71, številka.
Trst, v ponedeljek 13. marca. 1905.
Tečaj XXX
Izhaja vsaki dan.
Tu<'i ob nedeljah in praznikih ob h. uri, ob ponedeljkih uri rjutraj
IVuairnr ■itniike seprod;ijajo po 3 novč. (6	■
v BitiOgih tobaksrnah t T ratu in okolici. Ljubljani. Gcric. « >! i. K rani u. Mariboru. Celovcu. Idriji. >t. Fetru. Se 3 i Nabrfžin . Novenime tu itd.
Offlasf in namflw sprejema uprava li;»ta -Edinost"1, uli«-a <.K>rrio <>ala1ti it. IV — 1 r;»dne ure so od i. pop. do
zvefer. — Cere oglasom nt. na vrsto petii; poslanice, obrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1157. ^
Edinost
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
Naročnina znaia
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece (J K. — Na
uaroebe brez doposlace naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi nij se pošiljajo na uredaiJtvo list*. »fraukovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošilja'i na upravo l:sta.
V edinosti je moč!
UREDNIŠTVO: nI. (iiorgrio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon orcij lista „Edinost*'. — Natisniia tiskarna konsorcija lista ..Edinost'* v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hrauiluični račun št. S41.G52.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti).
Umikanje ruske armafle se je izvršilo v redu.
Kiiropatkiuova brzojavka.
PETROGRAD 12. General Kuropatkin je brzojavil v petek ob 6. uri zvečer : Od poldne naprej je postalo umikanje naše armade zelo nevarno, izlasti za one vojne zbore, ki so se nahajali daleč od mandarinske 'ceste. Japonci so napadali naše k , vendar vsled najskrajnejih naporov so naše armade izven nevarnosti. Sovražnik je obstreljeval našo umikajočo se črto od vzhoda in zapada. Mandarinsko cesto so Japonci obstreljevali od vzhoda z dveh t< »ček, pri Tavi in Puhe. Nase čete se vedejo zelo hrabro. Japonci so radi tega tako naglo z juga prodirali,, ker je danes zamrznila reka Hunho, ki je ščitila našo j/ozicijo pri Mukdenu. General Zer-picki] je bil ranjen, vzlic temu je ostal na fronti.
PKTROGRAD 12. General Kuropatkin je v soboto zvečer, dne 11. t. m. brzojavi!. Umikanje se je izvršilo na poprej določene pozicije. Zadnje čete tretje armade so zasedle mandarinsko cesto, 25 verst pred Tielingom: sovražnik jih le malo nadleguje. Od 28. februvarija do 11. marca je bilo ranjenih 1100 častnikov in 46.391 vojakov.
Kitka za nisa taifuiia.
PETROGKAD 12. Taifun, ki je že 8. marca pri Mukdenu razsajal, je dne 9. marca zjutraj pričel z novo močjo divjati. Pe-čeno rumeno nebo in rumeno-rjava tla sta si bila jednaka. V silnih stebrih je l>odil vrtinec drobni pesek, Komaj je bilo možno dihati in na pet korakov se ni videlo ničesar. Celo že več dni trajajoče st; Ijanje iz tisoč tojx)v je postalo po tem , račju zamolklo. Ob takih za napadalce in branitelje obteževalnih razmerah, je minul zadnji boj okolo Mukdena.
Mtikririi dne, ko so se liusi umaknil i.
PETROGRAD 12. Iz zadnjih brzojavk, ki sta jih dopisnika listov »Novoje Vremja« in »Rus« odposlala dne 9. marca popoludne in zvečer, je razvidno, da so tega dne na ruski strani že izginile nade. Življenje v Mukdenu je menjalo svoj značaj, magazini, gostilne in restavranti so bili zaprti. Kitajci so zamazali svoje izobešene ščite, trgovina je prenehala Težavno je bilo kupiti si živil. Na kolodvoru je vladalo mrzličavo gibanje. Maloštevilni že-f zn uradniki, ki so se že deset dni neprem homa |hj noči in po dnevu bavili z odpravljanjem ranjencev in odpošiljatvijo nepotrebnega trena, so odposlali na dan 40 vlakov.
Poročilo iz Tokija.
TOKIO 12. Po uradni cenitvi je bilo ujetih 40.000 Rusov. Rusi so v okrožju reke Šaho izgubili okolo 90.000 (?) mož.
