjem izvoznih stimulacij in tečajnih razlik ter seveda s prodajo izdelkov je delovna organizacija realizirala zunanjetrgovinsko prodajo v znesku 467.296 tisoč din ob tem, da je znašal uvoz le 78.891 tisoč dinarjev. Pregled investicijske gradnje v letu 1981 1. Pričetek gradnje konfekcije usnja Vrhnika: investitor IUV Vrhnika. V tem letu so potekala pripravljalna dela v predračunski vrednosti 1950 tisoč din, ki so v celoti financirana iz lastnih sredstev ter tudi že pričetek gradnje konfekcije. Ta investicija v predračunski vrednosti 164.893 tisoč din izpolnjuje kriterije za financiranje investicij in bo močno prispevala k povečanju izvoza. 2. Izgradnja I. faze rekonstrukcije drobtinice in separacije investitorja ŽG—TOZD Kamnolom Verd je v letu 1981 potekala na pripravi investicijsko-tehnične dokumentacije in pripravljenih delih. Nadaljevanje te investicije je odvisno od dogovora in sofinanciranja uporabnikov in izvajalcev, ker zaradi neizpolnjevanja kriterijev za investiranje ni možno računati na kreditna sredstva bank. 3. Priprava investicijsko-tehnične dokumentacije za program V-100 (termoizolacijske smole) in rekonstrukcija — sanacija obrata smol investitorja Donit—TOZD Fenolit Borovnica je realizirana. Investicija V-1 PO je začeta v letu 1981 in izpolnjuje kriterije, realizirana bo v letu 1982. Investicija v rekonstrukcijo obrata sintetičnih smol se izvaja posebej in bo zagotovila osnovnim zahtevam varnega dela in je pokrita z lastnimi in združenimi sredstvi. 4. Dokončanje izgradnje hale za deponijo gline investitorja IUV—TOZD Opekarna je dala osnovne pogoje normalnega poslovanja in se v letu 1982 nadaljuje s širitvijo glinokopa. 5. Od vseh planiranih priprav investicijsko-tehnične dokumentacije DO Liko je pripravljena le investicija v II. fazo stolarne in s tem tudi vnesena v plan za leto 1982 z realnimi možnostmi za rea- lizacijo. Za vse ostale investicije se bo še v letu 1982 pripravljala investicijsko-tehnična dokumentacija. 6. Do konstrukcije Pekarne Vrhnika v letu 1981 ni prišlo zaradi omejitvenih ukrepov pri banki in zakona o prepovedi investicij. Izvedba v letu 1982 naj bi izboljšala pogoje dela in povečala skladiščne kapacitete osnovnih živil. 7. Priprava investicijsko-tehnične dokumentacije gradnje novega objekta skladiščnih in proizvodnih prostorov investitorja Droge—-TOZD Gosad je realizirana, vendar nadaljnjih aktivnosti ni, kajti proizvodni program v okviru delovne organizacije še ni prečiščen. To je tudi vzrok, da navedena gradnja ni vnesena v plan za leto 1982, zato se mora to vprašanje čimprej celovito rešiti. 8. Planirana priprava investicijsko-tehnične dokumentacije novega servisa Avtomerkur—TOZD Servis se bo nadaljevala v letu 1982. Navedena investicija je nujna zaradi obstoječih nemogočih delovnih pogojev in potrebe po bolj organizirani servisni ponudbi v občini, kar jetudi naloga, ki izhaja iz družbenega plana občine do leta 1985. Zaradi zaostrene gospodarske situacije ugotavljajo delavci v temeljni organizaciji, da je trenutno možna le posodobitev delovnih prostorov na obstoječi lokaciji. 9. Planirana priprava investicijsko tehnične dokumentacije za gradnjo stranskih objektov Komuanlnega podjetja Vrhnika je sicer izdelana, vendar je izgradnja trenutno neizvedljiva. 10. Izgradnja prizidka k osnovni šoli Borovnica in dokončanje nove šole Log— Dragomer je realizirana. Objekti se že uporabljajo, čeprav navedene investicije Sklada za gradnjo šolskih in vzgojno varstvenih objektov niso v celoti dokončane. 11. Samski dom DO Liko je dokončan, ostale organizacije, ki so planirale izgradnjo samskih domov, pa so izgradnjo prestavile. Izgradnja 51 stanovanjskih enot na Vrhniki je že izročenih svojim novim stanovalcem, dočim se je izgradnja 13 stanovanjskih enot prenesla v leto 1982. V letu 1981 je prišlo do pozitivnih premikov na področju samoupravne organiziranosti SAVA - TOZD Ročna konfekcija Vrhnika se je s 1.1.1981 pripojila kot delovna enota k PAP —r, TOZD Elektronika Ljubljana. Slabi pogoji dela, neaku-mulacijski proizvodni program ter poslabšanje splošnih pogojev poslovanja na področju gumarske proizvodnje so,vzrok iskanja novih organizacijskih oblik poslovanja. Uključitev v PAP — TOZD Elektronika Ljubljana skupaj z adaptacijo delovnih prostorov in posodabljanjem tehnologije in opreme proizvodnje • je ustvarilo pogoje za dosego boljših ekCiiorrtj! Jh rezultatov poslovanja. Vložena sredstva v višini 13.500.060 din, od tega f ">dit sklada skupnih rezerv občine Vrhnika v višini 3.000.000 din, dajejo skupaj s spremembo samoupravne organiziranosti boljše pogoje dela zaposlenih ter možnosti dobrega poslovanja v naslednjih letih. Hotel Mantova Vrhnika je s 1.1.1981 izvedel reorganizacijo s priključitvijo k SOZD Mercator, DO Hoteli, gostinstvo Ljubljana. S tem se temu kolektivu odpirajo možnosti za bolj organiziran pristop gostinske ponudbe v širšem prostoru in v občini kakor tudi realnejše možnosti za realizacijo načrtovane gradnje novega hotela, ki izhaja iz srednjeročnega plana občine Vrhnika v obdobju 1981^-1985. • Novozgrajena osnovna šola Log-Dragomer ima 17 oddelkov in je pričela služiti svojemu namenu ob začetku novega šolskega leta 1981—82. Šolo obiskujejo učenci iz naslednjih krajevnih skupnosti: Log, Dragomer-Lukovica, Bevke, Drenov grič-Lesno brdo. Osnovna šola Log-Dragomer je deloma organizacija v ustanavljanju, konstituirala se bo predvidoma 30. 6.1982, v svojem sestavu ima še šoli na Drenovem griču in v Bevkah. V 21 oddelkih je skupno 582 učencev, zaposlenih pa je 45 strokovnih in ostalih delavcev. Izgradnja šole na Logu je realizacija srednjeročnega plana mreže šol, katere glavni namen je približati šolo stanovanju otrok, izboljšati pogoje učenja na predmetni stopnji in s tem zagotovili možnosti za postopen prehod na orga-. niziranje celodnevne šole v občini, kar je tudi prioriteta resolucijskih usmeritev leta 1981 V šolskem letu 1981 —82 so že upoštevane resolucijske usmeritve, in sicer da je na Vrhniki že organiziran pouk, ki ima elemente celodnevne šole v 3. oddelkih in možnosti organiziranja v Osnovni šoli Borovnica za šolsko leto 1982—82. Program prejšnjega samoprispevka se realizira Leta 1973 smo se občani na referendumu odločili za samoprispevek, da zgradimo šolske in vzgojnovarstvene objekte. Od svojega osebnega dohodka smo pet let plačevali en odstotek. S samo realizacijo programa, sprejetega na referendumu, se je res pričelo nekoliko pozneje, seveda predvsem zaradi mnogih objektivnih težav. Kaj lahko pa ugotovimo, da se program izgradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov uresničuje in da so največji objekti že zgrajeni. Drugi objekti, predv- sem vzgojnovarstveni na Logu, v Borovnici in na Vrhniki, pa bodo končali do konca tega srednjeročnega obdobja. V času veljavnosti oziroma zbiranja samoprispevka je bilo skupaj zbranih 18.034.000 dinarjev. Vrednost že zgrajenih objektov, in sicer: prizidka k osnovni šoli Ivana Cankarja, VV objekt v Dragomerju, prizidka k osnovni šoli v Borovnici, osnovne šole Log-Dragomer in Telovadnice v večnamenskem ob- jektu na Vrhniki znaša 225.206.000 dinarjev. Pri tem je potrebno poudariti, da so bili za navedene objekte uporabljeni tudi drugi viri, predvsem prispevki delovnih organizacij, sredstva, zbrana po družbenem dogovoru, ki je veljal od leta 1975 do 1980, po katerem so organizacije združenega dela združevale sredstva v višini 0,5 odstotka od družbenega proizvoda, ter sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, saj iz zbranega samoprispevka ne bi bilo mogoče realizirati niti enega samega šolskega objekta. Takoj resiti problem vode Kdo Iz borovniške kotline ne pozna »našega dohtarja« Jožeta Petrovčlča? Ne samo da ga pozna. Najbrž ga ni krajana, ki ni bil vsaj enkrat pri njem v ambulanti. Že prehlad je zadosten razlog, da se obrnemo nanj po zdravniško pomoč. Kaj šele, če smo bolj bolni! Držimo se njegovih nasvetov, jemljemo zdravila, ki nam jih predpiše samo, da bi člmpreje ozdravili. Pa se res držimo vseh njegovih nasvetov? Po dejstvih sodeč ne. Vsaj enega ne. Kar naprej še pijemo vodo, ki nam priteče iz pipe, čeprav je lani poleti Imel opraviti s 60 bolniki. Šlo je za črevesna obolenja. Od tega jih je moral okrog 20 odstotkov poslati na zdravljenje v bolnišnico. »Posledice uživanja vode, to Je vode, ki nam sedaj teče iz pip, niso tako preproste, kot si mar- dr. Jože Petrovčlč: vodo z vršaja pijem in dobrega okusa je. slkdo misli. Imamo nekaj primerov, ki jih nI moč pozdraviti kar čez noč.« Kliconošcl so se kar »udomačili« v organizmu teh bolnikov«, poudarja dr. Joža Petrovčlč. Tema našega pogovora je bila namreč voda. Ko smo ga že takoj na začetku vprašali, kaj meni o kvaliteti te vode, ki jo sedaj uživajo Borovni-čani, je hitro odgovoril, še predno je bilo vprašanje dokončno izgovorjeno. »Ne, jaz te vode ne pijem. To Je tehnološka voda, ne pa pitna voda. Tudi moji vnuki je ne smejo piti. Prepovedal sem Jim. Pijemo mineralno vodo. Celo pri umivanju s to vodo Imam pomisleke. Pa kljub opozorilom ljudje še kar pijejo to vodo. Nihče tudi še nI uradno preklical o poreč -nostl vode. Na Vrhniki pa je voda še slabša. Kar vprašajte zdravnike na Vrhniki, pa vam bodo povedalll« Mislite torej, da moramo začeti reševati ta življenjski problem? »Ne samo, da ga moramo začeti. Rešiti ga moramo takoj! Predolgo ga že začenjamo reševati, pa ostajamo vedno le pri začetkih. Spominjam se, koje Fenolit začel iskati tehnološko vodo. S takratnim direktorjem sva se pogovarjala tudi o tem. In že tedaj so obstajale možnosti, da bi bila voda izpod barja lahko tudi za uživanje. Po Izsledkih raziskav, ko so ugotavljali, da je voda dobra, pa nI bilo več dileme, zakaj je ne bi uporabljali tudi ljudje.« Pa ste Jo vi pili? »Seveda. In ne samo enkrat. Imam »mah« v bližini vrtin. Poleti, ko grem v »senožet«, Jo vedno pijem, in se umivam z njo. Užitna je, dobrega okusa In ne vidim razloga, zakaj Je ne bi Izkoriščali. Temu v prid govore tudi izsledki strokovnjakov.« Mislite, da bo voda iz'vršaja, recimo, čez vrsto let, še tako kvalitetna, kot je danes? »Kdo pa je v tem lahko prepričan? Zagotoviti moramo zaščito. Ljudje se moramo enkrat že začeti zavedati, da moramo varovati prirodne dobrine. Dejstvo pa je, da se vse površinske vode lahko veliko hitreje onesnažijo, kot recimo ta, ki se pretaka skozi naravni filter. / Ostali vodni viri na borovniškem koncu imajo kraško zaledje, so površinske vode. In logično je, da se preje onesnažijo kot ta »podtalnica«. Nekateri manjši vodni viri v »kotih« so zaenkrat recimo še neoporečni. Kdo pa pravi, da bodo tudi čez nekaj let. Rakitna se hitro urbanizira in tako posredno onesnažuje tudi vodneJvirerSiej ko prej bomomoralf tudi ljudem v »Kočeni-ji« (Brezovica, Ohonica, Niževec, Zabočevo) zagotoviti zdravo vodo, če bodo sedanji njihovi viri onesnaženi. Zato mislim, da moramo razmišljati o bližnji prihodnosti dokaj natančno in ljudem povedati, da bodo tudi tam dobili zdravo pitno vodo. Tudi tedaj bo morala prevladati solidarnost. Zato pa mora biti vsa tehnična dokumentacija precej natančna, saj vendar gradimo »stalen« vodovod. Tudi krajanom z višjih predelov Borovnice moramo zagotoviti zdravo pitno vodo. Mal-nice moramo izključiti. Voda s tega zajetja se ne bo smela mešati z vodo borovniškega vršaja. No, pa to so tehnična vprašanja, ki jih bodo morali strokovnjaki rešiti. Mislim, da je dolgo časa trajalo, da smo sploh prišli do pobude, da enkrat za bližnjo prihodnost le rešimo ta problem. Kar najhitreje ga moramo rešiti. Hkrati pa že reševati oskrbo z zdravo pitno .vodo tudi na tistih področjih, ki sedaj v prvi fazi, kot jo Imenujemo, te vode ne bodo dobili.« Slaba voda je že dolga leta problem borovniške doline Voda je že dolga leta problem borovni-. ško doline. In kakšna je? Slaba! Na Malnicah, tako pravimo kraju nad vasjo, kjer je zajeta voda za vodovod, najdemo vsako pomlad razno nesnago. Nemalokrat Je to delo malomarne človeške roke. Čeprav se voda prečisti v čistilni napravi, še vedno vsebuje snovi, ki so škodljive za naš organizem. Zato jo često klorirajo, kar ji daje neprijeten vonj in okus. Zgodi se, da je voda često popolnoma bela. Nič čudnega ni, če se Je mnogim vaščanom »uprla-. Mnogi jo uporabljajo samo še za kuho, da se odžejajo pa raje že leta kupujejo radensko ali kako drugo mineralno vodo. Zgodilo se je tudi že to, da je marsikdo izgubil občutek za okus po pristni navadni vodi. Pretekli teden so se Borovničani In okoličani zbirali na zborih občanov. Na dnevnem redu je bila oskrba z vodo. Upam, da so se zedinili In bodo v mesecu juniju glasovali za samoprispevek, ki bo omogočil, da bomo dobili čisto, zdravo vodo, vodo brez bolezenskih klic. BOGDANA SUHADOLNIK, 8b literarna-novinarski krožek PŠ Borovnica Naše vodno okolje Brez vode ni življenja! To je pregovor, ki ga pozna vsak, a ga pri nas spoštuje le malo ljudi. Da, prav gotovo je prava beseda »spoštuje«, saj nam to iz leta v leto vedno bolj dokazujejo onesnažene reke, potoki, pa tudi morja, kijih človek uničuje s svojo malomarnostjo in nevestnostjo. To je dokaz, ki nam pove, da se ne zavedamo, kako je voda dragocena. Tudi Vrhniki je narava podarila nekaj prirodnih lepot, reko Ljubljanico s svojimi pritoki in zajetje Stari mlin. Žal jih nikakor ne moremo imenovati lepote, saj prebivalci Vrhnike in bližnje okolice prav gotovo premalo skrbimo za svoje majhno vodno bogastvo. Malomarnost ljudi pa ne povzroči samo smrdljive In nečiste okolice, temveč uničuje tudi življenje v vodi. Umazana in okužena voda je tudi vir raznih bolezni. Brez vode ni življenja »Brez vode nI življenja!