V e s t n i k. Osobne vesti. Gdč. Berta Terčelj, do sedaj na Blokah, je dobila stalno 3. učno mesto v Knežaku; 2. učno mesto na Blokab se je začasno podelilo izprašani kandidatinji Mariji Dovgan in 4. učno mesto v Senožečah izprašani kandidatinji Eleonori Kremžar. Začasno so nastavljene gospice pripravnice kot učiteljice, in sicer Marija Rupnik v Leskovci, J. Arb v Vel. Dolini in M. Račič v Boštanji. Cesaričin god. Povodotn godu presvitle cesarice udeležili so se 19. m. m. učenci in učenke tukajšnjih ljudskih in srednjih šol v raznih cerkvah korporativno službe božje, sicer pa je ta dan bil prost. Za 501etnico vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. Društvo avstrijskib železniških uradnikov, med katerega člene pripada skoro polovica avstrijskih železniških uradnikov, sklenilo je na dostojen način proslaviti SOletnico našega premilostnega cesarja in kralja. Omenjeno društvo izda v ta namen ^llustrovano zgodovino avstrijskih železnic", katero je napisal strokovjak Herman Strah. Gisti dobiček iz razprodaje te knjige namenjen je za poseben -jubilejni zaklad Frana Josipa", iz katerega zaklada bodo podpirali take železniške uradnike. ki nimajo pravice do mirovine, in pa vdove ter sirote železniških uradnikov. DruštTU za zgradbo učiteljskega konvikta so pristopili kot letni udje ter plačali po 2 K letnine in sicer: gdč. Terezija Kovačič, učiteljica v Goričah; (gospodične koleginje, posnernajte jo!) g Janez Saje, nadučitelj v §t. Jerneji in g. Ivan Petrič, učitelj v Rudniku. Drug^i /abavni večer ^Slovenskega učiteljskega društva" bode v sredo, dne 4. grudna v klubovi sobi ,,Pri slonu". Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: ,Narodopisna razstava v Pragi" (g. J. Dimnik); ^Potres" (g. Fr. Crnagoj). Nova mestna dvorazrednica na Barji je do rnalega dodelana. Slovesna otvoritev in blagoslovljenje taiste vršila se bode v četrtek, dne 5. grudna t. 1. v navzočnosti zastopnikov šolskih oblastij, mestnega sveta, učiteljstva ter drugih povabljenih gostov. Grb kranjske dežele. Na srebrni plošči je venčan višnjev orel, kateri ima na prsih polrnesec, na dve vrsti zložen iz rdečih in zlatih kvadratov. Na sredi gorenjega roba je knežji klobuk. Deželne barve: Belo-modro-rdeče. -— Izpiti učiteljske vsposobljenosti v Kopru. Od 4. do 10. t rn. bili so v Kopru pred c. kr. izpraševalno koinisijo izpiti učiteljske vsposobljenosti. Prijavilo se je bilo 57 učiteljev in učiteljic, od katerih je došlo na izpit 54. Od teh 54 bilo jih je: 1 učiteljica za meščanske šole. 10 učiteljev in učiteljic za ljudske šole se slovenskim poučnim jezikom, 1 za hrvatske ljudske šole, 27 za ljudske šole z italijanskim poučnim jezikom, 5 za dopolnilne izpite in 3 za francosčino ria ljudskih in meščanskih šolah z laškim poučnim jezikoin. Za slovenske ljudske šole dobile so svedočbo učiteljske vsposobljenosti gdčne.: Hrovatin Ana iz Lazareta pri Kopru; Kralj Ivana iz Celja; Klavžar Hermina iz Gorice; nadalje učiteljice iz Trsta in okolice: Klodič pl. Sabladoski Milka; Peternel Emilija; Pertot Marija; Valentič Evelina in Reichmann Amalija. Učitelji gg.: Leonardis Gregorij iz Ospa, Maslo Anton iz Črnotič, Vižintin Rudolf iz Sv. Martina, Srebrnič Fran iz Lorna, Žagar Miha iz Klanca, Sattler Andrej iz Otaleža in Šonc Alojzij iz Kostanjevice na Krasu. Z odliko napravil je izpit učitelj Ivan Kraševic iz Trsta, kateri je zajedno položil tudi izpit iz nemščine in italijanščine kot poučni predmet. Za hrvat.ske ljudske šole bil je vsposobljen učitelj Miha Radič iz Malinske. — Prihodnji izpiti bodo meseca vel. travna