Vojna se bo nadaljevala.
BEROLIN 12. \Volffovemu biro je njegov specijalni dopisnik iz zanesljivega vira brzojavil iz Petrograda : Ruska vlada nikakor ne misli na mirovna pogajanja, temveč je odločila nadaljevati vojno in odpo-slati na bojišče novo armado. Vse druge nasprotne vesti ne odgovarjajo resnici.
BEROLIN 12. Grofica Bulow je dala sinoči soarejo, kateri je mej drugim prisostvoval diplomatični zbor. Diplomatje ne verujejo na bližnji sklep miru. Od ruske strani se energično zanikajo vs9 govorice o miru. Zdi se, da je ruska diplomacija prijazna ideji za mir, toda, kakor se vidi hoče car nadaljevati vojno
\VASHINGTON 12. (Reuterjevo poročilo). Ruski poslanik grof Cassini de-mentuje vest o mirovnih pogajanjih, Istočasno je izjavil, da je car nepreklicno sklenil nadaljevati vojno dokler ne zmagajo Rusi, ne glede nato, koliko časa bode ista trajala. Pripravljajo se že nove čete,: ki se, odpošljejo Kuropatkinu v ojačenje.
PETROGRAD 12 Petrograjska brzojavna agentura je priobčila komunike ki izjavlja, da so popolnoma neosnovana vsa poročila o namenih ruske vlade, češ, da je ista pripravljena pričeti predpogajanja o sklepanju miru. Japonska se pogaja sedaj, pravi komunike, z angležkimi in amerikanskimi bankirji o novem posojilu 100 milijonov jenov s »Standard Oil Com-panv' pod pogojem, da zastavi naftine ame v severni Japonski. Interesovane stranke podpirajo gavorice o sklepanju miru.
gostje. To mnenje je povsem napačno. Po ljudsktm štetju 1. 1890. je štela Istra okroglo 118.000 Italijanov, 140.000 Hrvatov in 44 000 Slovencev. Te uradne številke sicer niso zanesljive, ker je brez dvoma več tisoč Slovanov vštetih med Italijane. Na podlagi teh številk šteje torej italijansko prebivalstvo 39°/0. slovansko pa 6o'9°/o-
Ravno nasprotno razmerje pa kaže •število šol Po zadnjem izkazu, ki ga imam pri rokah, je bilo v šolskem letu 1898/99 v Istri 190 razredov z italijanskim učnim jezikom, to je b2.g°/0 in le 81 razredov z hrvatskim in s slovenskim učnim jezikom, torej 112 slovanskih razredov ali
37'1 °/o-

Brzojavne vesti.
Bolgarski knez Ferdinand.
PARIZ 12. Bolgarski knez Ferdinand je včeraj popoludne dospel semkaj v najstrožjem inkognito. Ker je knez izrazil željo, da bi rad obiskal predsednika Lou-beta, ga je isti zvečer povabil na intimni diner v palači Elvsee.
Novo norvežko ministerstvo.
KRISTIJAN1JA 12. Y novem mini'-sterstvu Michelsen so zastopane razmerno vse stranke narodne skupščine, namreč štirje členi levice, štirje desnice in dva zmerne stranke. Vse stranke so odločne, da vzlic vsem težavam izvede o rešitev konzularne atere.
> • <
PODLISTEK.
u 1
Prokletstvo.
i&godovinsći r;>:uan Av^asta Šbnoe — Nadaljeval in dovršil I. E. Temle.
Prevei M. O-ć.
—	»Ah !« so zaklicali vs\
—	»Da, jaz sem to«, je dodal ničvred-než, »in jaz naj sem kriv, ako ne bosta
obešena«.
—	»Mir!« je zamahnil krojačič, po-v spe vsi na metlarjeve rame. »Vojska gre, ki ju vodi«.
V množici je zašumelo ali utihnilo zopet hitro. Iso.'ić si je z golim mečem krčil pot med ljudstvom do mestne hiše. Za njim je stopala peš četa kapitanskih oklopnikov, vodeča na vrvi sodnika Xikolo in /ivana. Oba sta ponosno dvigala glavo, oba sta svobodno gledala meščane svoje.
Šolska mizerija v Istri.
Iz govora poslanca Žitnika v zbornici poslancev.)
Istra
Mnogi, ki ne poznajo razmer na jugu, sodijo, da je Istra z ostalim Primorjem italijanska in da so Slovani le priseljeni
—	»Nikola! Živan!« čulo se je jezno šepetanj 2 iz množice.