« Kaj nas niso tega učili že v osnovni Šoli? Vendar izgleda, da nas niso naučili, saj kar ne znamo poskrbeti za dobro vodo oziroma zdravo življenje. Kako nujna je ureditev naše oskrbe z vodo, se dobro zavedamo šele v zadnjem času, in če ne bomo sami prispevali sredstev za obnovo vodovoda, še ne bo rešena. Da je temu res tako, nam bodo morda, nekaterim bolj drugim manj, pojasnila nekatera dejstva in misli, ki sem si Jih zapisala v razgovoru z zdravniki Notranjskega zdravstvenega doma: dr. Marijo Popit-Stanovnik, dr. Pavlom Zupanom in dr. Darkom La-vrenčlcem ter s predstavnicami vzgojnovarstvenega zaupda Vrh-. nika: z ravnateljico Karolino Pod-vratnlk, s pedagoškim vodjo Fani Fefer in z vzgojiteljico Nušo Ur-bančlč. Dejstvo je, da je bilo leta 1971 na Vrhniki registriranih 767 primerov obolenj hepatitisa ali zlatenice. Registriranih pišemo zato, ker so zdravniki takrat ob obilici dela, če je bilo npr. v hiši več primerov hepatitisa, registrirali samo enega. Poleg V naši občini je v zadnjih nekaj letih prišlo do množičnih obolenj zaradi onesnažene vode. Novinarji velikokrat poročajo o tem. Vse opazke In opozorila pomagajo le za kratek čas, potem pa prav hitro pozabimo nanje. Ker je pri nas stanje glede kakovosti pitne vode že kritično, bi morali glede na bodoči razvoj Vrhnike o količinah in kakovosti pitne vode resneje razmišljati in vsaj na nekaterih mestih zgraditi čistilne naprave. S tem bi preprečevali nadaljnje slabšanje kakovosti vode. Le tako bi lahko Izpolnili dolg dc bodočih generacij, le tako bi lahko ohranili zadostne količine neoporečne pitne vode kot najbolj dragocene naravne dobrine. SIMONA SEČNIK, 7.b OŠ Ivan Cankar dr. Darko Lavrenčič: jasen in preprost izračun veliko pove Stroški epidemije hepatitisa — Vrhnika 1971 število obolelih hospitaliziranih povprečna ležalna doba cena oskrbnega dne skupaj oskrbnih dni stroški hospitalizacije povprečni stalež skupaj mesecev bolniškega staleža izpad dohodka vrednost nadomestil OD ostali stroški (zdravila ipd.) 767 308 16,85 dni okrog 100.000 din 5.236 600 milijonov 3 mesece okrog 924 mesecev 1,5 milijarde 1 milijarda okrog 0,2 milijarde Skupaj vsi stroški: okrog 3,3 milijarde Viri za izračun: — Zdravstveni vestnik (1975): Posledice akutnega virusnega hapatitisa tipa A, — OZS Vrhnika: Samoupravni sporazum o menjavi dela (21.9.1981). Zdravniki Pavle Zupan, Marija Popit-Stanovnik in Darko Lavrenčič so si enotni, da vodo, ki jo pijemo sedaj ni dobra in da nas vsaka epidemija veliko stane. da ima zlatenico, ker se v nekaterih primerih le-ta na zunaj pokaže kot gripa brez vidne rumenice, povzroči pa okvare na jetrih. Hospitaliziranih je bilo 308 ljudi, povprečna ležalna doba je bila 16,85 dni, povprečni bolniški stalež 3 mesece, nekaterih celo 6 mesecev, skupaj 5.236 oskrbnih dni oz. okrog 924 mesecev bolniškega staleža, in če to pomnožimo s 1.000,00 din, kolikor približno velja en oskrbni dan v bolnišnici, znesejo stroški hospitalizaciji okrog 6.000,000 din. Oboleli so bili, razen treh žensk, v glavnem sami moški, največ v starosti od 14 do 25 let. Seveda je bilo veliko teh ljudi zaposlenih. Pokazalo se je, da je bil zaradi tega izpad dohodka v delovnih organizacijah 15.000.000 din. Vrednost nadomestil osebnih dohodkov je znašala 10.000.000 din, ostali stroški (zdravila ipd.) pa še 200.000 din. Če vse skupaj seštejemo, pridemo do 33.000.000 dinarjev (3,3 stare milijarde). Naj opozorim, da je to izračun samo za registrirane bolnike. Na drugi strani pa poglejmo tole: v treh letih bi z 1-odstotnim samoprispevkom zbrali 45.000.000 din. Primerjajmo samo ti dve številki, pa bo vsak komentar odveč. Le z nekaj več sredstvi, da je pri ljudeh, ki so preboleli hepatitis, v starejših letih veliko več možnosti, da zbolijo na jetrih, veliko več možnosti, da pride do ciroze jeter. Naj navedemo še eno dejstvo, ki je tudi registrirano: Na Vrhniki je veliko več kot v drugih občinah primerov nalezljive bolezni prebavnega trakta ali griže, zlasti v pomladnem in jesenskem času. Dokazano je, da je za vsa zgoraj navedena obolenja (hepatitis in nalezljive bolezni prebavnega trakta) kriva nezdrava voda ki pa jo v takšni ali drugačni obliki uživamo vsi. Torej lahko tudi vas nekega dne preseneti neprijetno zavijanje v trebuhu in... Ali ne bi bilo veliko bolje z užitkom, brez skrbi, popiti vodo, s kakršno se ponašajo recimo v Ljubljani? »Vrhniški zdravstveni delavci so že leta 1975 glasneje opozorili na našo slabo vodo. Ob koncu novembra 1975 so sklicali sestanek zainteresiranih za preskrbo z dobro pitno vodo na območju občine Vrhnika, med njimi: zdravstvene delavce, člane IS SO Vrhnika, medobčinskega sanitarnega inšpektorja, predstavnike Komunalnega podjetja in predstavnike JLA. Ugotovili so, da so se na Vrhniki tega leta spet pojavili večji primeri griže. Tako civilna Nusa Urbanćlć Karoiina nik kot nas je veljala epidemija hepatitisa leta 1971 neka) mesecev, bi lahko za vedno rešili problem oskrbe z vodo na Vrhniki. To so bila samo gola dejstva — statistična poročila. Koliko pa so ti ljudje morali preboleti, kako so bili prizadeti njihovi družinski člani, čeprav niso oboleli; to lahko pove samo tisti, ki je bolezen imel. Posledica hepatitisa, če omenimo samo zdravstvene, so se pri obolelih kazale še 34 mesecev po začetku bolezni. Z medicinskega stališča pa še ni dokazano, kakšne so te posledice še v kasnejši življenjski dobi Domnevajo, pod vrat- Fani Fefer kot vojaška zdravstvena služba sta se strinjali, da je vzrok v preskrbi z vodo, tako po količini kot po kvaliteti. Predlagali so naslednje ukrepe: dezinfekcijo vseh vodnih virov na Vrhniki, pristopiti k izdelavi centralne čistilne naprave, kajti veliko lažje je kontrolirati vodo na enem mestu, veliko lažje je izvajati ukrepe za čiščenje in dezinfekcijo vode. Ta čistilna naprava naj bi bila uporabna vsaj 50 let. Takrat bi veljala investicija 10.000.000 din. Koliko pa danes? Približno 80.000.000 din! Zdravstveni delavci pa so tudi predlagali takojšen sklic razširje- nega sestanka s predstavniki IS SO Vrhnika, DPO in zainteresiranih za ureditev preskrbe s pitno vodo. V kolikor prej navedeni ukrepi ne bi bili realizirani, zdravstveni delavci ne odgovarjajo za posledice,« je med drugim povedala dr. Marija Popit-Stanovnik. Sami pa se lahko prepričamo, da se ti ukrepi uresničujejo izredno počasi in morda se sploh ne bodo mogli uresničiti, če se mi sami ne bomo zavedali, da potrebujemo zdravo vodo. »Saj se obnašamo kot slabi gospodarji, brez skrbi za svoje zdravje. Nima smisla, da govorimo o preventivi, če pa se ne zavedamo, da sami sebi delamo škodo s slabo vodo,« je dejal dr. Pavel Zupan. »Še ena stvar je, ki tudi vpliva, da je voda iz dneva v dan slabša — onesnaženost okolja. Tu mislim tudi na škropljenje in umetna gnojila v kmetijski proizvodnji. Pesticidi z dežjem pronicajo v zemljo oz. vodo, z vodo pa v nas. Tudi kraška voda je že onesnažena. Tudi že na Rakitni voda ne ustreza več higienskim normam, je povedal dr. Darko Lavrenčič. Vrhnika je celo »dobila« zlatenico za Logatcem in Rovtami! Dr. Marija Popit-Stanovnikova je iz svoje ordlnacl jske prakse povedala, da veliko staršev ob bolezni svojega otroka vzdihne nad slabo vodo in da bi bili pripravljeni veliko prispevati, samo da bi se njihov otrok lahko brez bojazni odžejal s pravo, čisto, zdravo navadno vodo. Dr. Zupan pa je tudi opozoril, da imamo na Vrhniki sedaj generacijo otrok, starih do deset let, za katere zaradi abstinence vode ne vemo, kako se bodo »obnašali« ob morebitni ponovni epidemiji hepatitisa. Težave z otroki, ki se hočejo odžejati s pitno vodo iz vodovoda, imajo poleg staršev doma tudi v vzgojno-varstvenem zavodu, kot so povedale: vzgojiteljica Nuša Urbančič ter ravnateljica Karoiina Podvratnik in Fani Fefer. Ali ne prija tudi vam po sprehodu kozarec osvežilne pijače? Kaj šele otroku! In ker ne sme piti iz vodovoda (odloka o prepovedi pitja naše vode še ni nihče preklical), mora v VVZ vedno biti na razpolago dovolj sadnih sokov In sirupa. Samo za sokove In sirupe mora VVZ mesečno nameniti okoli 7.500 din. Potem pa se čudimo, zakaj tako drago plačujemo varstvo v vrtcu! Ravnateljica VVZ, Karoiina Podvratnik, je med drugim povedala, da izredno pozornost posvečujejo v VVZ temu, da otroci ne bi pili vode iz vodovoda, saj je pri tako velikem številu otrok na enem mestu večja možnost okužbe. Vseeno pa so v enoti Dragomer opazili več primerov črevesnih obolenj. Tudi v Drago-meru pijejo vrhniško vodo! Fani Fefer pa je v razgovoru povzela, kakšne težave jim povzroča vrhniška voda: »Prizadevanje vzgojiteljev, da otroci ne pijejo vode, pre-kuhavanje vode za pripravo napitkov in s tem dodatna obremenitev za kuharice, potrošnja energije in vode, nakup raznih sokov in s tem vpliv na cena za varstvo. Nasploh ekonomski izračun ni dober, tudi če poyiedamo, kaj pijemo doma.« ZDENKA TOMAŽIN Naša anketa 111 Predrag Doblč, start JLA: Sem na takem delo* mestu, da pogosto kontro stanje vode. Naj takoj pO da je vrhniška voda slaba. I* močno dežuje, dobi voda čilno temno rumenkasto bar v njej se vidijo delci peska in Ije. Menim, da so tudi cevi zi pokati in da se podzemne mešajo z vodo iz vodovoda-voda nam dela zelo veliko I ravno na pralnih strojih in pi hanju, kjer se v kratkem časi bere kamen, večkrat pa pridi do zamašitve. Značilna sta vonj in oku kloru. Opazi! sem, da veliko1 kov raje pije šokove, čaje in vodo. ' j Voda, kakršno imamo dela dosti škode v gospodin in upam si reči, da vpliva • tudi na družinski proračun. Vzemimo za primer, da članska družina da na samo za radensko 20 din na To pride na leto 7000 din To je več kot bi en sam di Ijan z dobrimi dohodki dal i moprispevek v enem letu. Zato mislim, da moramo za samoprispevek posvetit sebno pozornost. Duian dr. Gajič, zo dravnik: Ljudje s pod Vrhnike, ki so moji pac imajo pogosto zobni kal Zaradi zobnega kamni pogosto razvije zelo t bolezen zob-paradontop (zobje se majejo, dles« otečena in poškodovana močno krvavi). Eden od vzrokov tal stanja je poleg ne higien« tudi voda iz vodovoda, I Vrhniki niti po kvaliteti ni kemijski sestavi ne usl osnovnim normam. Milka Rada k, VKV naW rica: Zaposlena sem v r< vraciji, ki je priključen« vrhniški vodovod. Naj povem, da kadar močnfl žuje, vode iz vodovoda $ ne moremo uporabljati 24 ur. Zato moramo * prekuhavati, če hočemo sadje in zelenjavo, za malno kuhanje pa ral vodo iz drugega -vodov Tudi, kadar je voda »či* se čuti vonj po kloru, tak* ima tak vonj tudi hrana- Doma vode iz vodovod pijemo, ampak kupujem^ neralne vode, sokove in Vprašate me za sart*] spevek? Mislim, da se je treba prej lotiti akcije za sam* spevek, da bi takoj 1 graditi novi vodovod. To interesu vseh Vrhniča tudi naših otrok! Misliti pa ramo tudi na prihodnje g1 racije. • J»RIL 1982 PRI GOSTITELJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA — PRI GOSTITELJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Razvoj in življenje v KS Drenov grič — Lesno brdo KS SE PREDSTAVI Našo krajevno skupnost sestavljata dve vasi: Drenov grič in del Lesnega brda. Vas Drenov grič je razložena na obe strani ceste Ljubljana — Vrhnika. Drenov grič leži štiri kilometre pred Vrhnike in ob glavni cesti sega od Loga pa do Sapa. Del kraja ob cesti je Stara šranga, kar spominja na obstoj mitnice v furmanskih časih. V zgornjem koncu vasi je zaselek Boben. Skozi vas teče tako imenovani Štefanov graben, ki se izliva v Zrnico. Za njim je nazahodu Betinov grič, severovzhodno pa Papežev grič. Drenov grič leži na nadmorski višini 291 metrov. Drugi del krajevne skupnosti pa je Lesno brdo. To pa je naselje, ki leži ob cesti Drenov grič — Horjul. Pripada dvema občinama: severni del spada k občini Ljubljana Vič, južni det z zaselkom Kurja vas pa občini Vrhnika. Leži na južni in severni strani hriba, tako da ločuje barje od Horjul-ske doline. PREBIVALSTVO Krajevna skupnost Drenov grič — Lesno brdo Šteje 764 prebivalcev. Število prebivalcev se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Nekoliko it| drugače pa kaže za vnaprej. Pričakuje se, da bo Po zapolnitvi zazidalnih kompleksov na Logu in v Dragomeru postal tudi Drenov grič zanimiv za gradnjo. V naslednjih nekaj letih bo, kot kaže, tudi na Drenovem griču zraslo precej novih hiš. Sprejet je bil namreč zazidalni načrt za usmerjeno Občani so se z referendumom že dvakrat odločili, da s samoprispevkom prispevajo k bolj urejeni in lepši podobi svojega kraja gradnjo 70 hiš. Ljudje se v glavnem vozijo na delo v Ljubljano in na Vrhniko. Kar precej se jih ukvarja s kmetijstvom, nekateri pa se z njim ukvarjajo tudi poleg službe. Štirinajst pa je pravih kmetov. Ti živijo samo od kmetije, ukvarjajo pa se v glavnem z živinorejo. Pridelajo pa največ koruze in krompirja. Kmetje imajo največ goveje živine, kar 253 glav. Nekateri pa se poleg tega ukvarjajo tudi z rejo pitancev. Krajevna skupnost ima številne zanimivosti VRELEC IN PREMOGOVNIK Starejši ljudje na Drenovem griču vedo povedati, da so med I. svetovno vojno ob raziskovanju Nahajališča premoga in živega srebra — premog so nekaj časa tudi kopali in še sedaj je moč videti rov opuščenega rudnika — naleteli na Bobnu na Grelec tople vode. Pravijo, da je imela voda okrog 40 stopinj C. Vrelec je menda brizgal tudi do 50 m visoko. To vrtino so kasneje zabili, zdaj pa na tem mestu stoji hiša. V srednjeročnem planu Drenovega griča je zapisano, da bo potrebno ta vrelec raziskati. Lastnosti tega vrelca bi bilo potrebno raziskati pod strokovnim vodstvom, nato pa se na °snovi raziskav odločiti za usodo tople vode. Mo-9oče bi lahko imeli še toplice, pravijo nekateri, ki Verjamejo ustnim izročilom. Nekateri tudi trdijo, M morajo biti nekje v arhivu analize takratnih raziskav. KAMNOLOM KS Drenov grič — Lesno brdo ima tudi delovno 6noto delovne organizacije. To je Mineralov kamnolom, kjer izkoriščajo črni in rdeči marmor. Mineralov kamnolom je KS v ponos, vendar prave Povezave z njim vedno ni bilo. Imajo enega največjih in najsodobnejših žerjavov v Jugoslaviji za Riganje težkih kamnitih blokov. Zadnje čase Mineral in KS tesneje sodelujeta, sprejet je bil samoupravni sporazum za združevanje sredstev za vzdrževanje cest. To je bilo Nujno potrebno, saj težki tovornjaki, ki kamenje Odvažajo iz kamnoloma, cesto tudi poškodujejo. Ob sedanjem asfaltiranju ceste skozi Lesno brdo bo Mineral prispeval 40 starih milijonov. GASILSKI DOM — DOM KRAJANOV V KS Drenov grič — Lesno brdo se skoraj vse dogaja okrog gasilskega doma. Zgrajen je bil leta 1924, leta 1974 pa je bil obnovljen. Pravzaprav je to dom krajanov, v njem pa imajo prostore tudi družbenopolitične organizacije. Tu se krajani sestajajo bodisi na raznih sestankih, zborih občanov ali pa na kulturnih in zabavnih prireditvah. Gasilski dom na Drenovem griču je pomembno vlogo odigral že v času NOB. Tu je večkrat potekal pouk, ker so šolo zasedli okupatorji. Pa tudi številne knjige iz šolske knjižnice se gotovo ne bi ohranile, če ne bi bile skrite v gasilskem domu. Iz vsega tega je razvidno, kako pomembna je vloga gasilskega doma. Krajani so se zato odločili, da dom še bolj uredijo in prenovijo, saj je središče vsega družbenopolitičnega in kulturnega življenja v naši KS. V naši KS pa je tudi nekaj znamenitosti, ki spominjajo na NOB. Med njimi je spomenik padlim borcem med NOB. Ob različnih praznikih so pri tem spomeniku proslave. Pomembna je tudi partizanska jama. V njej so se v času med NOB zadrževali partizani, nekaj tednov pa člani organizacije SKOJ. Na Kavcami pa je jasa z imenom MIZA. Tu so imeli partizani javko oziroma utrdbo. Na tem prostoru so si kurirji tudi izmenjavali važna poročila in pisma. Naša vas Naša vas se imenuje