leta 1896. Kiijižerno naznanilo. Obljubljena društvena knjiga se je pričela tiskati ter se bode po noveni letu razposlala vsem udom, ki so plačali letnino za 95 leto. Drugo knjigo izda društvo, kadar bode imelo zopet dovolj rokopisov. Zaradi tega prosimo vse šolske pisatelje duševne podpore, g. poverjenike pa za nabrane novce. Pri tej priliki izreka tudi najtoplejšo zahvalo g. Kosovelu v Sežani za poslano letnino od 31 udov Odbor ,,Pedagogiškega društva" v Krškem. Kranjska hranilnica je obhajala letos svojo 751etnico ter iz tega povoda podarila: 500.000 gld. za ustanovo deželne hiralnice, 175.000 za nemško šolo v Ljubljani, 30.000 Marijanišču v Ljubljani, 20.000 za dve delavski hiši v Ljubljani, 15.000 usmiljenim bratoin v Kandiji, 30.000 filharmoničnemu društvu, 150.000 za regulacijo Ijubljanskega mesta, 300.000 gld. za posojila, s katerimi se bodo po deželi napravljali potrebni vodovodi. Wolfov slor.-nemški slovar je dovršen s 23. sešitkom. Geli slovar obsega dva debela zvezka. Slava pokojnemu ljubljanskemu knezoškofu A. Al. Wolfu, na katerega troške je ljubljansko knezoškofijstvo to velevažno delo izdalo! Slava pa tudi gosp. uredniku. profesorju M. Pleteršniku! Missa pro defunctis od IV. voces inaequales aut una voce curn organo. Auctore Ign. Hladnik. Op. 23. Labaci. Sumptibus auctoris. — Typis Blasnik. 1895. Gena40kr.; dobiva se v Katoliški bukvarni v Ljubljani. — Gospodom orgljaveem bode ta maša gotovo dobrodošla, zato naj pridno sežejo po njej. Katoliški duhovnik o novi šoli. V 21. številki našega lista, str. 374., sino omenili, kako se je izrazil župnik Konrad Baumgartner o novi šoli. Tamošnje okrajno učiteljsko društvo se je č. g. župniku za to izjavo lepo zahvalilo. Na to zabvalo je pa dobilo društvo od tega kaloliškega duhovnika ta-le odgovor: „ Verehrte Versatnmlung! Vor allem ineinen herzlicbsten Dank fiir die Anerkennung, \velche Sie rnir soeben in Form einer Dankadiesse tibeireicht haben. Ich kann Sie versicliern, ineine Henen, gleich niir gibt es nicb! wenige Priester, ja selbst auch hobere kirchliclie Dignitare. welche in der Neuschule durchaus nicht den Belzebub sehen, durch den das Christenlhutn in Osterreich ausgetrieben vverden soll. Auch der beilige Vater bat es nicht zu einem Dogma erklart, dass die Neuschule in Osterreich schlecht sei. Ja, warum soll sie denn scblecht sein? Lernen denn die Kinder jetzt niclits mehr? Das Gegentheil ist der Fall. Oder daif vielleicht gegen den Glauben, die gute Sit.t.e, gegen Glnistus und seine Kirche, gegen Papst, Bisohofe und Priester darin etvvas vorgebracht, und gelehrt vverden? Ein Lohrer, der so vvas sich unterfangen wiirde, und war's aucb ein Jude, vviinle sofort die scharfste Strafe zu gevvartigen haben. Oder kommt etwa in den Lehrbucbern der Volksschule etwas Unreligioses und Unsittliches vor? Nein und abermals nein. Es iiberkoinmt mich jedesmal ein gewisses Gefiihl, wenn ich so manclie Strenge und Eiferer gegen die Neuscbule zetern und wettern hore, als ob dadurch die Religion und die katholische Sache in Gefahr stiinde, vvahrend gerade sie selbst durcb rucksich tsl ose und ungescheute tjbertretung des ersten Hauptgebotes des Cbristent,hums — der Bruder- und Nachstenliebe — die Heligion und die katliolische Sache in Verruf und Gefabr bringen, \voruber beispielsvveise ich so inancbes Gapitel erzahlen kOnnte. Zahlt nicht die weitaus giolite Zabl der gebildeten und intelligenten Classe, das Militar, die Arbeiter, zu den Freunden der Neuscbule? Wurde dies wohl der Fall sein, wenn sie alle dieselbe als schlecht anerkennen \vurden? Oder sind diese lauter Dummkopfe und bloB die anderen die Gescheiten? Haben etwa alle diese kein Herz zu ibren Kindern, kuminern ^ie sicb einfach gar nicht urn deren religičssittliche Erziehung, dass sie dieselben in die angeblich so schlechte Neuscbule schicken? Gerade zumeist der Bauer ist es, der sich utn die religios-sittlicbe Erziehung seiner Kinder am allervvenigsten kiimmert, der dieselben rneist aufvvachsen lasst, wie die lieben Baume irn Walde. Liegt es nicht endlicb iin Interesse des Staates selbst, dass er gute Schulen habe, in denen die Kinder zu guten Ghristen und zu guten Staatsbtirgern erzogen und gebildet werden ? Und geschiebt dies etvva durch die Neuscbule nichf? Dieselbe hat allerdings auch ihre Miingel und Gebrechen, dieselben vverden aucb von den Herren Lehrern nickhaltslos anerkannt, besptoclien und vermindert. Jede neue Idee braucht, eben Zeit zu ihrer Entwicklung, man tnuss ihr nur auch die nothige Zeit lassen Durch fortwalirendes Schimpfen und Sclnnahen aber \verden Ubelstande nicbt beboben, sondein nui1 durch gemeinsame ernste A r b e i t u n d vereinte Thatigkeit. Katecheten u n d Lehrer s o 111 e n d a h e r m i t. v e r e i n t e n K r a f t. e n z u s a m m e n w i r k e n . n i c h t f r e m d oder vvie feindliche Brtider einander gegentiberstehen. — Nicht. einer uber den andern zu herrschen, sondern einer dem andein zudi.enenmitder Gabe. die ihm Gott gegeben, ist Aufgabe und Zweck des Menscbendaseins auf Eiden". Epiharmos. Vprašanja pri zadnjih pisnienili izpitih učne usposobljenosti: Matematika za ljudske šole. l.j A bekomint aus Lyon 350 in Seidonstoff, das Meter zu 43/4 Franc, Sconto betragt _°/n; an Einfulnzoll zahlt, er 20 °/n, an Fracht. und anderen Spesen 4 °/d der Einkaufssuinme. Zu uieviel fl. muss er das Meter verkaufen, um einen 20 °/nigen Gevvinn zu erzielen, wenn 100 Fr. = 48 fl.? (Isto vprašanje v slovenskein jeziku.) _.') Von zwei Gapitalien, welcbe zusainrnen 5330 K betragen, ict. das erste zu 5"/o, das zvveite zu 4 ()/o angelegt; wie grofi ist jedes' Capital, wenn die jiihrlichen Zinsen des ersten doppelt so groft sind, als die des zvveiten? 3.) Der Kubikinhalt eines geraden Kegelstuinpfes betragt 121832 dtn3, die Halbinesser der beiden Grundflachen sirid beziiglich 8 drn und 3 dai; wie grofi ist a) seine Hohe, b) seine Oberflache? — Matematika za meščanske šole: u) Kandidatje: 1.) In einer geometrischen Progression von 4 Gliedern betragt die Sutnme aus dein ersten und vierten Gliede _7, dio Sucnme aus dem zweiten und dritten Gliede 18; wie laulet die Reilie? 2.) Ein Vater hinterlasst seinem _Ojahrigen Sobne ein VermOgen von 20.000 K. Dieser aber bedurfte zu seinem Unterhalt.e jahrlich 1445-75 K. Nacb wieviel Jahren wird das Gapital samrnt Zinseszinsen aufgebraucbt, wenn diese zu 5 n/o gerechnet werden? 3.) An einein Kugelausscbnitte ist die denselben begrenzende Calotte gleich dem Mantel des dazugehorigen Kegels: Wie groB ist der VVinkel an der Spitze dieses Kegels, wenn r (25) Halbmesser der Kugel und h (10) die Hohe der Calotte ist? 4.) Alois Pechan erhiilt von Ludvvig Dambock 3 Tische a 10 fl., 0 Sessel a 5 fl., 1 Divan fur 65 fl., 2 Nachtkastchen a. 15 fl., 2 Bettstatten a 23 fl. Dieser Fall soll in den Biichern des Dambock verbucht weiden. (Alois Pechan macht eine Barzalilung von 200 fl.) 6) Kand i datinj e: 1.) Man summiere die unendliche geometrische Progression 1 -(- ¦/¦* + V1(i 4" V'1-1 ~f~ ¦ • • • 2.) Utn sich nach Verlauf einer gewissen Zeit ein Gapital von 28234'3 K zu sichern, legt jemand am Ende eines jeden -lahres 900 K per 4'/2°/o auf Zinseszinsen an. Nach wieviel Jahren sah er sich im Besitze der gevviinschten Summe? 