—	»Uf!« je dahnil Hosaroš, kakor da hoče odpihniti straže.
—	»Sangue di dio!« je kliknil lekarnar.
Sedaj so dospeli do blizo vrat.
—	»Dober dan, Živan*, se je zakrem-žil obraz Drage, »danes meni jutri tebi!«
—	»Glej, glej, vraga !« je šepnil krojač, »nič se ne bojita«.
Živan pa je privzdignil zvezani roki in spregovoril :
—	»Gričani ! Glejte to! Spominjajte se zlate bule svoje ! Gričani. nikar ne kop-ljite razbojniški v tuji krvi. Gri . . . . « je hotel še govoriti ali straža ga je se sodnikom vred šiloma potisnila v mestno nišo, katere vrata so se za- rla za njima. Petdeset sulic se je naperilo proti ljudstvu, a mno žica je zamrmrala zamolklo.
—	»Sangue di.dio!« je kriknil Giali-mello in solza mu je zasvetila v očeh.
Pripominjam le, da je več italijanskih šol v čisto hrvatskih krajih Nekaj izgledov. V Vel. Lošinju so jim 1. 1870. na deški in dekliški šoli vsilili italijanski učni jezik. Večina občinskega zastopa je v seji 14. maja 1895 sklenila, naj se na obeh šolah uvede hrvatski učni jezik. Manjšina se je pritožila na deželni odbor, ki je 15. junija 1805 razveljavil sklep občinskega zastopa kakor protizakonit. Večina se je pritožila na naučno ministerstvo, ki je odgovorilo, da nima povoda za uradno poslovanje, ker je Že dež. odbor razveljavil sklep. Obe šoli sta še danes italijanski.
Vas Šterna, občina Grižnjan, je 1. 1892. prosila za ljudsko šolo. Ponudili so jej ita lijansko. Prebivalstvo se je pritožilo na deželni šol. svet in ministerstvo. L. 1897. je dež. šol. svet odločil, naj se na šoli v Sterni poučuje v italijanskem in hrvatskem jeziku. Proti temu se je pritožil dež. odbor na ministerstvo, ki je to pritožbo odbilo, nato na upravno sodišče, ki je 14. marca 1900 razveljavilo odlok dež. šol. sveta, oziroma ministerstva češ, da v tem slučaju ne velja § 6. drž. šol. zakona, ki se tiče le enojezičnih šol, in velja ljudsko štetje. Torej tu se sklicujejo na ljudsko štetje, ki je jako napačno. Drugod, n. pr. v St. Jakobu na Koroškem izprašujejo starine. Zakaj pa niso šolske oblasti v Sterni vprašale, katere narodnosti je prebivalstvo ? Prepričale bi se bile, da je ondi le šest italijanskih družin, da vsi otroci govore hrvatski jezik. Kje je zakon, kje so didaktično - pedagoška načela ?
Na V o 1 o v s k e m pri Opatiji je od nekdaj italijanska šola. L, 1897. je kr. šol. svet prosil za hrvatski oddelek. Cez dve leti je dež. šol. svet odbil prošnjo, češ, da je v Opatiji hrvatska šola. Pritožili so se 31. okt. 1899 na ministerstvo. Odgovora ni bilo nobenega. In danes je na Vdovskem dvorazredna italijanska šola ki šteje okoli 40 otrok, in zasebna šola družbe sv. Cirila in Metodija, ki v enem razredu šteje nad 90 otrok.
V P 1 a v i j i, občina Milje, okraj Koper, so stariši že 1. 1903. prosili za ljudsko šolo. Zgradili so poslopje za 14.404 K.
— »Eh ! Eh !» je pokimala Gončinka, »tako je bilo tudi meni«.
»Čakajte, Čakajte! sedaj boste čuli!i je šepnil Pa viša«.