Lesno brdo. Leži na skrajnem robu Barja, pod vznožjem gričkov in hribov. Meji na vasi Drenov grič, Zaklanec in Log ter Ligojno. Obdajajo jo obsežni gozdovi, na travnikih cvetijo raznovrstne cvetice. Najraje opazujem moč-virek, tulipan ali logarico, ki zacvete spomladi. Tudi zvončkov je toliko, da ne veš, kam bi stopil. V mesecu maju pa se prikažejo na obronkih gozdov dišeče šmarnice. Nabiramo jih in prodajamo cvetličarni. Takrat vse diši po cvetju. Ko pa sonce dovolj ogreje zemljo, poženejo raznovrstne gobe, ki jih z atijem pridno nabirava. Mnogo ljudi takrat pride v okolico naše vasi, da bi nabirali gobe. Vas pa se vedno bolj širi. Vsako leto zraste nekaj novih hiš. Ljudem ugaja svež zrak, mir in lepa narava. Kobilja dolina je skrivnostna jama, vhod vanjo je zelo ozek in neopazen. To jamo so partizani uporabljali za skrivališča in bivanje. Večkrat jih je presenetila voda in težko se je bilo rešiti. Danes je v tej kraški jami zajetje za vodovod. Razvoj KS Drenov grič — Lesno brdo v zadnjem času Z organiziranim, kolektivnim delom seda veliko narediti. To lahko potrdijo tudi krajani naše krajevne skupnosti. Leta 1976 je bil razpisan prvi referendum. V naši KS pa je uspel tudi referendum za podaljšanje samoprispevka iz popolnoma razumljivih razlogov. V prvi vrsti lahko uspeh pripisujemo dejstvom, da je prvi samoprispevek rodil sadove. Krajani so videli, da so bila sredstva, zbrana s samoprispevkom, porabljena za tisto, za kar so se dogovorili. Tako so leta 1978 položili asfalt na cesti od gostilne Kavči č pa do klanca, ko se začne pot vzpenjati na Lesno brdo. Zdaj je položenega že dobre 3 km asfalta. Krajani si prizadevajo, da bi v najkrajšem času dokončno asfaltirali še cesto, ki vodi skozi Kurjo vas. Tako kot v vsakem manjšem naselju se tudi na Drenovem griču ljudje med seboj dobro poznajo. Radi se družijo in niso vase zaprti. To je najbrž tudi vzrok, da jim gre zastavljeno delo kar dobro od rok. fte ni nobenega dela, če ni želje po nečem boljšem, če ni akcije, ki rodi sadove, potem življenje, pa naj bo družabno ali družbenopolitično, kar nekako zamre. V KS seje pokazala potreba po učvrstitvi organiziranosti socialistične zveze. Pred 2 letoma smo se kadrovsko okrepili, predvsem mlajši so zgrabili za delo Rezultati so bili kmalu vidni. Doizraza je začelo prihajati kolektivno delo. Povečala se je aktivnost sveta in skupščine KS, pa tudi mladinci so bili vrsto let preveč odrinjeni. . ŠPORTNO DRUŠTVO »DREN« En tak viden rezultat se kaže v ustanovitvi športnega društva. S športom se ukvarja veliko Drenov-cev. Do tedai so bili vključeni v druga športna društva, največ v Ljubljani. Pri športnem društvu nam gre predvsem za množičnost. Vse rekreativce smo združili v trim sekciji. Naša najvidnejša dejavnost je tek na smučeh, precej je tudi kolesarjenja, nekaj pa se jih ukvarja z balinanjem. Vsekakor pa je zelo pomembno omeniti tudi gradnjo košarkarskega in odbojkarskega igrišča. Dela so že v polnem teku, in če bo vse po sreči, bo igrišče zgrajeno do občinskega praznika. Pri takih delih pridejo najbolj do izraza skupne delovne akcije. Krajani se zavedajo, da morajo za uspešno delo vsi sodelovati. Omenjene aktivnosti kažejo na dovolj intenzivno stopnjevanje izvajanja nalog v okviru subjektivnih sil KS. Glede na preteklo leto smo naredili odločen korak v organiziranosti in samoupravnem delovanju posameznih organov in društev. Tu bi lahko omenili, da smo v določenih akcijah dosegli zadovoljivost, množičnost in odgovornost do izpolnjevanja posameznih nalog, kar kaže na zainteresiranost krajanov za delo pod pogojem, da je ustrezno organizirano. Bilo je obravnavano tudi veliko pobud in idej krajanov, upoštevane so bile nekatere rešitve, kar potrjuje dejstvo, da so interesi krajanov za delo veliki, če le lahko tvorno sodelujejo v procesu demokratičnega odločanja. Zato v celoti lahko ugodno ocenimo samoupravno odločanje in družbenopolitično oblikovanje stališč, kar vse kaže, da so se tudi medsebojni odnosi pri delu močno utrdili. Posebno poglavje obravnave je delo delegacij. Delegacije, če so bile sestavljene na področjih interesov posameznih krajanov, niso delovale, kot bi od njih pričakovali, kajti samo pregled gradiva za seje je premalo, še posebej, če je na seji obravnavana problematika, ki je pomembna za celotno KS. Tu bi bilo v prihodnosti potrebno predvsem z novim mandatom delovanja delegacij poglobiti in utrditi poti za oblikovanje stališč. Pomembno bo predvsem poiskati take oblike sestanka zborov krajanov, skupščine KS, sveta KS, družbenopolitičnih organizacij, da se bo v čimbolj širokem krogu in z demokratično obravnavo oblikovalo stališče do najpomembnejših odločitev, ki so vitalnega pomena za KS. Odločanje delegatov v svetu K S je zadovoljivo, saj si pridobijo mnenje vsaj posameznikov — krajanov če smatrajo; da je to potrebno pri sprejemanju odločitev. Predsednik sveta KS pa svojo problematiko po potrebi posredujejo na seje KK ali predsedstva SZDL. Večji problem pri delovanju sveta je slaba udeležba saj nekateri člani sploh ne hodijo na sestanke, zato smo v novem mandatnem obdobju izvolili res najbolj pripravljene krajane za delo. J'Kamnolomu na Drenovem griču — to Je edina delovna organizacija v KS — pridobivajo črn In Prostovoljno gasilsko društvo bo kmalu praznovalo 60-letnlco delovanja marmor KAREL GRABELJŠEK Občina Vrhnika praznuje občinski praznik 6. maja, da proslavi dan, ko sta bili leta 1945 osvobojeni Vrhnika in Borovnica. Oba kraja sta bila že pred vojno politično zelo razgibana. V obeh je bilo precej industrijskega delavstva. Med delavstvom je najprej vzklilo seme naprednih idej. Komunistična partija, ki je do leta 1920 delala legalno, je imela v tem okolišu precej pristašev. Potem, ko je leta 1921 morala KP v ilegalo, je na našem območju zamrlo organizirano komunistično gibanje, leta 1932 pa je bila na Vrhniki organizirana nova ilegalna celica KP. Ta je bila zaradi izdajstva že naslednje leto razbita, člani pa na znanem notranjskem procesu v Beogradu pred sodiščem za zaščito države obsojeni na eno do šest let zapora. Poslej je KP delala med ljudmi prek drugih organizacij, prek kluba esperantistov, prek kmečko-delavskega gibanja in prek Društva kmečkih fantov in deklet. Leta 1940 je bila na Vrhniki ponovno ustanovljena ilegalna partijska celica. V Borovnici je bila ustanovljena partijska celica že eno leto prej, to je leta 1939. Od leta 1937 je tam delovalo delavsko kulturno društvo Vzajemnost, prek katerega je KP širila svoje ideje. Močna postojanka KP je bila tudi strokovna organizacija sindikat lesnih delavcev, ki je bil ustanovljen leta 1935. Leta 1941, še pred zlomom stare Jugoslavije, pa je bil v Borovnici organiziran še SKOJ. Tega leta so bile v občini ustanovljene tudi nove partijske celice (Breg, Vrhnika). Ko je po razpadu bivše Jugoslavije leta 1941 začela komunistična partija organizirati odpor proti okupatorju, se je naslonila prav na ta jedra, ki so bila osnovana že pred vojno. Tako je razumljivo, da se je v vrhniški občini narodnoosvobodilno gibanje razmahnilo zelo zgodaj. V juniju 1941. so že bili prvi sestanki Osvobodilne fronte, konec junija so bili ustanovljeni že tudi prvi odbori OF, do konca leta pa je bil že v sleherni vasi tak odbor, na sami Vrhniki pa kar trije terenski odbori. Vse te odbore sta povezovala dva rajonska odbora, vrhniški in borovniški ter okrožni odbor OF. Novembra pa je bil za to področje osnovan tudi okrožni partijski komite. Taka organizacijska mreža je pripomogla, da so se ljudje množično vključevali v osvobodilno gibanje. Z vsem prepričanjem lahko zapišemo, daje bilo80% prebivalcev vrhniške občine leta 1941 in v prvi polovici leta 1942 organiziranih v Osvobodilni fronti. Prvi občani s področja sedanje vrhniške občine so šli v partizane že junija 1941. Ko so se njihove vrste pomnožile, so že oktobra organizirali prvo partizansko četo na tem področju, imenovano Borovniška četa. Potem so s tega področja prebivalci stalno odhajali v partizane, včasih kar množično. Z Vrhnike je marca 1942 zopet odšla večja skupina, ki je pozneje skupaj z žiberško skupino tvorila jedro Dolomitskega odreda. Iz vasic Pako in Breg pri Borovnici je maja 1942 hkrati odšlo kar 36 vaščanov v partizane. Istega leta so z Vrhnike od marca do avgusta odhajale večje ali manjše skupine ljudi v partizane. Temu množičnemu odhodu je sledila italijanska racija, v kateri so aretirali in odpeljali v koncentracijska taborišča mnogo pristašev OF. Na področju občine Vrhnika je bilo mnogo pomembnih partizanskih akcij, ki niso bile zgolj lokalnega značaja, temveč so imele širši pomen. Tako so partizani Šercer-jevega bataljona v noči med 1. in 2. februarjem 1942 napadli postajo Verd na železniški progi Ljubljana—Trst. Ponovno so to postajo 6, maj — praznik občine Vrhnika VRHNIKA DRENOV GRIČ-LESNO BRDO V počastitev občinsk raznika občine Vrhnika vse delovne ljudi in občani sejo zborov nje, združeno s slavnostno IKKin vodstpvsdružbenopoli-organizac" o v soboto, 8. maja 1982, na Drenovem griču. PROGRAM: ob 9. uri: — odkritje spominskega obeležja družini Kuclerna Lesnem brdu, — pozdrav predstavnika krajevne skupnosti, — slavnostni govor pisatelja Karla Grabeljška, — kulturni program; ob 10.30: — slavnošfaTseja na Drenovem griču, — otvoritev in pozdrav, ^slavnostni govor — slavnostna podelitev srebrnih priznanj OF in Cankarjeve plakete — priznanja občine Vrhnika, — kulturni program. Po končani seji bo iovariško srečanje. Pripravljalni odbor "7T napadli 29. junija 1942. Tokrat jo je napadel bataljon II. grupe odredov, ki je bila namenjena prek vrhniškega predela in Gorenjske na Štajersko. Pri tem napadu so partizani rešili 382 internirancev, ki so jih Italijani v zabitih vagonih peljali v italijanska koncentracijska taborišča. Takrat so se na področju občine vneli hudi, skoraj frontalni boji z Italijani in Nemci, ki so trajali do 13. julija. V teh bojih so sodelovali tudi civilisti, organizirani v narodni zaščiti. Zaščitniki in partizani so držali položaj od Miznega dola nad Podlipo pri Vrhniki, prek hribov nad Ligojno, do Dobrove pri Ljubljani. Drugi zaščitniki so takrat prekopavali ceste in delali zasede. V tistih dneh je prišlo na tem področju skoraj do množične vstaje prebivalstva proti okupatorju. Sredi leta 1942 so ljubljanski aktivisti večkrat poslali na železniško postajo Drenov grič va-gonske pošiljke raznega materiala (orožje, municijo, stroje in orodje za partizanske delavnice, obleko, obutev in sanitetni material), ki so ga partizani Dolomitskega odreda in I. bataljona Ljube Šercerja z množičnim sodelovanjem vaščanov Bevk, Blatne Brezovice, Drenovega griča in Sinje gorice prepeljali čez Ljubljanico do Krima in Mokrca in na drugo stran v Dolomite. V vrhniškem okolišu je bilo tudi pozneje več hudih bojev. Tako so partizani 13. junija 1943 hudo porazili Italijane in belogardiste pri Pokojišču nad Borovnico. Najpomembnejše akcije na tem področju pa so seveda bili napadi na Štampetov most na progi Ljubljana—Trst med postajami Verd in Logatec. Partizani so ta nadvse pomemben viadukt trikrat za teden ali dva onesposobili za promet, ker so vselej porušili en ali dva stebra viadukta. Prvič je most poškodovala XIV. divizija v noči med 13. in 14. oktobrom 1943, drugič XV. divizija 12. junija 1944 in tretjič XVIII. divizija 26. septembra 1944. Tedaj so bili za most najhujši boji in so imeli partizani precejšnje žrtve. Zaradi množičnega sodelovanja ljudi s partizani in zaradi številnih partizanskih akcij na tem področju je bilo tudi stanovanje okupatorja nad prebivalstvom zelo hudo. Tako so Italijani po partizanskem napadu na pre-serski most na progi Ljubljana—Trst (ponoči med 4. in 5. decembrom 1941) zaprli 69 povsem nedolžnih ljudi, občanov sedanje občine Vrhnika, od teh so jih 39 obsodili na smrt, druge pa na dolgotrajno ječo. Ustrelili so jih 16, vseh, ki so bili obsojeni na smrt, se zaradi velikega ogorčenja ljudi niso upali. To so bili pravzaprav prvi talci v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, nedolžni ljudje, obsojeni na smrt po krivem, saj so bili doma predvsem iz Bistre, Dola in Borovnice in za akcijo sploh niso vedeli. Pozneje pa so s področja vrhniške občine ustrelili še mnogo talcev. Dne 12. februarja 1943 so pri Ligojni ustrelili 8 talcev, med njimi pesnika Ivana Roba. Z Drenovega griča so septembra 1942 v Gramozni jami ustrelili 7 talcev, naših občanov, iz Podlipe oziroma Smrečja nad Podlipo 4, iz Loga 15, pobitih pa jih je bilo iz te vasi še več, prav tako tudi iz drugih krajev. Na področju vrhniške občine je bilo popolnoma ali deloma požganih več vasi: Podlipa, Ligojna, Breg-Pako, Pokojišče, Padež, Zavrh; iz vasi Breg in Pako so vse ljudi odpeljali v koncentracijska taborišča. Poglejmo še, kako so potekali zadnji boji za osvoboditev Vrhnike, ki so bili povezani s širšimi operacijami za osvoboditev Ljubljane. S postojnske strani so prodirale proti Ljubljani tudi enote XXIX. hercegovske divizije. Boji za ozemlje današnje občine Vrhnika so se začeli že 5. maja. Za Borovnico boji niso bili hudi. Že popoldne se je večina domobrancev pod vodstvom Nemcev umaknila iz Borovnice in odšla proti Ljubljani. Manjše število domobrancev pa je odšlo zvečer proti Pokojišču in hribu Trebelniku v zasede. S temi je obračunala XIII. hercegovska brigada. Spopadi so se začeli okrog devetih zvečer, a so bili kratkotrajni. Že pred polnočjo so omenjeni domobranci prihiteli Ostale prireditve v počastitev občinskega / praznika 27. 4. 1982 ob 8. uri v Borovnici — turnir KS v odbojki za moške in ženske ekipe. 3. 5.1982 ob 15.00uri na Drenovem griču — tek po mejah krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo. 7. 5. 1982 ob 17.00 uri na Vrhniki — ekipni hitropotezni turnir v šahu za vse ekipe v Domu JLA 7. 5. 1982 ob 17.00 uri na Vrhniki — nogometna tekma veteranov Usnjarja in Dragomerja 7. 5.1982 ob 18.00 uri v galeriji »Kašča« v Verdu — razstava likovnih del Marka Jakopiča 7. 