3.) Die Mantelflache eines geraden Kegels von 7*5 m Hohe hat 10676 nu Inhalt. Wie grofi ist die Seite desselben und der Halbmesser der Grundfl&che? (?r = 314-). 4.) wie oben sub Nr. 4. — Healije za Ijudske šole. 1.) Mladost Aleksandra Velikega — Die Jugerid Alexander des GroBen. 2.) Der Kalkspath (Methodische Behandlung). 3.) Hlapenje, rosa, slana (metod. obravnava) — Die Verdunstung, der Thau und der Reii' (Method. Behandlung). — Prirodopis za meščanske šole. 1.) Okostnica človeškega telesa — Das Skelet des menschlichen Korpers. 2.) Die Graser (Gramineae), ihre chaiakteristischen Merkmale und ihre Bentitzung. 3.) Die vvichtigsten Eisenerze sind nach ihren morphologischen, physikalischen und chernischen Eigenschaften zu beschreiben. — Hisanje za rneščanske šole. Zu zeichnen a) ein Modell rnit Bezeichnung der Selbstund Schlagschatten und der Lichtstellen; b) ein Flachornament in Farbtonen. — Pedagogika za meščanske šole. 1.) Was versteht man unter Gemiith und \vie kann beim Unterrichte durch die Gegenstande der gewahlten Fachgruppe auf das Gemiith der Schiiler eingewirkt werden? 2.) Durch welche Padagogen und Schulmanner fanden die Healien nach und nach Eingang in die Schule? — Neinška naloga iz pedagogike za ljudske šole: Schule und Haus in Stadt und Dorf. Nemška nalogaizfrancoščine: Ober den bildenden Einfluss des Reisens; welchen Vortheil gew;ihrt dabei die Kenntnis fremder Sprachen? Slovenska naloga za ljudske šole: Kako mora postopati učitelj, da odgoji resnicoljubne otroke? — Prirodopis za rneščanske šole: 1.) Električni stroj, opis in uporaba — Die Elektrisiermaschine, Beschreibung und Beniitzuiig derselben. 2.) Es ist die Entstehung der Bilder im spharischen Holilspiegel zu erortern. 3.) Der VVeingeist oder Alkohol, seine Enstehung, seine physikalischen und cbernischen Eigenschaften, seine Verwendung. Šolstvo v Srbiji. Srbsko naučno rninisterstvo je izdelalo tri postavne načrte za skupščino, katerih vsebino tu omenjamo. 1. kot obl. učni predmet se naj vpelje tudi deško ročno delo. Doba šol. obiska ostane tudi sedaj ista, namreč 6 letna — od 6. do 12. leta. — Vsaka ljudska šola naj ima šol. knjižnico, bralnico za učence, delarno in šolski vrt. — Vsak učitelj zamore le vsled lastne prošnje prestavljen biti. — (A pri nas!?) — Prosta mesta se naj razpišejo; učitelja nastavi posebna komisija. Učitelj ne srne po nedolžnem odpuščen biti, kakor se je to do sedaj prigodilo. — Vsak učitelj ima prosto stanovanje, kurjavo in pridelke šol. vrta ter od države 900 frankov kot prvotno Jetno plačo. (Jeden fiank irna tam toliko veljave, kakor pri nas blizu 60 krj. Po preteku 5 službenih let se poviša vsakernu učitelju plača za 300 frankov, tako ima po 25. službenih letih 2400 frankov plače. S 30. službenim letoni zamore stopiti s celo plačo v pokoj. — (Ko bi se pri nas to vpeljalo, potem bi kmalu zginilo ono preklicano ^pritiskanje kljuk !?) — Če pa služi 35 let, potem pa dobi 2700 frankov pokojnine. Učiteljice in brez skušenj službujoči učitelji — iz prejšnjih časov — dobe 800 frankov prvotne plače in vsakih 5 let 250 frankov več. Za učitelje se ustanove posebni izobraževalni tečaji — kakor za pedagogiko, deška ročna dela, vrtnarstvo in drugo. Vsaka učiteljica, ki se oinoži, zgubi pravico poučevati — (pri nas so pa za nekatere posebne postave). Ako ustanovi učitelj v svojem okraju pevsko društvo in mu je načelnik, ga rnora občina za trud posebno odškodovati. Odškodnino tudi