Na Markov trg je priletel na visokem belcu gospod Mikič Prodanič a za njim trobentač. Trobenta je zatrobila trikrat. Na to je izvadil Prodanič pismo iz nedrij in zaklical : »Gričani, čujte, to nam piše milost gospoda kapetana: Mi, Ladislav, od Lučenca, glavni kapetan kraljevin Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, ban severinski. Modrim in obzirnim ljudem, sodnikom in prisežencem in vsem prebivalcem brda Griča kraj. Zagreba pozdrav! Naznanja se vam zanesljivo, da sta Ivaniš, prej mačvan-ski ban, in Ivan, prej prvak vranski, s Horvati in mnogimi drugimi puntarji in somišljeniki in pristaši zbrala silno vojsko proti zvestim podanikom kraljičine svetlosti, a sosebno proti vašemu mestu, ki blesti s svojo zvestobo med ostalimi mesti kakor mesec med zvezdami. In ker vemo mi, da
Prosili so za učitelja. Dobili so odgovor, da morejo svoje otroke pošiljati v »nameravano« dvorazrednico v Škofijah. V Pla-vijt je torej že mnogo let novo šolsko poslopje, za šolo obveznih otrok je do So, toda učitelja ne dobe.
V	Bergudaču pri Buzetu imajo že mnogo let šolsko poslopje, a učitelja jim nočejo dati. Šolska družba za Istro mora sama plačevati učitelja.
V	V lah o ve m je do 100 šolskih otrok. Prošnjo za šolo so vložili že 1. 1896 na dež. šol. svet. Odgovora ni nobenega.
V	L o v r a n i je že več let mešana italijanska in hrvatska šola. Krajni šol. svet je že 1. 1896. prosil, naj se šola razdeli v hrvatsko in italijansko. Odgovora nobenega. Leta 1898. so zopet prosili, brez vspeha. Pritožili so se na ministerstvo, ki je z dopisom z dne 25. junija 1900 št. 16.584 pritožbo zavrnilo. Pritožili so se na upravno sodišče, ki je z odlokom z dne 2. dec. 1901. odgovorilo, da v smislu S; 2 zakona od dne 22. okt. 1875 posamični občinski členi nimajo legitimacije za pri tožbe pred upravnim sodiščem, marveč le občine in dežela kakor interesentje. Prosili so na to, naj se hrvatski oddelek razširi na dva razreda, ker je sedaj do 160 učencev, a eden sam učitelj. Toda tudi ta
prošnja je šla pod klop. (Zvršetek pride).
--- -^-—
Rusko-japonska vojna.
Trst, dne 1'2 marca 100"».
Izid umikanja ruske armade.
(Iz stroko vojaškega peresa.)
Glasom današnjih oficijelnih poročil Kuropatkinovih se je ruska armada do i i. t. m. umaknila v pozicije na severu, ki so bile že poprej določene.
Že včeraj smo trdili, da je moral Kuropatkin pričeti umikanje še v noči od 6. na 7. marca in danes to potrjuje poročilo iz japonskega glavnega stana. Splošno prenehanje boja v noči od 6. t. m., o katerem je bilo sporočeno, nam je razodelo, da se je izvršil važen dogodek.
Skupna izguba armade v času od 28. februarija do 11. marca znaša 1 190 častnikov in 46.331 ranjenih. Število mrtvih je najbrž uračunjeno v tem številu, ker ni posebej označeno. Ako je bila Kuropatki-nova armada močna 350.000 mož, kakor so javljala najnoveja poročila, tedaj bi znašala izguba 13 odstotkov. Izguba bi bila torej manja, nego je bila v bitki pri Liaojanu ali ob reki Šaho (oktobra 1904).
Poročilo iz Tokija, ki pravi, da je bilo vjetih 40.000 Rusov in da so znašale ruske izgube v okrožju reke Šaho 90.000 (!) mož, ni drugo kakor japonska baharija ! —
Ravno v okrožju reke Šaho so morale biti ruske izgube najmanje, ker je ta oddelek najprej pričel na dani ukaz umikanje ter
je kapitelj zagrebški brez obrane in da so kanoniki na strani rečenih puntarjev, in ker vidimo, da bi se zlo godilo vsej kraljevini Slavonije, ako bi padla v roke napadalcev, in da bi sosebno mesto Griških goric bilo uničeno do temelja, zapovedujemo vsem in vsakemu od vas pod kaznijo vele-izdajstva, da se, čim ste umeli to pismo, vržete na Kapitelj, porušite nasipe, da razrušite stebre in da jih odnesete domov. Drugače ne smete storiti, ako nočete pasti v nemilost kraljice. Dano na brdu Griču pri Zagrebu na dan 1. marca 1387.