5.1982 ob 19.00 uri na Drenovem griču — taborni ogenj s kulturnim programom nazaj v Borovnico, nato pa tiho odšli za svojimi predhodniki v Ljubljano. Ob dveh zjutra so Hercegovci že vkorakali v Borovnico in okoliške vasi. Borovniški kot je bil osvobojen. Zjutraj so Borovničani razobesili zastave, okrasili hiše in pozdravljali osvoboditelje Popoldne pa so prisostvovali prvemu partizanskemu mitingu. Hujši boji so bili za Vrhniko. Tu so napadli borci XI. in XIV. hercegovske brigade. Boji so se začeli s topniškim obstreljevanjem Prve granate so priletele na Vrhniko okrog p dvanajstih, kmalu nato pa so se zaslišali še P minometi, strojnice in puške. Najhujši boji so v bili na vzpetinah zahodno in jugozahodno od si Vrhnike (Jerinov hrib, Svečni hrib in GrličeV b grič), ker so Nemci trdovratno branili cest Trst—Ljubljana. Boji so trajali vse popoldn in skoraj vso noč. Šele ob štirih zjutraj 9 Hercegovci klicali ljudi iz zaklonišč, nazna njajoč jim svobodo. Vrhnika pa je zjutraj pra' tako oživela kakor Borovnica. Na mah je bi ves trg v zastavah in Vrhničani so veselo n pozdravljali osvoboditelje. le Vse območje občine Vrhnika pa tisti dar jc še ni bilo osvobojeno. Sovražnik je drža F zadnjo linijo obrambe Ljubljane: Sostro ir Zadvor, Orlje, Lavrica, Babna gorica, Črn4 d vas, Bevke, Log, Horjul, Vrzdenec. Vas v Bevke, Log, Dragomer in Lukovica, ki spaj t; dajo pod vrhniško občino, so torej še ostalf d pod sovražnikovo peto. Tu so bili boji še 7. i|t o 8. maja. Sovražnik se je umaknil šele ponoćj! c ko so se iz Ljubljane umaknile vse sovražnij b kove enote. Celotno področje vrhniške otr t< čine je bilo potemtakem osvobojeno šele osvoboditvijo Ljubljane. Vrhnika pa je medtem že zaživela v svc rt bodi. Takoj je bil formiran okrajni narodnoc d svobodilni odbor kot oblastni organ. Okraj^ j? odbor OF je poslej opravljal samo še polil ^ tične funkcije. Ta je 10. maja na Cankarje vem trgu organiziral veliko ljudsko zborova nje. Po zborovanju pa je bil veličasten mani festativen pohod množic po Vrhniki z godb ova ed( uto ar* iins lažj znu ih i se kra o pi; Največji krvni davek Je v nail občini plačala družina Kucler. Na Drenovem griču je ta družina za OF največ naredila. Vsi Kuclerjevi so sodelovali In njihova hiša je bila za partizane vedno odprta. V njihovi hiši Je bila partizanska Javka, za hišo pa so Imeli skopana skladišča za živila in druge potrebščine za partizane. Sinovi so bili najbolj aktivni člani narodne zaščite. Vse to pa nI ostalo skrito vohunskim očem. MATI DESETIH OTROK — NARODNI HEROJ Tako je bilo že od nekdaj, verjetno že od konca prejšnjega stoletja, pa vse do 26. avgusta 1942. Popotnik, ki bi iskal družino Kucler bi, če bi šel iz Vrhnike proti vasi Lesno brdo ali iz železniške postaje Drenov grič na progi Vrhnika-Ljubljana, približno po dveh kilometrih zagledal že od daleč viden napis na kamniti enonadstropni hiši: »Izdelovalec harmonik«. TISOČ HARMONIK DRUŽINE KUCLER Gozdne steze okoli velike in bogate domačije niso ostale zapuščene, kjer je tedaj osemnajst-letna Antonija rodila prvega otroka — Marijo, pa do 1928. leta, ko je za Antonom, Francem, Francko, Albinom, Poldetom, Stankom, Maksom in Vinkom rodila zadnjega desetega otroka Sandija. Po bujnih in dišečih senožetih so tekali in uživali hitronogi Kuclerji, ki so bili običajno disciplinirano razporejeni pri delu v očetovi delavnici za izdelavo harmonik. Več kot tisoč so jih izdelali med obema vojnama, še mnogo več pa so jih popravili. Očetu Francu, ki je imel tudi svoj hišni'orkester, ni bilo težko vsega izdelanega tudi prodati. Poleg lega je imel na posestvu kamnolom, v katerem sta dva delavca lomila in rezala črni marmor, ki je tudi prinašal lepe dohodke. Kljub temu sta dva izmed mlajših sinov, Stanko in Maks, odšla v Ljubljano, da se izučita. Prvi je šel za strojnega ključavničarja, drugi za gostinskega delavca. Medtem je tudi Marija odšla v Ljubljano in se zelo mlada poročila. Kuclerjevi so tako živeli skoraj brez težav. Vse je bilo običajno in vtečeno iz dneva v dan. Mati Antonija je bolj kot z besedo s svojim delom in vzorom vzgajala otroke, da v poštenem vsakodnevnem delu najdejo lepoto življenja. Skromnost K spoštovanje ljudi je bilo družinsko vodilo. Tako so dočakali tudi leto 1941. Mati je molče Soglašala z vsem, kar so njeni otroci ilegalno pripravljali prve uporne dni. Njeno umirjenost in gostoljubnost, s katero je pričakala prve ilegalce, je Pomenila, da so hišna vrata odprta partizanom, o katerihje mnogo vedela. Po prvih srečanjih s partizani je postala odločnejša, a je še naprej ostala redkobesedna. Samo včasih, ko je vedela, da rnora nekdo od otrok opraviti nalogo, ki mora biti Natančno izvršena, je rekla: »Franc, poglej koliko je že ura... Geslo poznaš?... Hočem točno vedeti, kdaj se vrneš!« POŠILJKA ČRNEGA MARMORJA Sedaj to ni bila več mati, ki odobrava in spremlja ilegalno delo svojih otrok. Pretresena nad zločini okupatorja in bele garde, je neke nedelje rekla sosedom: »Ne bom več hodila v cerkev. Sedaj irrtam druge skrbi.« Pobožne ženske so se zgrožene križale. Vendar so tudi same kmalu spoznale, kakšne so te nove skrbi triinpetdesetletne An-; tonije. Bilo je to organizirano, neposredno delo za narodno osvobodilno gibanje. Pripravljala je žene v vasi, da so s hrano in skrivanjem borcev in ranjencev pomagale borcem Notranjskega odreda, kasneje pa tudi Dolomitskega odreda, ki se je s svojima dvema bataljonoma in udarno četo zelo približal Lesnemu brdu. Albin je prevzel vlogo vaškega ekonoma, Polde je postal komandir vaške straže, ostali otroci pa dolžnost kurirjev in nosa-čev hrane. Antonija je tudi organizirala sestanke žena izven svoje vasi. Oče Franc je tedaj dobil z Vrhnike zaupno opozorilo, da prihajajo prijave o partizanski aktivnosti njegove družine. »Zažgali nam bodo hišo, če bomo tako nadaljevali,« je rekel svojim brez graje. »Naj zažgo! Ko bo prišel čas, bomo vse obnovili,« je odgovorila Antonija. V svojih rokah ni imela nikoli pištole ali bombe, toda partizani v taboru in ilegalci na terenu so jo poznali kot svojo, kot hrabro in plemenito sodelavko. Skoraj ni bilo dneva, da ne bi prišli partizani ali terenci v hišo na zvezo. Kuclerjevi so še naprej izdelovali harmonike in izkoriščali kamnolom. To je bil dober razlog, da je nekoč na železniško postajo Drenov grič prišel »prazen« vagon na ime Franc Kucler. Naložili naj bi marmor za neko italijansko podjetje. V vagonu je bil raznovrsten material za partizane. Vagon je iztovarjalo preko sto vaščanov, med njimi tudi Kuclerjevi otroci. V tem času je hčerka Marija v Ljubljani skrivala ilegalce, a sin Maks je izvrševal skojevske naloge. OSEM SINOV IN DVE HČERI V PARTIZANIH Zasvitalo se je jutro 26. avgusta 1942. Tega jutra je Stanko, ko je odhajal, na železniški postaji Drenov grič zagledal četo Italijanov. Ko jezaprosil prijatelja, naj steče do njegovih in jih obvesti o nevarnosti, ni mogel pričakovati, da se bo ta dan družina Kucler razpršila na vse strani ter da bodo padle prve žrtve. Otroci so takoj po obvestilu znosili v skrivališča ilegalni material in tudi majhne neeksplodirane letalske bombe. Antonija je poklicala najmlajšega trinajstletnega sina Sandija. »Slišal si, kaj je povedal Novak. Vzemi denar in košaro ter pojdi na postajo.« Mali izvidnik ni imel sreče. Ujeli so ga. Tako je NARODNI HEROJ ANTONIJA KUCLER deček nenadoma postal vodnik italijanske kolone. Medtem so ujeli tudi Stanka in ga takoj odpeljali v Ljubljano. Bilo je očitno, da ima italijanska enota edino nalogo — končno obračunati z družino Kucler. Sandi je prevaral italijanskega oficirja in ni vodil kolone naravnost proti hiši, ampak jih je vodil naokoli in preko čistine, tako da je omogočil bratom, da pravočasno pobegnejo. Čez plotove so zbežali: Albin, Vinko, Anton, Franc in Polde... Puške so zapokale. Franc je padel pred gozdom, toda pobral se je in izginil v podrasti. Tudi mali Sandi je izginil v gozd, ker je izkoristil trenutno zmedo. Šest bratov je srečno ušlo zaporu. V hiši so ostali oče Franc, mati Antonija, hči Francka in Antonova žena s triletno hčerko Jeni. Mati je bila mirna. Počasi se je oblačila v novo obleko, vzela je tudi denar, prepričana, da se poslavlja od hiše. Vojaki so vznemirjeno tekali in streljali okoli hiše. Oficir je osuplo opazoval popolnoma mirno ženo, ki je molče čakala. »Opravite svoje delo!« so bile njene edine besede, namenjene fašistom, kojim je tudi Francka uspela pobegniti, ker je izkoristila njihovo nepazljivost. Antonija je mirno hodila pred več kot devetdesetimi Italijani. Vodili so jo na železniško postajo in niso ji dovolili, da bi se poslovila od moža in snahe. Ni minilo dolgo, ko se je iz domačije privalil dim. Sedem Kuclerjevih, ki so že bili v partizanskem taboru, je vedelo, da gori njihova hiša. Mati Antonija jez druge strani, z železniške postaje, z bolečino gledala črne stebre dima. Ravno tedaj je bila izstreljena salva v zvezanega očeta Franca. ZADETA S SALVO STRELOV JE MATI POZIVALA SINOVE K MAŠČEVANJU Mati Antonija je v samici ljubljanskih zaporov štela težke dneve in neprespane noči, kjer soji fašisti obljubljali, da jo bodo izpustili skupaj s sinom Stankom, če se vrnejo k svojim harmonikam. Tudi za ostale so obljubljali, da jih bodopustilili pri miru. Zasliševale! niso mogli mirno zdržati njenega molka in njenega okamenelega obraza. Po zaslišanju so prihajali oficirji v njeno samico v pričakovanju, da bi povedala karkoli, toda usta so ostala zaprta in niti beseda ni šla iz njih. Tako je bilo dolgih sedem dni in prečutih sedem noči. Oči in roke svoje trpeče matere je videla kot svojo najdražjo rdečo zastavo tudi hčerka Marija, kije prišla, da bi videla in slišala mater. Namesto besede je med dvema rešetkama materina roka zahtevala naj odide iz hiše obsojenih. Ko je Marija odšla, je Antonija zajokala. Brez glasu, s stisnjenimi ustnicami in z rokami, priže-timi na jeklene rešetke. To je bil poslednji pozdrav otrokom, pozdrav, ki je odnesel zadnjo moč žene, obsojene na smrt. Zadnje rožljanje ključev je pričakala tako, kot prvo v samici, in tako, kot prejšnji dan, ko so ji poslali duhovnika, da bi jo spovedal. Sedaj je duhovnik ponovno prišel. Antonija ga tudi sedaj ni hotela niti videti. Obrnila se je k rešetkam in daljnemu, odmaknjenemu nebu, k svojim otrokom in njihovim prijateljem. Tako mirna je stala tudi med sedmimi možmi, borci, obsojenimi na smrt. Tako je pričakala tudi salvo strelov, ki je pokosila tovariše okoli nje. Antonija je, zadeta v nogo, iztegnila roke in glasno klicala svoje otroke in se od njih poslavljala, dokler je niso pokončali smrtonosni streli. Naslednjega dne je bilo na osamljenem grobu, nedaleč od Gramozne jame, cvetje. Mati Antonija ni nikoli ostala pozabljena. Čas ni vrgel v pozabo niti njenih petih sinov, ki so padli v partizanih: Franca, Sandija, Antona, Stanka in Poldeta, niti ustreljenega očeta Franca niti preživelih, ostalo jih je pet, ki so, čeprav z mnogimi brazgotinami, do konca vojne nosili partizansko uniformo. Antonija Kucler je bila za narodnega heroja proglašena julija 1953. leta. KUCLER J EVA DOMAČIJA Prazgodovina Drenovega griča Ob začetku 19. stoletja ni bilo ob državni cesti od Sapa pa do Loga skoraj nič hiš. Kmetje so bili naseljeni po okoliških gričih. Na Stari šrangi — kakor so jo včasih imenovali, je stala, kjer je sedaj Štefanova hiša gostilna s hlevom. V tem času so mnogi kmetje tako daljni kot okoliški, ogromno vozili tovor iz Ljubljane v Trst. Omenjena gostilna, katere gospodar je bil Podlipec, je bila pridno obiskovana. Ker je postal hlev premajhen, so leta 1816 na nasprotni strani začeli zidati nov hlev. Hlev je bil zelo prostoren in v njem je bilo prostora za 50 parov konj in volov. Hlev so pozneje prezidali. Gostilničar Podlipec si je nabral lepo premoženje, ki pa je začelo tekom časa kopneti. Slednjič je bilo premoženje prodano. Kupil ga je neki gostilničar z Vrhnike z imenom Gazzaroli. Ker je bilo prostora premalo, je hotel zidati novo hišo. Znan iz tega časa pa je tudi mlin. katerega lastnik je bil Žonta. Okrog leta 1892 je višja šolska oblast zahtevala, da bi se na Drenovem griču oziroma Stari šrangi osnovala Ljudska šola. Tedanji glavar v Ljubljani in vrhniški župan Gabrijel Jelovšek sta si ogledala prostor, v katerem bi bil pouk mogoč. V poštev bi prišla pritlična soba v hiši številka 1. Ta prostor naj bi služil za pouk, dokler se ne sezida šola. Ker pa tedanje občinske razmere niso dopuščale višjega davčnega prispevka pa tudi zaradi drugih neugodnosti se šola, kot se je prvotno načrtovalo, ni odprla. Tako so morali za šolo dovolj stari otroci obiskovati pouk enkrat ali dvakrat tedensko na Vrhniki. Leta 1893 so pri hiši številka 1 postavili mitnico. Okrog leta 1898 pa se je gradila vrhniška železnica Gmotno stanje prebivalcev se je precej izboljšalo. V februarju leta 1909 je bila na Drenovem griču znova ogledna komisija. Odločili so se, da bo v pritlični sobi v hiši številka 1 začel potekati redni pouk Tako se je prvega aprila 1909 otvorila ljudska šola za vasi Drenov grič in Lesno brdo. Leta 1912 pa so otvorili novo šolo na Drefiovem griču. V novo šolo so se selili 21. februarja 1912. 1 marca pa je v novi šoli stekel redni pouk. Pregled dela v pionirskem odredu Takoj v začetku leta smo izvolili odbor Na prvem PO sestanku je neka učenka predlagala, da bi se naš PO imenoval po narodnem heroju Antoniji Kucler. ki je bila doma na Drenovem griču. Poslali smo pismo na KS Drenov grič- Lesno brdo. v katerem smo povedali svojo željo. Zbirali smo tudi star papir, kostanj in steklenice. Dobljen denar smo dali na hranilno knjižico. Tekmovali smo v znanju vesele šole in pozimi skrbeli za lačne ptice. Pisali smo sestavke in jih pošiljali v Ciciban in Kurirček. Učencem, ki se težje učiio. pomagamo pri učenju, bolnim sošolcem pa nosimo naloge. Ob dnevu žena smo priredili proslavo, a našim mamam smo pripravili malo prigrizka. Obiskali smo starejše žene v naši KS, zanje izdelali čestitke in jim jih dali skupaj z cvetom nageljna. Organizirali smo očiščevalno akcijo okoli trgovine in spomenika Zbirali smo tudi pionirski dinar in denar Za namibijske otroke. Akcija je uspešno potekla. Sprejem kurirčkove pošte na Drenovem griču V torek, 20. aprila, smo sprejeli kurirčkovo torbico. Pri spomeniku padlim borcem so nam jo s skrivnostnim geslom predali učenci iz Bevk. Njen sprejem smo proslavili s kratko prireditvijo. Ker je spomenik ob cesti, so naše pripovedovanje in petje motili tovornjaki, ki so vozili mimo. Z navdušenim ploskanjem smo pozdravili vsebino pisma. K sprejemu kurirčkove torbice so prišli tudi vaščani in sinovi, Vinko. Albin in Maks, hčeri. Francka in Marija, Antonije Kucler, ki je narodni heroj. Nanjo smo zelo ponosni Zato smo s toliko večjim zanimanjem poslušali, ko nam je tov. Francka pripovedovala o tistem usodnem septembrskem dnevu Odšli so tudi z nami v šolo, kjer smo v razredu na toplem poklepetali. Zahvalili smo se jim za obisk in jih povabili, naj še kdaj pridejo k nam. Babica pripoveduje Našo šolo imamo radi Otovoritev šole na Drenovem griču 1912. leta Babica je začela hoditi v šolo, ko je bila stara sedem let. Pouk je bil v torek dopoldne od osme do enajste ure, v petek dopoldne pa od enih do.