dobi, ako poučuje še na kakem drugem zavodu, ali pa, če poučuje gluhoneine in slepe otroke. Učitelji so dolžni se udeleževati okrajnih konferencij in nadaljevalno izobraževalnih tečajev. Stroške povrača šolska občina. Vsak učitelj je priinoran 30 let služiti, da zamore iti v pokoj, se ve da, izvzeti so bolni in nezmožni učitelji. Ako kdo stopi v 10. službenem letu v pokoj dobi 4O°/o uživane plače pokojnine. A ti odstotki se povišajo vsako leto za 3n/o. — Z ozirom na šolske zamude se je sledeče določilo: Ako otrok jedenkrat radi zanikernosti zamudi jeden šolski dan, dobi oče svarilo; za vsako nadaljno zamudo je priznana globa 020 fr. Ta važni preobrat o učiteljskih plačah in-sdrugem pa pripisujejo jjZavezi" srbskih učiteljskih društev, ki šteje do sedaj 60 društev tei* obstaja ta ,zaveza" 12 let. Njeno glasilo je izvrstno urejevan list: Učitelj. Tudi dokaj pedagogiških knjig je izdala ,,zaveza\ ^Zaveza" si sezida prihodnje leto v Belem gradu svoj ^učiteljski dom". — Učiteljev je v Srbiji to leto 1843, kojih plača znaša 1,922.93096 frankov. 2. točka postave se peča z nadzorovanjem šol ; kot najvišja inštancaje tako imenovani nšolski senat" v naučnem niinisterstvu v Belem gradu. Obstoji pa iz sledečib lfiočij: Rektor vseučilišča je predsednik, prisedniki pa: ministerski sekcijski načelnik za uk in bogočastje, profesorji vsake stroke modroslovja in profesor prava, vsi na vseučilišču; vrbovni nadzornik ljudskih šol — kakor pri nas dež. šol. nadzornik — nadzorniki gimnazij in realnih gimnazij; jeden profesor semenišča, učiteljišča, girnnazije, realne gimnazije, višje dekliške šole in dva Ijudska učitelja — vsi v Belem gradu. V njib podroeje spada vse, kar se šole tiče. V tej točki je tudi podrobneje povedano, kdo inore biti nadzornik za gimnazije in druge višje zavode, a nas le zanirna ljudsko šolstvo. Vsak politični okraj — pa naš šolsk okiaj — ima svojega šol. nadzornika; ako je pa v dotienem okraju več kakor 100 učiteljev, se naj nastavita 2 nadzornika. Okrajni šol. nadzornik zamore postati edino-le profesor, kateri ima skušnjo iz modroslovja in pedagogike, jezikoslovja in slovstva. Naeelnik okraj. šol. nadzornikov je vrhovni šol. nadzornik kot zastopnik ministerstva. Do sedaj ni bilo urejenega nadzorovanja šol, le koncem leta se je odposlalo gotovo število nadzornikov, da so se poučili o vspebih ljudskih šol. 3. točka obravnava učiteljišča. Prej so bili le 3 letniki pripravnice, sedaj se je ustanovil še 4. letnik. Kdor hoče v pripravnico stopiti, mora se skazati, da je zvršil ljudsko šolo in spodnjo gimnazijo. Deška ročna dela so obligatni učni predmet v pripravnici. Tudi za učiteljice je posebna pripravnica. —e—a. Zahvala. Podpisani je za mali znesek prejel od sl. društva »Narodna šola" veliko šolskega blaga za tukajšnje revne učence, ter izreka rNarodni šoli* najiskrenejšo zahvalo v irnenu šolske mladine. Bog plati! Šolsko voditeljstvo na Bučki, dne 22. listopada 1895. Fr. Fabjančič, šol. voditelj. Zahvala. Blagorodni gospod Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, vročil je podpisanemu 5 gld. za šolsko knjižnico. Za ta znesek sem kupil in dobil 8 iztisov prelepe Stritarjeve knjige ^Pod lipo". Upam, da sem na ta način ta veledušni dar v popolnem smislu blagorodnega darovatelja vporabil, ter se požrtvovalneniu prijatelju šolske ndadine tem potom lepo zahvaljujern. V Loškem Potoku, dne 24 listopada 1895. Ivan Bantan. Zahvala. Slavni odbor ,Narodne Šole" je blagovolil za niali znesek doposlati raznovrstnega šolskega blaga. Za ta lep dar se toplo zahvaljuje Ivan Bantan.