— »Gričani! Culi ste to, je nadaljeval Prodanič, »in umeli. Vsaki možki, bodi star, bodi mlad, dvigni se jutri ob zori, zagrabi za kopje in meč in pohiti na Kapitelj, ki vas tare in pije od postanka. A kdor se upre proti zapovedi njegove milosti gospoda kapetana, zapade mu glava pod kazen, kakor vašemu nezvestemu sodniku Nikoli in zaprisežencu Zivanu. Na orožje, Gričani !«	(Pride še).
s> bili Tia tej fronti vsi napadi popolnoma odbiti, torej je moral isti imeti tudi najmanje izgube. Najveće izgube so morale
Domače vesti.
Krivopri»einik. Sinoči je nase ..Dra-
to kron, g". Fran Dobrila 6 kron ter g Josip Sašič 2 kroni.
»Venec« izreka darovalcem
imeti krilo.
1* A \r.,L-ri.-na t i rlr^n matično društvo" uprizorilo v veliki dvo- zahvalo, ter se ob enem zahvaljuje vs 1 ćete zapadno od Aiukaena t. j. aesno	»	_
rani Narodnega doma že znano igro wknvo- onim, ki so počastili se svojim obisk
prisrčno
rsem obiskom
..Jadranska banka v Trstu".
.Trsčanski Lloyd" piSe :
Predsedništvo. Samomor. 72 letni Josip Palme, sta-
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
rz=: ulica Tesa št. 52 A
(v Instni hiši.)
ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje)
Cene da ss ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela t odi
Zaloga vina A. FONDA
prisežnik", v kateri je gostovala gospa	veselico, kakor na preprijaznem sodelova-
Da n ilova iz Ljubljane kakor Veronika.	nju sosednjega pevskega društva Zvezda"
Igralo se je dobro, izlasti moramo pohvaliti	\z Herpelj. ravnokar omenjeno gospo Danilovo in g. Stoka, potem gospo P o n i k v a r c*o
Eppur si muove! To, česar smo in gg. M i h aj lo viča in K u r e t a, ki so na-	nuj0či v ulici sv. Justa št. 30, se je včeraj
trebali že davno in pričakovali tu v Trstu, stopili v večih vlogah. Tudi sinoči je bil	ustrelil se samokresom, nabitim z drobnim
kakor lačen kruha, se ravnokar uresničuje. med predstavo izročen gospej Danilovi	zrnjem, v desno stran prsi. Zdravnik se	posebnih naertili
Industrijalni. trgovski in ves narodno-go- krasen šopek cvetlic. — Žal, da je bila	zdravniške postaje. H je, pozvan, prišel k ___^___ __^
spodarski slovanski svet toliko Trsta in predstava le srednje obiskovana. Vzroka	nesrečnemu starcu, ni mogel opraviti dru-
njegove okolice, kolikor Goriške, Kranj- je iskati v ravnokar minoli pustni dobi,	zega, nego konstatovati smrt. Starec je
ske, Istre, Reke, Dalmacije, Bosne, Her- nadalje je krasno spomladansko vreme iz-	bolehal ta neozdravljivi bolezni. V tem
cegovine, Češke, Hrvatske, Slavonije, Ko- vabilo mnogo občinstva iz Trsta v okolico,	dejstvu je iskati uzroka samomoru, roške in Štajerske in vseh ostalih slovan- a Vrhu tega je bilo za to in sobotno pred-skih pokrajin v monarhiji avstro-ogrski, stavo tudi premalo — reklame.
kakor tudi bratje Srbi in Bolgari v	Pogreb na Proaeku. Pišejo nam :	£van Germanis sta se včeraj popoludne
Srbiji, ( rni (iori in Bolgarski, se gotovo One 7. t. m. imeli smo na Prošeku pogreb	Sprla v nekej hiši blizu Andrejevega sta-
razvesele od vsega srca na vesti, ki jo tu pGk. Edvarda Verša. Taki slučaji so sicer	novanja. Andrej je pa svojega nasprotnika
donašamo danas: da se tu v Trstu, n a nekaj navadnega, ali pokojnik je zaslužil,	ugriznil v spodnjo ustnico s tako silo, da
tej najdelikatneji in najvažneji da mu posvetimo tu nekoliko besed. Po	mu je ustnico malone odgriznil preč in
točkiSlovanstva ob morju A dr i- kojni je bil zvest in naudušen ud pevskega	preč. Germanis je moral na pomožno po
j a n s k e m. vzlic najvećim težavam raz- \n godbenega društva. Po dolgi bolezni	stajo društva »Igea", kjer mu je zdravnik
lične naravi, ustanovlja — v pravi čas — moral se je komaj 25 letni mladenič v	podelil najnujnejšo pomoč ter ga dal potem
nenavadno važen denarni zavod slovanski : najljepšem cvetu svojega življenja iz srede	spremiti v bolnišnico. Andrej F. je bil pa Jadranska banka v Trstu. In kako naj bi
Ilustrovan cenik brezpiafno in franko.