štirih. Na Vrhniko je hodila dve leti. Leta 1909 se je začel pouk na Drenovem griču v Petkovškovi hiši. Tu je bil pouk vsak dan. razen četrtka. V sredo so imeli verouk od devete do enajste ure. Ročno delo so imele deklice v torek od enajste do dvanajste ure. V šolo je hodila sedem let. Učili so se pisanje, branje, računanje, zemljepis, petje, risanje. V stari šoli je bilo lažje, ker se ni bilo treba ,olikouii" Doma Moj domači kraj se imenuje Drenov grič. Od Vrnike je oddaljen 4 km. Leži na SZ delu Ljubljanskega barja. Obdajajo ga griči: Betinov. Papežev, Kavškihrib, Piskov grič. Skozi vas teče potok Zrnica. Imamo lepo trgovino. Sredi vasi stoji spomenik padlim borcem. Večkrat ga obiščemo, prižgemo svečko in po svojih močeh uredimo okolico. V vasi je tudi športno igrišče, ki ga urejamo in pripravljamo za asfaltno prevleko. Skozi vas pelje asfaltirana cesta, ki sojo kfajani s samoprispevkom asfaltira- Učenci OŠ Drenov grič Naša šola je letos stara 70 let. Prvič |e bil pouk leta 1912 naši šoli sta dva razreda, kuhinja, pisarna in garderoba. V dru-1 gem nadstropju pa so stanovanja Tretji razred obiskuje 30 učencev, drugi razred pa 21 Pouk imamo samo dopoldan. V naši šoli ni telovadnice, kljub temu pa imamo telovadbovsi rad Po pouku imamo organizirane razne krožke. V šolski kuhinji nam kuharica pripravlja malico. Po pouku imajo nekateri učend v šoli tudi kosilo. Kadar je lepo vreme, gremo ob uri telovadbe z> SV našo šolo, kjer je igrišče. Tu lahko igramo nogomet in plezamo {». po plezalih. Za praznike s tovarišičino pomočjo okrasimo razred in garde' robo. Na oknih pa imamo nekaj cvetic, ki smo jih učenci sam prinesli. Za lažje učenje imamo na razpolago več pripomočkov Tako smo vsi navdušeni, kadar tovarišica potegne iz omar« diaprojektor ali episkop Imamo tudi televizijo, podarila nam g3^_ je KS Drenov grič — Lesno brdo za uspešno sodelovanje. Ž< red v šoli in okolici skrbimo tudi učenci. V ta namen sta vsal teden določena dva reditelja in tudi PO je zapisala v svoj pre "\i gram, da učenci skrbijo tudi za okolico šole. Želimosi. da bi našo šolo obnovili in jo uredili, potem bi bilo bi vanje v njej še bolj prijetno. m, st, Gradivo pripravili za objavoSimona Jelovšek in Marjeta Petrač H t >vn * ii • iatf »Hi; ani 4. Stuflek Tomo, VRH, 50 "<* 8. Verbič Boštjan, VRH, * 10. Novak Peter, VRH, 14 '« 13. Grom Janez, VRH, 6 ? »a STAREJŠE MLADINKE: % 1. Habič Spela, POST, 10< tyt 2. Habič Mojca, POST. 80 }„ 3. Kopriva Vlasta, SNEZ. 4. Tetban Polona, VRH, 45 na teh tekmovanph sle tekmovalci: Garafolj 0> 1 Brenčič Boris, Verbič Bar« Suhadolc Regina, Barbo 'Y bara, Rijavec Marko. RS' Miha, Možina Darja, S 1% Mojca. Krašovec Jernej, 5|, brovšek Mirko, Mikulan Te* lo Zelo pomembne rezultalfj' so-v svoji kategoriji dosegi' Jj bani in ciclbanke. Naša J* mlajša tekmovalka Ana 0j J ki si je pridobila pravico nas J na tekmovanjih LTS, ter <* j? gla pomembne rezultate:' Jj KOV POKAL 20. mest* J LTS 12. mesto. Tekmovalka Rijavec N« ^ pa Je zasedla na prvenstvu ^ veni|e 32 mesto. Cicibani. Sluga Matjaž. *v janovič Klemen ter Barbo J' jj pa so tekmovalci cicibanij * močno mešajo štrene m<* i šim društvom po Slovenii t trije se na tekmovanjih fl * uvrščajo med petnajsl' > najboljših cicibanov v LTS Vrhniki res zaživel in da i8 ljubljen, naj pove podatek bilo na občinskem tekme1 v VSL več kot 200 tekmov* 9i^lLl982 NAŠ ČASOPIS Obletnica Cankarjevega rojstva »Prav kmalu pa sem tudi ibčutil, kar sem še krepkeje točutil pozneje, ko sem bral znanstvene knjige o sociali-mu: da ne berem novega, ujega evangelija, temveč da sern vse to spoznanje že °b mukah in dvomih sam v sebi doživel; ter da sta mi danost in zgodovina le do pobrega dokazali, kar mi je Pilo povedalo življenje samo. di 12 dru-ie 30 an i rad uhinji čend beza zamo trpk arde-sam ičkov imari img* je. Za i vsal i lilo bi Tako sem prav na kratko in 'e v poglavitnih črtah narisal Pot, ki jo napravi »šolan« člc-vek do socialne demokracije, kislim namreč, da se tudi drugim ni godilo veliko dru-9ače nego meni. Preplezati J^u je treba trudoma devet-^at devet plotov, ki mu jih stavijo stare, priučene in posvečene fraze, dokler mu ost življenja, stud do »narodne«, napredne« in »krščanske« politike ter naposled znanstveno spoznanje ne pokažejo tistih ciljev, ki so vredni njegovega razuma in njegovega srca. Tako politično prepričanje in tako svetovno naziranje, ki si ga je priboril človek sam, mu je nadvse dragoceno in mu ga ne more vzeti nobena sila na svetu« — (Ivan Cankar: Kako sem postal socialist, 1913) Redkokateri slovenski pisatelj je s svojo umetniško besedo tako močno vplival na svoj čas kakor Cankar. To je tudi razumljivo, kajti Cankar je ves in z vso svojo umetnostjo živel za tisti svoj čas. v katerem je zavestno in z vsem svojim ustvarjalnim hrepenenjem zaslutil dobo, ki prihaja. Cankar je, če uporabim njegove lastne besede, daleč videl. Njegova beseda je bila polna ljubezni do človeka, ki hrepeni po bolj člo-večnem, do delavca — prole-tarca, v katerem je videl bodočnost, do vseh ponižanih in razžaljenih. Bila je tudi polna ljubezni do svojega naroda, do naroda — proletarca, kakor ga je imenoval, ki se je boril za svoj obstanek pod pritiskom tujega gospodarja. Trdno je verjel v svobodno bodočnost slovenskega naroda in njegovo združitev in se neomahljivo boril za ta cilj. Preroško je napovedoval zgodovinsko nujnost nastanka Jugoslavije, toda ne kot unitaristične tvorbe, temveč kot zvezne države svobodnih in enakopravnih narodov. 15. revija pevskih zborov posvečena .. partijskim kongresom Letos sta občinski sindikalni svet Vrhnika in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika organizirala že 15. revijo pevskih zborov občine Vrhnika. Revija je bila 16. aprila in tokrat posvečena partijskim kongresom ter spominski obletnici skladatelja Maksa Pirnika. Predstavili so se nam. otroški pevski zbor DOMA JNA Vrhnika pod vodstvom Anke Žagar, otroški pevski zbor prvih in drugih razredov pod vodstvom Darinke Fabiani, otroški pevski zbor tretjih in četrtih razredov pod vodstvom Julči Drašler ter mladinski pevski zbor OŠ Ivan Cankar pod vodstvom neumornega Toneta Jurjevčiča, nadalje otroški pevski zbor Oš Log-Dragomer pod vodstvom Majde Smerke-Kos ter dekli-v ški oktet iz Borovnice pod vodstvom' Viktorja Zadnika. Med odraslimi pevskimi zbori pa smo lahko prisluhnili: ženskemu pevskemu zboru iz ^organizatorji kulturnega življenja v vrhniških delovnih organizacijah. Poleg službe tudi čas za kulturo •stu 1980 jeZveza kulturnih organiza-a, Vrhniki organizirala nekakšen spoz-ni sestanek ljudi, ki naj bi v vrhniških >vnih organizacijah poskrbeli za razvi-in popestritev kulturnega življenja. /RM L 14 L 6 6ri od tam zbranih.smo se s pojmom . 'jzator kulturnega življenja v delovnih ■"izacijah srečali prvič, drugi pa lahko H, 5( "'dročju kulturnega življenja v delov-"fganizaajah že pokažejo sadove. * takih je tudi Majda Škrjanec, zapo- * v ISKRI ZOZD Tovarna antenskih j*. Vmnika. "^icla je bila že pred sestankom orga-10( at'ev kul,ure Preko izvršnega odbora ■ g pata v svoji delovni organizaciji za-siFŽ s«13 23 razviian)e kulturnega življenja, H 45J?8tanku pa se je tej nalogi še bolj po-|J: Če je človek sam kulturno osves-' 'n se zavzema za kulturno izpopdnje-Pj Potem mu tudi sodelavcev ni težko f|'a,i, da jim ogled kakšne predstave, aki ff *)a prebrana knjiga, ne more škoditi. etniti la ijo v nru anjif V >n ter ite est» : NI stvu ■ani. m /enif' V Tovarni antenskih naprav je organizator kulturnega življenja Majda Škrjanec PROGRAM LIKOVNIH RAZSTAV V SALONU IUV: asi *»— si« i BarO irbo Rf Poljak J. Ostrogurski Danec F.rik Mosegard Razstava udeležencev lik. kol. Bistra 81 Nemec Armin /emann od: 1.5. do X 6. tU od 4. (>. do 17. h. K2 od IX. (v do .1(1. h. 82 od 2. 7. do 15. 7. X2 V gosteh smo imeli mladinski pevski i bor OŠ Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca ^ Jonski pevski zbor o.š. Franjo Vrunč n To lo eni Gradca deluje že od 1.1945. Že . 2godaj se je uvrstil med najboljše :ultai j*8 Koroške krajine in tudi med naj-segli h v republiki. Redno sodeluje na re- republil t skih revijah v Zagorju, festivalu Kurir- la O v Mariboru, večkrat pa je sodeloval 5 M\ Sv mladinskem festivalu v Celju. Leta ' j? je prejel na zveznem tekmovanju v Jj bronasto, letos pa srebrno plaketo. 3 nastopov po vseh večjih krajih Slo-i* je gostoval tud v Celovcu, v Gor. 'lovcu, Varaždinu, Gradcu in ČSSR 2 najlepše dogodke sodita nastopa I Titom in Kardeljem, ko sta obiskala . ikeni Gradec in na veliki osrednji proL !' X.'.na Trgu revolucije v Ljubljani ob 40- boJj ^ vstaje. j »^ušalce je navdušila glasovna ize-Pnost, polnozvočni, sočni in v višinah ■ ti ?l*(ljeni soprani ter topli alti. Program 'asi' ir ' P68"1'lz zahtevnejše glasbene TS |tinlUre (skladatelie Kogoja, Palestrino, r 'a 3a, Gobca in druge). Občudovali smo e'cii dovršenost vsake pesmi, interpretira,''1 d'sciDlinov podajanju posamez- 0 e j ^adb in harmonijo, ki jo je zbor obdr- Dove0h?zicel Pf°9rarn- 1 d" S n'a in P°snemania vreden je 4) i^dnos, ki se vidi in čuti med pevci in T^Ovodjem profesorjem Jožetom Le- „l|a a n» a bi, lju<* eto Spo* ia'f tek, im^ lOVl skovarjem, dolgoletnim glasbenim pedagogom na šoli. Njegova močna osebnost, polna človeške topline in glasbene predanosti, se z rahlimi gibi njegovih rok zlije z odličnimi mladimi pevci v mogočno harmonično celoto, ki vedno znova prepričuje in navdušuje ljubitelje zborovske glasbe in kritiko povsod, kjer se predstavijo. V imenu OŠ Ivana Cankarja je goste pozdravila tovarišica Darja Japljeva in jim izročila spominsko darilo — grafiko akademskega slikarja Francija dr. Curka z željo, da bi se še srečali na Vrhniki Ravnateljica osnovne šole iz Slovenj Gradca pa se je v imenu zbora in šole zahvalila za povabilo in tudi izročila spominsko darilo — monografijo o slikarju Tisnikarju. Tako sta šoli navezali prijateljske stike v obojestransko zadovoljstvo. Na tem koncertu se je predstavil tudi dekliški oktet DPD »Svobode« Borovnica pod vodstvom tov. Viktorja Zadnika, ki je bil pobudnik tega sodelovanja, kajti prof. Leskovar se je ljubeznivo odzval prošnji mladih pevk in njihovega mentorja in zanje napisal vrsto priredb. Dekliški oktet obstoja eno leto. pridno vadijo, rade predstavijo svqe pesmi in tako nabirajo izkušnje V maju mesecu bodo gostje na občinski reviji pevskih zborov v Slovenj Gradcu. M. R. Obvestilo Oddelek Glasbene šole v Borovnici in Krajevna skupnost Borovnica gabita na prireditev v počastitev občinskega praznika dne 7. maja lyX2. ob I S.30. Sodelovali bodo učenci Glasbene šole, Moški pevski '"op Svoboda Borovnica in Dekliški oktet Svoboda Borovnica. Vljudno vabljeni! Izgleda, da so v Iskri naleteli na takega človeka. Majdi je npr. v letošnji gledališki sezoni na Vrhniki sodelavcem uspelo ponuditi oz. oddati 169 vstopnic. Če imamo pred očmi, da je TOZD Antena 156 članski kolektiv, in še to pretežno ženski, je to lep uspeh. Morda je njeno delo še malo lažje kot drugod, ker je v njeni TOZD Zaposleno samo 27 delavcev iz drugih republik, ki so morda za slovenske predstave zaradi nerazumevanja jezika nezainteresirani. Toliko bolj pa ti delavci »pridejo na svoj račun« pri predstavah, organiziranih posebej zanje. Pozdravljajo npr. prireditev »Dober večer — dobro veće«. Kljub temu, da ima Majda svoje redne službene obveznosti, najde tudi čas za kulturo Tako ji je ob 8. marcu s pomočjo sodelavcev uspelo organizirati prisrčno proslavo Za to niso potrebovali niti veliko sredstev niti kakšnega posebnega proso-ra: izpraznili so eno izmed delavnic, povabili otroke iz osnovne šole in proslava je bila tu. Zelo zadovoljni so bili tudi z nastopom kulturne skupine »Bistra«, o kateri bi ' se lahko še več slišalo. Ob 25-letnici TOZD nekako načrtujejo, da jim bo uspelo odpreti novo razdeljeval-nico hrane in tudi to bosta dogodka, ki ju bo vredno obeležiti. Seveda računajo pri tem tudi. pa mladince iz TOZD in »ustvarjalce«' vseh mogočih ročnih del, katerih izdelke nameravajo prav ob tej priliki razstaviti. Morda bi bile te zamisli uporabne še za koga drugega! Povedala je tudi, da je med njenimi sodelavci veliko zanimanje za nakup in branje knjig. Morda bi Cankarjeva knjižnica še enkrat delovne organizacije seznanila z možnostjo kolektivnega članstva in bi lahko pridobili še več bralcev In kaj meni o kulturnem življenju na Vrhniki sploh? Veliko je za neobiskane predstave »kriva« bližina Ljubljane, kjer si ljudje že prej ogledajo predstave in jih zato ni na Vrhniko. Več pozornosti bi bilo potrebno posvetiti informiranju ljudi o kulturnih dogodkih, tudi o dogodkih v Ljubljani, in potem npr. organizirati skupinske oglede. Ravno sedaj je prilika za obisk Pet-kovškove razstave v Ljubljani. Vsekakor pa bi bilo na Vrhniki potrebno ljudem ponuditi tisto, za kar vemo, da jih zanima. Le kdo si ne bi ogledal spet Desetega brata, Rokovnjačev...? _____ Veliko vlogo, da ne rečemo glavno, ima pri organiziranju kulturnega življenja v DO ne samo osnovna organizacija sindikata, pač pa tudi Občinski sindikalni svet. Veljalo bi sklicati predsednike IO OO ZS in kulturne organizatorje v DO, da bi se enkrat pogovarjali samo o kulturnem življenju v naših delovnih organizacijah. Pri organiziranju kulturnega življenja v DO ni dovolj, da smo samo imenovali kulturnega organizatorja, pa če je ta še tako »zagnan« in stalno »nadleguje«.ljudi, pač pa mora ta dobiti vso podporo od predsednika IO do direktorja, kajti tudi ti ljudje imajo besedo pri kulturi, če ne drugje, pri sredstvih za kulturo. .Ob koncu je pohvalila tudi svoje sodelovanje z ZKO Vrhnika oz. tajnico Marto Ri-javec. V bodoče naj bi ZKO organizirala pogosteje sestanke kulturnih organizatorjev, kjer bi le-ti lahko izmenjavali svoje izkušnje in se pogovorili o načrtih. Z. T. Sinje gorice pod vodstvom Jade Smerke-Kos, mešanemu pevskemu zboru Dragomer pod vodstvom Jožeta Jesenovca, moškemu pevskemu zboru LIKO Borovnica pod vodstvom Aleksandra Miillerja ter moškima pevskima zboroma IUV in LIKO Verd pod vodstvom Toneta Jurjevčiča. Pozdravni govor je imel Jože Perpar, sekretar občinskega komiteja ZKS Vrhnika. Če pogledamo število nastopajočih, je res veliko, in če si zamislimo, da je vsak teh zborov zapel tri pesmi, potem je bilo za ljubitelje zborovskega petja res dovolj užitka. Pri vsem tem ne gre toliko za kvaliteto izvajanja, čeprav so nekateri zbori pokazali napredek v primerjavi z lanskim nastopom". Naj pri tem omenim ženski zbor iz Sinje gorice, pevski zbor iz Borovnice, ne nazadnje tudi otroški zbor Doma JNA, ki je v razmeroma kratkem času uspel naš-tudirati nekaj prijetnih pesmic in seveda zelo številni mladinski zbor OŠ Ivan Cankar, ki nas je presenetil s črnsko duhovno pesmijo. Veliko bolj je tu pomembna množičnost in s tem seveda popestritev kulturnega življenja na Vrhniki. In res je bilo tokrat to življenje popestreno, saj je bila dvorana prepolna, kot že dolgo ne. Morda bi v bodoče veljalo razmisliti, da bi vsak zbor zapel samo dve pesmi ali celo, da bi iz enega večera naredili dva: morda večer otroških in mladinskih pevskih zborov ter večer odraslih zborov, ker je brio dobri dve uri in pol programa le malo preveč. Veljalo bi razmisliti tudi to, da je na takih prireditvah vedno veliko ljudi in da dvorane ne bi bilo potrebno tako ogrevati, bodisi zaradi varčevanja, v glavnem pa zaradi ozračja, kajti »skoraj profesionalni« pevec mi je potožil, da prav zaradi slabega in za-dušljivega ozračja zbori niso mogli pokazati vsega, kar znajo in zmorejo. Kljub vsemu pa smo lahko zadovoljni z revijo, saj nam je pokazala, da je vsaj zborovsko petje na Vrhniki zaživelo, da ne rečem: s pevskim zborom LIKO Verd postalo zelo kvalitetno. ZDENKA TOMAŽI N Dejavnost Fotokluba DPD »Svoboda« Borovnica V letu 1980 se je v Borovnici izoblikovala skupina ljudi, katere osnovni cilj je bil oživitev fotoamater -ske dejavnosti v KS Borovnica. Vključili smo se v DPD »Svoboda« in pripravili dve razstavi. V letu 1981 smo z delom uspešno nadaljevali, saj smo se udeležili republiške razstave pionirjev, v ljubljanski Fotoga-leriji sta imela naša člana Peter Bezek in Igor Debevec samostojni razstavi, sodelovali pa smo tudi ob otvoritvi prizidka k OS Borovnica. Izpeljali smo začetni fotografski tečaj za člane kluba in tako postali polnopravni član Foto zveze Slovenije. Ker smo želeli, da bi fotografijo kot medij za kulturno osveščenost pribli- žali in razširili med širok krog občanov, smo se odločili, da v letošnjem letu organiziramo fotografske razstave v naših delovnih organizacijah. Za svoje delo smo od FZS dobili priznanje in tako smo letos gostitelji. fotoamaterjev iz cele Slovenije na prireditvi 23. republiške razstave pionirske fotografije »PIONIRSKI FOTO — BOROVNICA 82«, ki bo v počastitev dneva mladosti, člani fotokluba smo zelo počaščeni, ker smo dobili organizacijo tako velike manifestacije, ki bo največja prireditev v letošnjem letu, obenem pa smo postavljeni pred težavno nalogo, a upamo, da jo bomo uspešno izeplja- 11 IGOR DEBEVEC FOTO — KINO ZVEZA SLOVENIJE FOTO — KINO KLUB »SVOBODA« BOROVNICA VABITA REPUBLIŠKIH RAZSTAVE PIONIRSKE FOTO-uri v AVl.l osnovne šole na otvoritev 23 GRAFIJE Otvoritev bo v torek, 25. maja 1982 ob 17 Borovnica s kulturnim programom. Vljudno vabljeni! Kaj je z našo kulturo? Besede: »Nimam časa. mudi se mi. ne morem...,« so sestavni del našega vsakdanjega besednega zaklada. Ali se sploh zavedamo njihovega pomena? Ta čas.. . nenehno smo ujeti v njegove mreže. Ne vemo, kako bi si ga razporedili, da bi izpolnili vse obveznosti, kaj šele, da bi pomislili na zabavo! Z željo, da bi Vrhničane vsaj urico ali dve iztrgali iz te mreže, je bil v četrtek, 8. aprila, na naši šoli organiziran koncert. Zapel nam je dekliški oktet iz Borovnice in prav iz naše lepe Koroške, iz Slovenj Gradca, nam je prišel prepevat eden najkvalitetnejših mladinskih pevskih zborov na Slovenskem. Že glas o njihovi kvaliteti pove dovolj, zato nt namen teh vrstic pisati o njihovem res pravem mojstrstvu. Gre za nekaj drugega. Gre za vprašanje, komu je bil namenjen koncert. Stenam? Tisti, ki smo bili prisotni, bi lahko brez velikega pretiravanja rekli: »Da, res je« Res me zanima, s kakšnim prizvokom v glasu so ob prihodu domov pripovedovali pevci o nastopu v skoraj prazni dvorani. Sreča v nesreči je bila vsaj ta, da je naš večnamenski prostor veliko manjši od dvorane v Cankarjevem domu, kajti če brbil koncert organiziran tam bi se maloštevilni poslušalci v dvorani dobesedno izgubili. Na drugi strani pa večkrat slišimo, da na Vrhniki ni mogoče nikamor stopiti, kadar želiš zabavo in kulturo. Kolikokrat! In kolikokrat je ob takih dogodkih na Vrhniki ostala dvorana prazna? Kolikokrat?! Vrhničani, pomislimo malo! Ali nas res ni lahko sram? Če bi kdo ocenjeval našo kulturno razgibanost, bi nam dal nižjo oceno kot nezadostno, če bi le obstajala. Res lepo spričevalo, ali ne? DARINKA KODERMAN, 7. b OŠ IVAN CANKAR ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA klNO-SEKCUA ZKO VRHNIKA Program filmskih predstav v mesecu maju 1982 29. 4. do 3. 5. 82: — Lopov —r Kitajski sindrom — Ameriški gigolo — KRIZNO OBDOBJE, filmsko gledališče 5. 5. do 9. 5.: — Izgubljena domovina — Vrnitev gusarjev — Gospa in njena nećakinja 12. 5. do 16.5.: — Super lopova — Nora dirka —- morilci na motorjih — Ali je pilot v letalu — ČAS VODE, filmsko gledališče 20. 5. do 23. 5.: — Noč striptisa — Kaskadei ji in rokerji — Gole povesti — MEGLA, filmsko gledališče 27. 5. do 30. S.: — Zaklad španskih galej — Zmagovalec gie na vse — Lev v srcu NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATU RA: Bassin A.: Med umišljenim in resničnim Bencdeti6»A.: Pol do slovenske univerze Broz J.: /.hrana dela. VII. Vili. Cucek J.: Terorizem Ide jnopolitične osnove sprememb in dopolnitev statuta /KJ Izvršni svet Jani,: Dražgoika bitka Kavčič B.: Samoupravna organizacija dela Klun A.: Brigada bratstva in enotnosti Korun V.: Delovna razmerja iz obrti Kšela I).: Združeno delo in sindikati v krajevni skupnosti Linhart A. T.: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel Otrok in knjiga. XII. Poljska Popravi sam Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. I — 2 Programi za družbenopolitično usposabljanje v ZSS Protić M. B.: Dževad Hozo Schmidt M.: Nejčev prvi leksikon Sevmour J.: Vse o vrtnarjenju Sruk V.: Družboslovno in filozofsko branje Špendal M.: Razvoj in značilnosti slov. romantičnega samospeva Vloga in naloge pri uveljavlj, delavcev kot nosilcev sik. politike Vojni leksikon /gajnar M.: koledar dogodkov v narodnoosvobodilnem gibanju 1941—45 LEPOSLOVJE: Mladinsko: Aškcnazv L.: Ukradeni mesec Hofman B.: Tonka paconka Lukič Di: Otroci in velikani Osterc 1..: Slončak športnik Pirnat Z.: Vrtoglavi Skrjanček Pregl S.: Priročnik za klatenje Prcgl S.: Strašna brata Pregl S.: Umazana zgodba Pregl S.: /godbe na dvoru kralja Janeza Vandot J.. Kekec gre na pot Zahoder B. V.: Sivček Zorman ].: Deklica iz Mihovega mlina Batič M.: Drugo polletje na šolskem odru Za odrasle: Felc J.: Osamelci Lipuš F.: Zmote dijaka Tjaža Petan Z.: Izbrani aforizmi Prevodi: Mailer N : Krvnikova pesem. I—IV. Roth P.. Profesor poželenja Sand G.: lndiana Shavv I.: l.ucv Crovvn NVillingham C'.: Ljubezen na otoku V srbohrvaškem jeziku: Bccketl Š. B . N'urph> lvančan D.: Zeleno nebo Vučetič S.: Ti si tO ovdje PRED ŠTIRIDESETIMI LETI Na Logu je dobival narodnoosvobodilni boj v letu 1942 vse širši značaj. Do prvih sestankov pristašev OF sredi leta 1941, ki so bili izmenično na vasi in v Molah, je tovariš Franc Verhovec — Amerikanec ustanovil prvi odbor OF na Logu v novembru 1941. Z mnogimi izkušnjami, ki si jih je Vrhovec pridobil kot član komunistične partije Jugoslavije že v organiziranju štrajkov med gradbinci v stari Jugoslaviji, se je lotil organizacije na področju Loga in okolice. Ob pomoči Jožeta Kopitarja — sekretarja rajonskega odbora Vrč in pozneje Dobrove, se je povezoval tudi s sosednjimi vasmi, to je z Bevkami, Lesnim brdom in Drenovim gričem. Vse niti NOB na Logu in okolici so tako bile speljane k Vrhovcu. Tovari-šica Frančiška Kucler-Erika in njen brat Vilko-Vine omenjata v vprašalniku za borce in aktiviste, da sta tovariš Kopitar in Vrhovec često priha- Albin Suhadolnik — borec II. čete I. bataljona Dolomitskega odreda v jeseni 1942. leta na Ključu jala k njim že v letu 1941 in njih, brate ter ostale simpatizerje OF Lesnega brda in Drenovega griča, vključevala v OF. Tovariš Vrhovec je navezal stike tudi z učiteljico Franjo Zupan--čič-Sivko takoj po njenem prihodu v Bevke kot je navezal tudi stike z ostalimi simpatizerji OF v Bevkah. Tudi zverinsko divjanje fašističnih okupatorjev nad neoboroženim ljudstvom ni moglo zaustaviti boja. Obratno, čim hujša so bila sovražnikova grozodejstva, večji je bil odpor med ljudstvom. Organizacija OF je pritegovala med svoje vrste vedno več ljudi in po oceni organizatorjev NOB na Logu je bilo v OF vključenih nad 80% vaščanov Loga. Skoraj sleherna hiša je fronti prispevala v raznih oblikah svoj delež. Ljudje se niso prestrašili še tako tveganega dejanja. Naj omenim, da je na Logu v času NOB, in to v letu 1942, bilo nekaj ranjenih borcev. Tako smo konec maja dobili ranjenca — partizana Franca Štreklja, ki je najprej ležal pri Ivanu Kavčniku, potem pri Jožetu Verbiču in nazadnje pri Mariji Ganziti. Istočasno je bil na drugem koncu vasi težko ranjen partizan, ki je ležal v čebelnjaku pri Juriju Koz-jeku in je mnogo ljudi vedelo za njega. Franja Zupančič-Sivka jih je hodila dvakrat tedensko zdravit. Za prvega so zvedeli Italijani, a ljudje niso izgubili glave, niso se vdali strahu. Ranjenec je bil prepeljan v so- sednjo vas Brezje in nato na "svoj dom. V tem času bi lahko rekli, da je šlo za množični odpor proti okupatorju. To je bilo razvidno tudi iz močno organizirane vaške zaščite oziroma narodne zaščite, kakor se je pozneje preimenovala, in je bila na našem področju zelo delavna. Narodna zaščita je bila terenska vojaška ali napol vojaška organizacija. Člani te organizacije so se po opravljeni akciji vrnili k plugu ali v delavnice. Ali ni bila ta oblika v tem obdobju najboljša šola pred vstopom v partizane? Zaščitniki so bili tudi oboroženi. Od orožja, ki so ga sami preskrbeli, to je, od vojaških in lovskih pušk, revolverjev, bodal do vil in kos. Važna naloga zaščitnikov je bila: preskrbovati partizane s hrano, z orožjem, municijo in drugimi potrebščinami V neposredni bližini našega področja so se zadrževale že prve enote NOV. (Rašiška četa v jeseni 1941 in 2. četa Dolomitskega odreda v poletju 1942. leta). Prva na llovškem vrhu in druga na llovškem vrhu in Ferjanki. Narodna zaščita na Logu je imela na razpolago tudi večje število pušk, ki so bile shranjene v dveh bunkerjih in so jih zaščitniki uporabljali v akcijah. Omeniti je potrebno, da so Lo-žani hodili tudi masovno na stražo, če se je pokazala potreba. Nekajkrat je bila narejena tudi poseka med Logom in Brezjami, da bi bil tako težji prehod Italijanov v smeri Dolomitov. Mogočna akcija narodne zaščite in zaščit sosednjih vasi je bil prevoz hrane in raznega materiala s postaje Drenov grič preko Bevk do Ljubljanice v pozni pomladi 1942. leta. V tej akciji je sodelovalo nešteto zaščitnikov z vozmi in s konji, in to iz Loga, Drenovega griča, Blatne Brezovice in Bevk. Naloga narodne zaščite je bila tudi, da varuje civilno prebivalstvo pred okupatorjevim nasiljem, pred požiganjem in rekvizicijami. Narodna zaščita na Logu je v-posebnem breznu na Strmci shranila razni material in hrano bližnjih kmetov. V brezno, ki je bilo približno 150 metrov od naselja, je bila napeljana tudi elektrika. Tako je bilo možno, da so aktivisti preko zaplenjenega radioaparata šolskega upravitelja poslušali vsa aktualna poročila. Žal so pri shranjevanju sodelovali tudi bodoči belogardisti in so tako po ustanovitvi svoje postojanke v šoli na Logu tudi ves material pobrali in ga prenesli v svojo postojanko, v omenjeno brezno pa nametali več ročnih bomb, da bi tako onesposobili ponoven vhod vanj. Mladinska organizacija na Logu je prav tako pričela s svojim delom v maju 1942. Tako je bil prvi sestanek v maju pri Vrhovcu, katerega se je udeležilo, okrog osemnajst mladincev. Sestanek je vodil tov. Vrhovec, na sestanku pa je bil prisoten tudi predstavnik rajonskega komiteja Dobrova. Na omenjenem sestanku so bili mladinci seznanjeni z nalogami, ki so bile: zbiranje hrane in drugega materiala za NOB, pisanje parol, razmnoževanje in trošenje letakov ter prenašanju obvestil. Drugi sestanek se je vršil junija na Ferjanki in tretji po maši za obzidjem cerkve na Logu. Mladinci so se z veliko vnemo lotili svojih nalog, o katerih so se dogovorili na omenjenih sestankih. Tako so bili dani vsi pogoji, da se posamez- nike sprejme v organizacijo SKOJ Tako je tudi bilo, ko so bili 23. junija 1942 blizu Ferjanke ob prisotnosti Franceta Vrhovca in nekega tovariša Punčka sprejeti v SKOJ Mimica Čepon, poznejša bolničarka v bolnici Ogenjca, Matija Lenaršič in Stojan Vrhovec. Zadnja dva pa so že po nekaj dneh na svoji kurirski poti v smeri Notranjih goric tam tudi aretirali italijanski vojaki in ju odpeljali v zapore šempetrske kasarne v Ljubljani. Na isti poti je v naslednjem mesecu pri izvrševanju podobnih nalog bil prijet tudi mladinec Ivan Brežic in odposlan v italijansko internacijo. Tako razredčene vrste mladine in močan pritisk bele garde je za določen čas prekinil organizirano delo mladinske organizacije na Logu. ODHOD PRVIH FANTOV v V NOB »Za odhod v NOV nas je že dlje časa pripravljal tov. Vrhovec,« pravi Ključu v hudih bojih z Italijani, ki so napadli njihovo taborišče V poletnih mesecih 1942. leta so odšli v NOV še naslednji mladinci z našega področja: Zvenko Selan, Slavko Kavčnik in Andrej Malavašič. Organizatorji gibanja na našem področju so razmišljali tudi o preskrbi borcev z garderobo. V ta namen je bila ob pomoči učiteljice Sivke v šoli v Bevkah organizirana v poletnih mesecih 1942. leta čevljars'ka delavnica. Imenovano delavnico je vodil Matija Seliškar iz Loga, ki je bil tudi član odbora OF na Logu in je pred tem že nekaj časa delal čevlje za fante, ki so odhajali v partizane. Po dobljenem prostoru v spodnjem delu šole v Bevkah se mu je priključil še Anton Japelj iz Dragomerja. Za delovanje delavnice so izvedeli Italijani, ki so konec avgusta napadli šolo in tako kakih 800 metrov od šole v Bevkah v Zalogu — Senožeti ubili Japlja. Blizu t£TAJ0nf:£.XI1^ rM ftff§RI nim sorodnikom, prijateljem in znancem, kjer so do# kali konec vojne, nato pa so se začeli vračati na svd (j; požgane domačije, ter si za silo uredili bivališča in |j skromnim orodjem pričeli obdf'ovati zemljo. Življenje' ^ je začelo vračati na Hribe. Skrcrrini in marljivi ljudje so pomočjo organov oblasti obnovili svoje domove in $ spodarska poslopja. Le redki so ostali v dolini in niso * več vrnili na hribe. Čas se je že precej odmaknil od tistih težkih časov letih 1941 -45 in zacelil mnogotere rane, ali veliko bra* gotin je še ostalo. Tudi spomini bledijo in dogodki padal v pozabo. Naj bo ta pregled vojnih dogodkov na Hribi!1 času NOB-e poskus ohranitve le-teh za bodoče rodoV Dr V VIRI 1. Grupa avtorjev: NARODNOOSVOBODILf VOJNA NA SLOVENSKEM — 1941—1945 2. Metod Mikuž: PREGLED ZGODOVINE NOB SLOVENIJI, KNJIGA I in II. 3. Milan Guček: ŠERCERJEVA BRIGADA 4. Karel Grabeljšek: VRHNIKA IN OKOLICA V BOJ ZA SVOBODO 5. ŠOLSKA KRONIKA OSNOVNE ŠOLE BORO^ NIČA 6. USTNI VIRI: Debevec Janez, Jože in Tone, AnWjf Dragar, Jože Vintar, Janez Brenčič, Lojze Vidmar, Jo' Ravnikar ml., Janez Švigelj, Franc Petrovčič, Antoni Bizjak. KONEC \ PISMA OBČANOV služnostna avtoelektričarska brtna dejavnost jps Ciril, Log 114 ^.jj Razmere, v katerih živim in delam, so me prisilile, da vam opišem 0jai teve. ki me spremljajo vse od leta 1962 kot uslužnostnega obrtnika 'oelektričarske stroke, ščaj prjce| sem |eta 1962 v majhni garaži (16 kv. m), praktično brezoro-vico, a'n rezervnih delov, toda z voljo in delom 16 ur na dan mi je uspelo, 1 sem si pridobil veliko strank in dela. °aij V letu 1964 sem si zgradil malo večjo delavnico, 31 m2. Uspeh da ii soioveku več poleta, delal sem celo ob sobotah in nedeljah, nemalo-°^Jja'tudi ponoči. Bil sem pohvaljen v graškem časopisu Neuzeitung, tirajo 6jel sem pohvalno pismo iz graškega umetniškega društva, poma-3i®''I sem motoriziranemu turistu — umetniku, ki je potoval na otok o jin fo- Pismo sem poslal takratnemu načelniku oddelka za gospodar-l°s 'o, a odziva nanj ni bilo. No, vsaj nekaj pa se je le premaknilo, zve- " sem namreč, da se je pričel učiti nemščino, anov Pa pustimo to, raje se povrnimo k problematiki, ki me pesti. Pro-la°v<°ra 23 avtom°bile ni nikoli dovolj v sedanji delavnici. Vanjo lahko sta, 'Peljem le eno vozilo in le težko hodim okrog njega. Kanal za požele! av''anie Je zunaJ P°d plastično streho, poleti še gre, v zimskem času fp.