v ulici UgTO
Foscolo št. 9
Pretep s
Tstrska in dalmatinska vina prrili kleti, priporoč-. , A . . ... ljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni. ZODmi. Oglarja Andrej Furlansko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk,
F., stanujoči v zagati Marinella št. 12, in specijaliteta: rozolja vermut, maršala, istrsko 111
furlansko žganje.
_	Prodaja na debelo in drobno.
Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah.
3
Sprejemajo se vsakovrstna, d sla, posebni h načrtih.
111 po
svojih dragih preseliti v prerani grob. I o aretovan.
se ne veselili ravno	je pač občuten udarec ne samo za njegove
mi okolo „Trščanskega Llovda4* tega no-	stariše, ude obeh društev, marveč za vse Titz je aretoval včeraj 30 letnega Karola
vega činitelja na polju našega narodnega	vaščane, kajti rajni je bil v resnici v vsa- Bin, ker ima ta poslednji na vesti tatvino
gospodarstva?! Da, to je pravi „coup	kem pogledu vzoren in spoštovanja vreden srebrne ure, vredne 18 kron, in pa tatvino
d* '*tat**, to je, kakor pravi Anglež „the	mladenič. Da je to resnica, videlo se je ve£ kolekov in znamk in I50 kron v go-
rij^ht moment in the right place-, ki so	najboljše na njegovem pogrebu. Pevsko in tovini. Koleke, znamke in denar je Bin
^a zamislili in izveli naši narodni ljudje in	godbeno društvo sta pokazali s korpora ukradel na okrajnem glavarstvu v Kopru.
Trstu. Osnovalni	tivno udeležbo, kako je treba ceniti svoje
Trstu** je že	zaslužne pokojnike. Toliko od hiše žalosti ^o^ do 8. marca 1905 je prišlo v Opatijo
zasnovan. Tu navaja „T. Ll." od nas že	«io cerkve, kolikor od poslednje do poko 10.764 oseb. Od 2. marca 1905 do všte-
navedena imena osnovalnega oibora.)	pališča tekmovali sta ter se vrstili imenovani tega 8. marca 1905 je priraslo 940 oseb.
Pravilnik „Jadranske banke v Trstu"	društvi s petjem in sviranjem žalostnik, Dne 8. marca 1905 je bilo navzočih 2795
je izdelal gosp. d r. (t u s t a v G r e g o r i n.	da svojemu spoštovanemu udu izkažeti oseb.
Po pravilniku je določena temeljna	zadnjo čast. In res: venci, druŠivena za
glavnica 2 < >00.000 K. Prva emisija bo iz-	stava, redno razvrščeni pevci in pevke,
našala -,00.000 K. Banka bo uradovala in	noseče v rokah šopke cvetic, društvena
in	čepica na krsti, godba ,n neprestana mno
Mirovaa csnik brezplačno in franio.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITfiLIft =
Aretovan tat. Policijski agent Karol 5 Ve,ikansko skladišče in razstava
domoljubi slovanski v odbor „Jadranske banke
pohištva in tapetari]
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
Tujci v Opatiji. Od i. septembra
ftfiŠorlanm	knjigovodstva, slovenske,
mEfUlGmir italijanske, hrvatske in dedoma
11 mške korisj ondence z večletno prakso, išče v jutranjih urah S—12. zaslužka. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo »Rdin.«.
poslovala v hrvatskem, slovenskem
srbskem jeziku. Xje delovanje se bo raz-	žica ljudi iz kraja in bližnjih vasi: vse to je
tezalo na vse veje širnega bančnega po-	napravljalo globok vtis. Reči se more, da
slovanja. „Jadranska banka v Trstu" bo	takega pogreba nismo imeli na Prošeku
eskomptirala menjice, bo vsprejemala denar	odkar smo g.a viteza Nabergoja položili v
Loterijske številke izžrebane dne
ii. t. m.
Gradec :	22 62
Dunaj :	75 0
34 10
56 79
40 o 2
ob obrestovanju na ulo/nice, na nakaznice in v tekoči račun. Vsprejemala bo v po-
hladni grob.
Tudi ob takih žalostnih prilikah kaže
2^MlRODILNICA-£fi
€miliju Cumar Pok. Friderika
Općina št. 2(19 zraven kavarne „AU'EMrovia"
UeHka izbera in zaloga
Umor v plesni dvorani. Na nekem Sip, žebljev. barv, fopičev. mineralnih vođ.
3(azne vesti.
papirje, nakazovala bo se važnost pevskih društev. Se svojim
maskaradnem plesu v Budimpešti, pripetil se je na pustni torek žalosten dogodek.
vsa trušča tu in možem- milim petjem razveseljujejo ona in krepijo ^ ples je došla gospa izredno iepe postaVef bo menjice, poUgnene duha človeku. V takih tužnih momentih ^^ katere ^ ^	vrted mnQg.-l
- A uvede P° sv°Jl Pn" P* vlivajo balzama tolažbe v srca žalujp-	Kq veselo oloženje prikipelo
hrano vrednoti:: izplačevanja na stva, realizirala
efekte in kupone, ^ uvcuc Fu svuji	pa viiva.o oaizama toiazoc v siea — j- mQŽk] Kq veselo raZpoloženje prikipel
liki tudi „Sate D.--pot- za pohrano vred	čih> ki jih je zadela ljuta rodbinska nesreča. ^ vrhunca je ffospa odložila krink0) a
nostnih papirjev na udobnost svojih klien-	Ker pa obstoji na Prošeku razun dobro
tov. Z eno besedo: vsi moderni posli ban-	urejenega pevskega društva »Hajdrih«
karstva se bodo v »Jadranski banki'1 vzdr-	tudi >(iodbeno društvo« enacega pomena,
ževali in vršili.	zato bi bilo želeti, da bi se tudi tega po-
vii!3kega špirita, voačeuih in lojevih avec. Kislina, laneno olje, navadno in dišeče milo.
njeni plesalci so opazili, da je to neki
Drogerija
GUSTAV MARCO
ulica Giulia si. 20.
mizarski pomočnik. Trije plesalci so se radi Droge, barve, pokostj, petrO-tega tako razsrdili, da so z noži naskočili lej, ČepiČi, ŠČetke, mila, par-
na mizarskega Domočnika ter mu zadali /e Prihodnjega tedna se razglasi po slednjega sosebno kaj rada vesela mladina take ^ ^ je kmalo potem izdahnil.
hrvatskih in ostalih listih Primorja namer- tesneje oprijela ter da bi delovala v smislu	šlc^o slušateljev na avstrijskih vse-
učiliščih. Y letošnjem zimskem semestru je
bilo na pražkem češkem vseučilišču 3924 industrijalni, obrtni, denarni in v obče na- spanje in bodi zagotovljen, da Te udje slušate,jev na lvovskem 2934. na krakov-
rodno-rrosnodarski svet na to de,stvo. oak obeh društev ohranijo v blagem spominu! ^^ ^	dunajskem _Q09t na gra.
Proseča n. soboto v sv. Križu na
jana vstanovitev „Jadranske banke v Trstu**, skupnega napredka,
Danes že opozorujemo ves naš trgovski, Ti pa, dragi Edvard, snivaj sladko
rodno-gospodarski svet na to dejstvo, pak se nadejamo za trdno, da se z viših pa-trijotičnih stališč udeleže podpisovanja delnic, ko pride čas za to.
fumi itd. itd. Zaloga šip in sfceklenin.
m
škem 1882, na pražkem nemškem 1520, na inomostskem 1058 in na črnoviškem 67,3 1
Umrla je v
Vipavskem Marija Medvešček roj. Drašček, slušate]jev
Huda zima v severni Ameriki.
1 rst gleda z resnostjo na to novo, soproga tamošnjega gospoda nadučitelja, ml'do narodno gospodarsko dete Slovan- v jetu svoje dobe. stva v svojih zidinan. /Tledajo nanje presenečeni tudi Italijani in Nemci. Pa, ko je temu tako. pokažimo mi vsi. kolikor nas je Slovanov v Avstro-Ogrski, da je Trst za nas n a j z a 11 i m i v e j a točka na
Letos,
je v Severni Ameriki izvanredno huda Odbor pevskega društva .jKolo^ zima Radi tega je n. pr. samo v Xe\v-bo imel nocoj 13. t. m. sejo.	Vorku nad 100 000 delavcev brez dela.