- imoramo popravljati tudi pri —15°C. iaia, Leta 1979 sem pričel zbirati lokacijsko dokumentacijo za prizidek k Vht >s,0ieci delavnici. Vse prav in v redu bi bilo, če se ne bi zataknilo pri ) te« °jektu. Šel sem na Zavod za načrtovanje, kjer me je sprejel prijazen !tl Pr Ojektant Milan Jereb in se ponudil za izdelavo projekta v lastni režiji, loga' a9otavljal mi je, da ima za to ustrezno honorarno dovoljenje, eiezi Na račun sem mu plačal 30.000,00 din. Od oktobra 1980 pa do s *daj še nisem dobil nobenega odgovora niti od projektanta Jereba iretirt ti ne od zaposlenih na odgovornih položajih. Projektant Milan Jereb, 'seli' 2aP°slen v Zavodu za načrtovanje Vrhnika, je sedaj gradbeni čnika ^pektor medobčinske inšpekcijske službe Vrhnika-Logatec-ldrija. sd T er je avtoelektričarstvo na Vrhniki deficitarna obrt, sem angažiral :a iiki lna Andreja, toda mlada generacija teh pritiskov ne prenese in takor a Ani i konec marca to obrt odjavil. Uslužnostna obrtna dejavnost torej drus f uPada. tobra Moj namen je avtoelektrično dejavnost peljati dalje in se spopasti s !?va° '*avami.ki s0 prisotne, toda star sem 53 let in ne vem, če bom temu ejca đvigri Rad bi še nekaj povedal in ne štejte mi v zlo, jaz namreč govorim ePpo kar mislim. Pridružujem se tovarišu iz Kranja, ki je izjavil v rieki nov t ^daji V znamenju na TV: »Stopnice naj se pometajo z vrha navzdol!« m vl Sem član sveta krajevne skupnosti Log, udeležujem se vseh kra-idpoS lvnih delovnih akcij, prejel sem medaljo dela iz Titove pisarne iz sna'leograda. atacij ^ez zamere in lep pozdrav! kisl CIRIL RUS M L°9 114 :ranc n'ko eta 19^0 sem kot posrednik prevzel izdelavo projekta za delavnico iti i i ^tnika Cirila Rusa z Loga 114, kasneje pa, ko sem se zaposlil kot rbanistični inšpektor na Medobčinskem inšpektoratu Idrija-Loga-'anko ^Vrhnika, sem se avtorstvu projekta odpovedal. b ni ti ^a izdelani elaborat sem dobil akontacijo, da sem poravnal stroške oiože danjim sodelavcem za načrt vodovoda, elektroinštalacij, centralne Lna i« Ur!ave in kotlovnice, statičnega računa, predračuna stroškov grad-deiu !'6 in materialnih stroškov (kopiranje, tipkanje itd.). Delo sem opravil nik si ^pgovorjenem roku. in nI Zadeva s projektom da se je zapletla, ko sem za kompletiranje !°ho! !r°iekta, t.j. notranje kontrole projekta, od investitorja zahteval loka-tnih odločbo. V lokacijski odločbi, ki sem jo od naročnika prejel ekaj' ^arca 1981, je bila zahteva, da mora investitor Ciril Rus zgraditi zausti« "Ortišče. Poudariti moram, da projekt, ki sem ga izdelal v skladu z lo-od o< ^'Jsko dokumentacijo in poprejšnjimi soglasji v dogovorjenem roku, pods!' *ahteval gradnje zaklonišča. Zaradi tega je bilo treba načrt v celoti mei Wemeniti; nastali so dodatni stroški, s tem pa se investitor v celoti ni %eJ nia'- Projekt z zahtevano spremembo je izdelan. ' Neprijetno me preseneča trditev Cirila Rusa, da o izdelavi projekta orje" )bil obveščen. En komplet projekta po prvi inačici, se pravi brez za-ustrf *>nišča, sem mu osebno izročil leta 1981 v dokaz, da je bilo delo hbPio L^rav'ieno' en izvod arhitekture pa je dobil zato, da je pri Zavodu za stvo ^Crtovanje Vrhnika uredil vse potrebno glede plačila komunalnega itize« "ispevka. Njegovi očitki so torej neopravičeni. x>ma dotf obro« lizaOI .ENA1 udi, ovc« MILAN JEREB, dipl. inž. arh. Pripombe upravnega organa k pismu občana Jsv. Rus je v letu 1980 vložil pri IU SO Vrhnika lokacijsko doku-- Jehtacijo in zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki mu je bilo uiac *dano v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku. kra't h ^tranKa ni predložila projektne dokumentacije in zaprosila za grad-kI« dovoljenje, tako, da je lokacijsko dovoljenje prenehalo veljati. dvd ti^ planu 0Drtne dejavnosti do leta 1985 je avtoelektričarstvo opre-i in t 'ier>o kot deficitarna dejavnost. Upravni organ, ki je spremljal razvoj nje ?t deJavnosti sicer nima moči vplivati na negativne postopke projek-esoPtov, meni pa, da je opisana situacija prav gotovo korak nazaj pri n g« zadevanju podpiranja in pospeševanja malega gospodarstva. so sov br*' ada? •ibin dov« >ilN 30J ton«; Prodam globok in športni voziček po zelo ugodni ceni. Telefon: 752-827. Dušica Stojanovska Stranska cesta 8, Verd Kupim ali najamem manjši gostinski lokal primeren za kava-bar ali okrepčevalnico. Ponudbe na naslov: Erjavec Dušan, Trg Komandanta Sta-heta 6, Ljubljana, tel.: 556-470 (popoldan). Jaražo prodam na Opekarski 5. Informacije po tel. štev. 751-060. KIT KMETIJSTVO INDUSTRIJA TRGOVINA Ljubljansko mlekarne, o. suh. o. TO/D Posestva, kmetijska proizvodnja o. stih. o, Ljubljana, Cesta na Loko 4 Komisija za organizacijo dela in delovna razmerja TOZD Posestva Ljubljana objavlja naslednja prosta dela in naloge Posestvo VERD 1 ŽIVINOREJSKEGA DELAVCA Pogoj: končana osemletka 1 TRAKTORISTA II Pogoj: traktorski tečaj kandidate vabimo, da svoje vloge s kratkim opisom dosedanjega dela pošljejo v kadrovsko-socialno službo Ljubljanskih mlekarn, Ljubljana, Tolstojeva 6& Objava velja 15 dni. Na podlagi 90. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, štev. .V81) in 3. člena Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj (Ur. list SRS, štev.-25/81) je zbor uporabnikov na svoji seji, dne 17. 2. 1982 sprejel Ugotovitveni sklep o vrednosti točke in količniku za revalorizacijo stanovanj v letu 1982 Vrednost točke je 67,09. Valorizacijski količnik je 1,272-6. Vrednost točke za izračun vrednosti stanovanj se uporablja od 1. 1. 1982. Količnik za revalorizacijo stanovanj se uporavi za revalorizacijo stanovanj in poslovnih prostorov v letu 1982. Ta ugotovitveni sklep se objavi v glasilu Občinske konference SZDL »Naš časopis«. PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV SKUPŠČINE SSS Ivo Barbiš l.r. r ■ \ Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 22. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in 23. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenonajemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika T« natečaj za dodelitev stanovanj zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Vrhnika v letu 1982 Natečaj se razpisuje za: 1 garsonjero — 26m2 v bloku S-10 na Vrhniki 2 enosobni stanovanji — 32 m2 v bloku S-10 na Vrhniki 2 dvosobni stanovanji — 52 m2 v bloku S-10 na Vrhniki ! enosobno stanovanje — 36m2 v bloku B-9 v Borovnici 1 trisobno stanovanje — 82 m2 v bloku B-9 v Borovnici Splošni pogoji za pridobitev stanovanja: — da prosilec ali kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega stanovanja, — da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Vrhnika, — da prosilec ali kdo od članov njegove družine ni neupravičeno nezaposlen, — da prosilec ali kdo od članov njegove družine ne poseduje nepremičnin ali motornega vozila v vrednosti do 200.000,00 din, — da je prosilec zaposlen na območju občine Vrhnika v OZD, ki združuje sredstva solidarnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti, — da je prosilec zaposlen v OZ D tiste občine, ki ima s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Vrhnika sklenjen samoupravni sporazum o prelivanju sredstev solidarnosti. Posebni pogoji: — mejni znesek na člana gospodinjstva ne sme presegati 40 % povprečnega mesečnega čistega OD na delavca v SRS, doseženega v letu pred natečajem, če gre za družine, — samskim delavcem in materam samohranilkam, ki nimajo urejene preživnine, se mejni znesek poveča za 50%, — mladim družinam z več otroki se mejni znesek poviša za 100 %. Vloge za pridobitev stanovanja morajo vložiti prosilci prek svojih OZD, oziroma drugih organizacij, in sicer: — delavci zaposleni v TOZD in DS prek svojih OZD, — delavci zaposleni pri obrtnikih prek združenja obrtnikov ali OO sindikata, — upravičenci do stalne pomoči in invalidi prek Centra za socialno delo, — vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in udeleženci NOV prek občinskega zbora ZB, — upokojenci prek društva upokojencev, — drugi občani prek KS, v kateri živijo. Vlogi za pridobitev stanovanja je treba priložiti: — potrdilo o stalnem bivališču, — opis stanovanjskih razmer, — potrdilo o zaposlitvi, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o skupnih dohodkih gospodinjstva v letu 1981, — druga dokazila s katerimi dokazuje izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev za pridobitev stanovanja, — izjavo prosilca, da nima motornega vozila, katerega nabavna vrednost presega 200.000,00 din. Vloge obravnavajo komisije za družbeni standard ali drugi ustrezni samoupravni organi OZD, KS ali druge organizacije m skupnosti in jih s svojim mnenjem pošljejo na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika, Cesta gradenj 1. Natečaj traja do 31. 5. 1982. Nepopolnih in nepravočasno prispelih vlog ne bomo obravnavali. Izid natečaja bo objavljen v »Našem časopisu«. IZVRŠILNI ODBOR SSS VRHNIKA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in 10. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Vrhnika, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 9. Natečaj za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti v letu 1982 Natečajna vsota je 4.555.000.00 din. Od skupne natečajne vsote se namenja: Organizacijam združenega dela — 2.730.000,00 din Individualnim prosilcem — 1.825.000,00 din Posojilo se namenja za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj. Pravico do pridobitve posojila imajo: — OZD, ki združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti, — delavci, zaposleni v OZD iz prejšne alineje. — delavci, zaposleni pri zasebnikih, če leti združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti, — kmetje kooperanti, ki združujejo sredstva in delo v KZ ali drugih oblikah združevanja kmetov, če so le-te pravne osebe in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti, — upokojenci in invalidi po domicilnem principu. Pogoji za pridobitev posojila Organizacije združenega dela pridobijo posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti: — če združujejo sredstva stanovanjskega sklada v Stanovanjsko-konninalni banki, — zagotovijo obvezno lastno udeležbo. Individualni prosilci se lahko prijavijo na natečaj če: — obvezno namensko varčujejo pri Stanov anjsko-komunalni banki, .— zagotovijo obvezno lastno udeležbo. Posojila se bodo dodeljevala na osnovi Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti. Prednost pri pridobitvi posojila Prednost imajo: — organizacije združeneg dela, ki začasno nisosposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe, da bi zagotovile planiran obseg stanovanjske gradnje, — organizacije združenega dela, ki namenjajo sredstva za gradnjo ali nakup stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, — delavci, kmetje, upokojenci in invalidi, ki gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, — delavci, kmetje, upokojenci in invalidi, ki z nakupom, gradnjo ali prenovo sprostijo družbeno stanovanje, — delavci z njižjimi skupnimi dohodki na člana gospodinjstva. Posojilo se odobrava OZD za največ 10 let s 4 % obrestno mero. Individualnim prosilcem se odobrava posojilo za največ 20 let s 4% obrestno mero. Vloge za pridobitev posojila Organizacije združenega dela, ki želijo pridobiti posojilo po tem natečaju morajo vlogi priložiti: — srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb delavcev v TOZD ali DS, — plan stanovanjskih potreb v letu 1982, \ — plan oblikovanja BOD v letu 1982 — pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v TOZD ali DS, ki mora biti usklajen z Družbenim dogovorom (Ur. list SRS, štev. 15/81). Individualni prosilci pa morajo k vlogam za pridobitev posojila priložiti: — opis stanovanjskih razmer, — lokacijsko in gradbeno dovoljenje, — dokazilo o lastni udeležbi, — pogodbo o namenskem varčevanju, — potrdita o zaposlitvi, -t- potrdilo o skupnem dohodku gospodinjstva, — potrdilo o članih gospodinjstva, — potrdilo OZD, kjer je zaposlen, da soglaša, da se me odobri posojilo, — izjavo o skupno odobrenih kreditih za stanovanjsko gradnjo. Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1 do 28. maja 1982. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Morebitne informacije o natečaju dobite pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika ob uradnih dnevih. O izidu natečaja bodo prosilci pismeno obveščeni. IZUVRŠILNI ODBOR SKUPŠČINE SSS VRHNIKA Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in 3. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanj, zgrajenih iz sredstev vzajemnosti za kadre v občini, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 1. Natečaj za dodelitev kadrovskih stanovanj Natečaj se razpisuje za: 1 garsonjero — 26 m2 v bloku S-10 na Vrhniki 1 enosobno stanovanje — 32 m2 v bloku S-10 na Vrhniki 1 dvosobno stanovanje — 52 m2 v bloku S-10 na Vrhniki Pravico za pridobitev stanovanja za kadre imajo vse ozd družbenih dejavnosti na območju občine Vrhnika, ki združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika. Organizacije združenega dela, ki žele pridobiti stanovanje po tem natečaju morajo vlogi za pridobitev stanovanja priložiti: — dokazilo, da namenjajo del čistega dohodka za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev (najmanj 2,744 % BOD), — izjavo, da bodo stanovanje namenile delavcu, katerega naloge in opravila so usklajena v okviru družbenega plana občine, ki nima lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše in mu doslej ni bilo rešeno stanovanjska vprašanje, — izjavo, da bo stanovanje dodeljeno v skladu s stanovanjskimi standardi, dogovorjenimi v Družbenem dogovoru (Ur. list SRS, št. 15/81), — dokazilo, da OZD sama v doglednem času ne more rešiti stanovanjskega vprašanja delavcu, za katerega prosi za kadrovsko stanovanje. Prednost pri dodelitvi kadrovskega stanovanja imajo OZD, ki: — združujejo več sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, kot je to dogovorjeno v Samoupravnem sporazumu o temeljih planov Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika (2,744 % BOD), — ki prosijo za manjša stanovanja (upoštevajoč stanovanjske standarde). Vloge za dodelitev kadrovskih stanovanj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1. Rok za prijavo na natečaj je 30 dni po objavi. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. O izidu natečaja bodo prosilci pismeno obveščeni. ZBOR UPORABNIKOV SKUPŠČINE SSS VRHNIKA Kurirčkova torba na ramah naših pionirjev I Med številnimi prireditvami, ki so bile posvečene 9. kongresu ZKS je bila tudi razstava fotografij z dosedanjih kongresov in marksistične literature v domu JLA na Vrhniki. Ob tej priliki je spregovorila predsednida Občinske konference ZKS Marija Iskrenovič. V kulturnem programu pa so sodelovali pevci iz Lika. Vse fotodokumente je zbral in razstavo tudi uredil Milorad Borčič. Kar devet dni so letos pionirji iz naše občine po skrivnih partizanskih kurirskih poteh mimo partizanskih obeležij nosili kurirčkovo pošto. Ko so jo štirinajstega aprila naši pionirji prejeli od pioniriev iz Logatca so mednje prišli tudi nekdanji partizanski kurirji s kurirske postaje TV-17, ki so med NOB opravljali svoje kurirske naloge prav v teh krajih --- tudi po poteh, kot so jo nosili sedaj pionirji. Pionirjem, nosilcem torbice je o težavnih kurirskih nalogah partizanov spregovoril Jože Vintar. Kljub pravemu snežnemu metežu so mu radi prisluhnili, saj so vedeli, da |i m daje koristne napotke. Kurirčkova pošta namreč ni samo ena najpomembnejših letnih akcij naših pionirjev na področju negovanja revolucionarnih tradicij. Je tudi organizirana oblika praktične vzgoje naših najmlajših v pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito in politična manifestacija bratstva in enotnosti ter odločenosti, radioamaterski kotiček Kako postaneš radioamater Dostikrat |e bilo pisano obširno o našem delu, a vseeno nikoli, ali pa zelo malo, kako postane« radioamater. Radioklub vsako leto organizira tečaj za radioamaterje-operatorje. Tečaj traja od novembra do sredine maja. Delimo ga na dva dela, in to: — učenje telegrafije, — spoznavanje osnov elektrotehnike. Učenje telegrafije poteka, sistematično po dve uri na teden. Vsekakor pa se morajo tečajniki posvetiti telefrafiji tudi doma. Zato dobi vsak .tečajnik tonski oscilator s ta-sterjem. Hitrost sprejemanja morzejevih znakov je potrebna 60z/min - črke in 50 z/min — števifke Oddajanje pa ekvivalentno sprejemu. Osnove elektrotehnike spoznavajo prav tako po dve uri na teden. Vsak tečajnik dobi v izdelavo preprosta elektronska vezja, kot so izdelava detektorskega sprejemnika, nizkofrekvenčnega ojačevalca, tonski oscilator in kratkovalovni sprejemnik Ob izdelavi teh sklopov se ta-čajniki seznanjajo z elektrotehniškimi elementi in ob koncu tečaja imajo kar lepo začetno znanje osnov elektrotehnike, ki je potrebno za opravljanje izpita in pa za nadaljnji razvoj v teh smeri. Je pa še nekaj, česar nismo omenili, in to je spoznavanje radijskega prometa, zgodovine radioamaterstva, frekvenčnih območij, na katerih lahko amaterji oddajamo, kodeksa obnašanja itd. .. Ko tečaj zaključimo, vsak tečajnik opravlja izpit za radioamaterja, operatorja »C« razreda. Ob uspešnem zaključku izpita se pridobi ustrezno dovoljenje za delo in takrat se prične delo na postaji. I. C. Radioklub Vrhnika Tudi v učilnici je treba presedeti nekaj časa, da si bodoči radioamaterji pridobijo tudi osnovno znanje iz elektrotehnike. Sprejem kurirčkove torbice na Drenovem griču da nadaljujemo napore graditve samoupravne socialistične skupnosti po NAŠI TITOVI POTI. Pionirji so nato torbico vestno nosili vseh devet dni. Obiskala je naše delovne organizacije, šla je mimo številnih partizanskih obeležij in spomenikov, mimo krajev znanih po dogodkih iz narodno osvobodilne vojne. Spretni so bili ti naši pionirji. Tudi preko Ljubljanice spretno prepeljali s čolnom. Povsod, kjer se je kurirčkova . ustavila pa so pripravili svečane spi j in proslave. Na osrednji proslav dokom JLA na Vrhniki pa je bilo še bej svečano. Zbranim je spregovor ji kretarka OK ZSMS Milena Škulj. Najmlajši so navdušeno pozdravljali vsako uspelo akcijo. Ena od preizkušenj je bilo tudi streljanje z zračno puško. Obrambni dan pionirjev Tekmovanje 7. in 8. razredov 1. ekipa 303 (7. b) 1434 točk (Novak, Brožič. Pajk, Pečko, Rožnik), 2 ekipa304 (7. b) 1416 točk (Petrovčič, Seliškar, Ulaga, Turk, Končan), 3. ekipa 300 (8. a) 1411 točk (Marolt, Mrzlikar, Kiprivec, Buček, Nik). Občinsko tekmovanje 7. in 8. razredov 1. ekipa 306 (Vrhnika) 1469 točk (vodja skupine Gorišek), 2 ekipa 308 (Vrhnika) 1457 točk (vodja skupine Jugovič), 3. ekipa 311 (Vrhnika) 1447 točk (vodja skupine Rijavec). Najboljšim ekipam so podelili diplome v sredo, 28. aprila na šolski proslavi v počastitev praznika OF in 1. maja. NOVINARSKI KROŽEK O. š. LOG-DRAGOMER V snežnem viharju so naši pionirji pričakali kurirčkovo < Kurir Marjanček i Jože Vintar, nekdanji partizanski kurir je na sprejemu kur irčkove torbice pionirjem povedal resnično zgodbo o partizanskem kurirju. »Na naši kurirski postaji TV-17*e bil tudi kurir Marjanček. Bil je še mlad, saj je bil star komaj 16 let, ko je prišel v partizane, poleg tega pa je bil tudi bolj majhne postave in zelo mladolikega obraza, tako da je vse skupaj dajalo videz, da je fant komaj zapustil pionirske vrste. Pozneje je bil -premeščen na postajo TV-11 pri Loškem V soboto, 17. aprila, je na osnovni soli Log-Dragomer potekalo tekmovanje osnovnošolske mladine v znanju in veščinah za SLO In DS. Tekmovanje je sestavni del vzgojnolzobraževalnega programa osnovnih šol. Sočasno s tekmovanjem ekip OŠ Log-Dragomer je v okviru občinskega tekmovanja 7. in 8. razredov, sodelovalo pet ekip O Š Ivan Cankar in dve ekipi OŠ Borovnica. Program obrambnega usposabljanja Je potekal po razporedu: skupne aktivnosti za vse učence, tekmovanje učencev 7. in 8. razredov, aktivnosti 5. in 6. razredov, aktivnosti 3. in 4. razredov, aktivnosti 1. in 2. razredov. Že pred 7. uro zjutraj so se začeli zbirati učenci pred šolo. Zaskrbljeni obrazi so se ozirali v oblačno nebo in komentirali različne vremenske napovedi, ki so jih slišali v preteklih dneh. Ob 8. uri so razredniki razdelili startne številke. Na poziv tovariša ravnatelja so učenci organizirano odšli na bližnji travnik, kjer je bil določen prostor za prikaz gašenja požarov Učenci, člani gasilskega krožka, pod vodstvom tovariša Slabeta, so se pripeljali v gasilskem avtu z vključeno sireno. V zelo kratkem času so Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika,— Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26, člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št, 33:316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. učenci pripravili cevi, vključili črpalko in voda je stekla po ceveh. Njihova naloga je bila, da z vodnim curkom zbijejo posodo s podstavka, na oddaljenosti 50 m Mladi gasilci so prikazali še gašenje požara s prahom in s plinom. Mlajši člani gasilskega krožka so tekmovali v spretnosti in hitrosti gašenja. Po končanem prikazu gašenja so taborniki postavljali šotore. Dva tabornika sta nato učencem demonstrirala sporazumevanje z zastavicami. Učenci so nejeverno gledali v zastavice, ki so mahale po zraku. Z navdušenjem in ploskanjem so sprejeli tabornika, ki jim je razložil različne gibe z zastavicami.__ Na koncu je ekipa PMP CZ šore prikazala pravilno oskrbo ranjenca." UČENCI 1. IN 2. RAZREDA SO ODŠLI NA POHOD DO OBELEŽIJ NOB Cilj pohoda je bila hiša na Logu, kjer se je rodil in med vojno delal France Vrho-vec-Jovo, po katerem nosi ime PO na Oš Log-Dragomer. Franc Vrhovec je padel kot žrtev okupatorjevega terorja 1943. Njegova žena je učencem pripovedovala o težkih časih med vojno. UČENCI 3. IN 4. RAZREDOV SO TEKMOVALI Učenci razredne stopnje so odšli v bližnjo okolico šole, kjer so tekmovali v različnih spretnostih. Prvo je bilo tekmovanje v vlečenju vrvi. Drugo tekmovanje je bilo met bombe. Učenci so metali odrezke okroglih palic v cilj, tri koncentrične kroge s premerom 1 m, 2 m, 3 m. Tretje tekmovanje je pila štafeta »po vseh štirih«. Štafeta je potekala med dvema linijama, oddaljenima 15 m. Rezultatu 1. 1. skupina 4. b 2. 1. skupina 3. a 3. 2. skupina 4. b TEKMOVANJE 5. IN 6. RAZREDOV — NAJBOLJ MNOŽIČNO TEKMOVANJE V tem tekmovanju je sodelovalo največ ekip - 29. Vodje ekip so dobili skico pohoda, kjer je bil vpisan tudi čas stada. Ekipe so startale v razmahu dveh minut. Učenci so na treh kontrolnih postajah (KP) reševali naloge iz topografije, zgodovine občine Vrhnika in naloge o kurirski službi Na cilju so tekmovali še v prenašanju ranjenca. Člani ekipe so morali skozi ovire kar najbolj varno prenesti »ranjenca«. TEKMOVANJE 7. IN 8. RAZREDOV — OBČINSKO TEKMOVANJE Sodelovalo je 27 ekip osnovnih šol občine Vrhnika. Tekmovanje se je začelo z reševanjem testov znanja SLO in DS, in s streljanjem z zračno puško Po tem tek- Mladi gasilci so pokazali kar precej spretnosti in znanja movanju so učenci startali v orientacijskem pohodu. Ekipe so na štirih kontrolnih postajah reševale naloge iz orientacije, topografije, reševale naloge o puški in o obeležjih iz NOB. Na cilju so ekipe reševale naloge prve medicinske pomoči in izvedle praktično vajo. Rezultati: Komisija na cilju je sproti vpisovala rezultate tekmovanja. S kontrolnimi postajami so bili v stalni radijski zvezi. V tekmovanju 5. in 6. razredov so bili doseženi naslednji rezultati: 1. ekipa 370 791 točk (vodja skupine Gregorka), 2. ekipa 370 in 350 788 točk (vodja skupine 350 Pintar, nosilec skupine 378 Koz-iek), 3. ekipa 372 787 točk (vodja skupine Jaki). Po sledovih črne roke Pri Založbi Borec bo letos aprila že tretjič izšla knjiga Jožeta Vidica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Medtem, ko je prvi natis obsegal 580 strani, 160 fotografij in dokumentov. Cena je 650 dinarjev. Črna roka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska organizacija, ki je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci so ime povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande četniške vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe. O črni roki smo doslej vedeli bore malo, čeprav je ta pošast strahotno pustošila po naših krajih. Morila je matere z več kot desetimi otroci, mlada dekleta, otroke in starčke, včasih kar cele družine. Pisec podrobno opisuje zločine črne roke na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in njeni okolici, na Škofljici, v Pijavi gorici, na Turjaku, v Velikih Laščah, v Žužemberku, v Mirni peči, v Novem mestu, v Grosuplju, Višnji gori, v Trebnjem, v dolini Mirne, Šentrupertu, Škocjanu, Kostanjevici pa vse do hrvaške meje, na Notranjskem od Brezovice, pa Vrhnike . in Logatca do Trsta, v Polhograjskih Dolomitih do Žirov, v okolici Litije in drugod. Knjigo je možno odplačati v treh obrokih, naročite pa jo lahko pri Založbi BOREC z objavljeno naročilnico: NAROČILNICA: ZALOŽBI BOREC, 61000 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28-I Naročam knjigo PO SLEDOVIH ČRNE ROKE......izvodov Ime in priimek ............................................... Zaposlen pri ................................................. Naslov stanovanja ........................................... Knjigo bom plačal: po prevzemu, v 1,2, ali 3 obrokih (ustrezno obkroži ali podčrtaj). Cena knjige je 650 dinarjev. 1 potoku, torej prav tam blizu Ogenj kraja, kjer se je v poletju 1942. leta v jami dogajala znana tragedija p* skih ranjencev, katero ste imeli priti dati vTV nadaljevanki »MANJ STB NOČ...« Nekega dne je na postajo prišli p* je na kuverti imelo dve veliki črki ft tedaj pomenilo, da je pismo ekspi da je zelo važno ter je moramo b( odposlano naprej. To nalogo naj bi kurir Marjanček". Ker je bilo ozei okoli osvobojeno, poleg tega pa je kurirjeve poti vodila tudi primerna cesta. zato, je Marjanček spravil čez ramo zavihtel brzostrelko in kolo, ter kmalu utonil v prostrani!1 mnih kočevskih gozdovih. NaenKi nenada pred njim zagrmi ostef »STOJ! ROKE GOR' Marjanček s« ustavil, toda da bi roke dvignil in s* Ne to mu niti na misel ni prišlo! Skoi | bližnjo skalo, pri tem pa so že za' brzostrelke. Kurirja Marjančka je fl )|j napadla sovražna skupina, ki se ') pazno priklatila skozi gozdove z nom, da ob cesti preži na kurirje i" posamezne partizane. Take obces lovaje smo tedaj imenovali »" ROKCI«. Sovražnikove krogle so skalne robcve Marjančkovega kritji kurir je od časa do časa oddal raH sovražniku. Iznenada pa se mu poi norokec tudi na njegovi desni stra' |y meni, da ga nameravajo obkoli' sedaj, kako se rešiti iz neugodne?/ žaja, saj na uspešen umik ni bilo kajti čim bi zapustil svoje kritje bi &' sovražnikovim rafalom. Tedaj pa glavo šine zvita misel. Na ves glas j' križati: »DRUGA ČETA V STfl1 VRSTI NAPREJ, PRVA ČETA ZG0 d Napadalci, misleč da gre po cesti o» je prišel kurir, še polno drugih partr so se v strahu začeli umikati, nato jadrno odpeketali skozi goščavo, ček pa se je previdno dvignil iz krj naperjeno brzostrelko v rokah na' pot na sosednjo kurirsko postajo pismo oddal. Tedaj pa so šele opatf( je pismo prestreljeno. ' j) Ta dogodek vam nisem povedal da bi Marjančka dvignil v junaka, I zato, ker je po svoje zanimiv in poučj nam zgovorno pove, da sovražni zmaguje samo hrabro srce, in dobro je, pač pa tudi preudarnost, domis>' zvijača. »i t >r I Prav v tem pa je mali Marjanček veli k kot Martin Krpan iz Vrha pri S"-., ci. Kdo ve, če vam ne bo to dozive' rirja Marjančak ali če hočete Marjaf1 deja z Drenovega griča, še kdaj pra* lo.« Dne 24. 4. 1982 med 7. i uro sem izgubil v trgovini Mlečni restavraciji na Vt] niki denarnico z. dokumefl Poštenega najditelja prosil da mi jo proti nagradi vrne I naslov, ki je v osebni izkazi! ci.