Kriza na občini puljski. Kakor	Samomor odlične gospe. V P»uJirnpe-
smo bili javili tudi mi, imelo seje dne 10. šti se je v petek vrgla z okna tretjega
KDor se hoče Oobro in z veliko ekonomijo obleci, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
I. FARCHI Barriera veccliia5
kjer
t. m. vršiti konstituiranje novega občin nadstropja soproga senatnega predsednika Poy,tično;S°sPodarskeSa skega zastopa v Puii. Gospodje so. res kraljeve kurije, d.ra Alberta Vavrika. Vzrok
prišli v cilindru, fraku in klaku, da si iz- samomora je bila dolgotrajna bolehnost.
programa.
K. cosi sia !
berejo »glavo«. Ali ko so se videli in
se vsaki dan izdeluje ? lastni krojadnici.
Semenski ovesinf;žoI
za seme in konzuni:
bokini, koks =r in mandalon
Drolme |M»litiriie vrsti.
Ivan K r a n c i
Odvetniki v Budimpešti. Ivoncem leta prešteli, videli so, da jih je — premalo. Iy04 je bilo v področju budimpeštanske In raziti so se morali, ne da bi bili sploh odvetniške komore 1400 odvetnikov in to je dobiti v poljubni množini pri podpisani odprli sejo in ne da bi bili zapisali na 6s več nego koncem leta 1903. Nasproti tvrdki v Ljubljani, Dunajska cesta šiv. -V2.
s c 1.
je v Turčanskem sv. Martinu umrl v sta-
I)ne 7. t. m. zapia,nik vzroke radi katerih ni moglo temu se je znižalo število odvetniških kan-
rosti 85 let slovaški rodoljub Ivan 1'ran- nitost s tem, da so sklicali novo sejo cisci bivši veliki župan. Hrancisci je bil takoj za nas]cdnji dan. Čakati bi bili mo-eden onih Slovakov, ki ogrsko državno službo, zatajil
naroda.
priti do volitve. Toda zagrešil so nezako- didatov za 103.
so sklicali novo seio	Vezuv bljuje. Iz Neapolja poročajo od
10. t. m., da je počel Vezuv zopet biju-ni. vstopivsi v rai- dn"j \ Zgr0d;lo se je še nekaj dru- vati. (Tost črn dim se vzdiguje iz žrela, svojega zeg-a kričečega. Ker so ori izvoljenci, ki sliši se tudi podzemsko bobnenje.
pripadajo c in kr. mornarici, demisijonirali	Kraljevska palača Vavel v Krakovu.
P t > vin je kralja Petra p o je pr šla trojica propalih — in med temi Starodavno poljsko kraljevo palačo Vavel, Srbiji. -Srbska Zastava*4 javlja, da bo tudi glasoviti c. k. poštni upravitelj Frank ki je b la do sedaj zanemarjena, prično v srbski kriilj Peter v tem letu obiskal — da stopijo na njihova mesta. Ti hočejo kratkem popravljati, vztočno Srbijo.	baje tudi demisijonirati, ali še le po kon-
Srbska skupščina. Iz Belega- stituiranju, ker, ako bi to storili poprej, grada poročajo, da bo zasedanje srbske bi došel v občinski zastop — dr. L a g i-skupščine, ki je pričela svoje delovanje nja. dne 1. oktobra t. l.f najbrž prihodnji četrtek s kraljevim pismom zaključeno. Rešitev trgovinskih pogode b z Xemčijo, Bol
Lavrenčič & Domicelj.
S3Sež5 - „ SANUS" m
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Barriera 2S
To pa bi bilo pregrozno za c. k. Franka.
Pevskemu društvu Venec - v Ko
zini so na veselici dne 2o. februarja t. 1.
j^arodni kolek je vfiobiti pri upravi
parijo
bodott
in Črno goro zasedanje.
bode odgodjena na darov ali sledeči: Čitalnica v Brezovici po
pošti 10 kron, gosp. Jakob Klemene, Trst,
„£dinost"
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST. ULICA CASSA Di RISPARHIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTt^AH
KATALOGI BREZPLAČNO.