Dopisi. lz mariborske okolice. (Šulvereinski groši ao sramota učiteljem), če ae objavi, tako sodijo saj šulvereiaski botri Zwetler, Wieathaler, Seidl. Kamški kaplaa je aamreč kupil aekaj iztisov ,,Grospodarja" štev. 47, kder je aemški šulverein oceajen, kakor ga vsak poaten Sloveaec in cesarju zvest Avatrijan oceaiti mora. V njem tadi stoji pisaao, da je profesor Nagele učitelju g. Gratze objubil lepo plačo, če mu pomore v Kamci ljudi naloviti za šulvereia. Dae 23. aovembra popoludae pridejo šolarji po aaročeae iztise k ajemu v kaplanijo, kder jim še drugih iztiaov, 14 namreč, izroči rekoč: pozdravim očeta ia jim pošljem obljubljeao, uže vedo, kaj je. To izv6 vuitelj G-ratze in ovadi Zwettlerju, ta Wiesthalerju ia staremu Seidlau. Ta ia Zwettler prideta v Kamco aataačaeje pozvedavat ia sedaj aapiše Seidl dolgo tožbo zoper kateheta, podpišeta Zwettler ia Wieathaler, čea da je svojo alažbo zlorabil ia da je učitelj Grratze škodo trpel aa svojem poateaji pri ljudeb; zato treba kaplaaa za kazen mahoma odpraviti iz Kamce. Tožba gre aa okrajai aolski svet ia ta jo odatopi preč. škofijstvu. Ta pa se ne preaagli in atvar preiakaje. C. g. župaik je bil uže zaslišaa ia se za aedolžnega kaplaaa dobro potegnil. ne more zapopasti, da bi ,,Verbrechea" bilo, če duhovaik v svojej hiši komu kakšao kajigo ali časopis izroči. Vitaajska učiteljica je liberalae liste v aoli delila pa aihče ai tožil. Ce pa so šulvevereiaaki groši aečastai za učitelja, zakaj pa jih torej dajejo ia jemljejo? Sploh narodaa slovenska ovca je pa šulvereinskemu volku vodo skalila ia zato bi naj Kamca svojega kaplana zgubila! Iz št. Vida niže Ptnja. Slovenskemu svetu je že znano. da imamo pri nas tudi nemškutarje. Prvi je ..Fraucel" ScTioscbteritsch. Drugi so le zapeljaui Vsi pa so naročili o binkoštih za cesarja Jožefa spominek v Ptuji venec, katerega pa so na dolgu ostali. In ravnokar razpošilja sledeči cirkulare: ,,an sammtliclie Herren von der Pfarre St. Veit, welcbe das Enthullungsfest des Kaiser Josefs-Deukmal iu Pettau am 14. Mai beigewohnt baben, betrefs der Vereiiiszaliluiig des dahingelegten Kranzes-Kosten im Betrage pr. 9 fl. 5 kr. Ali ni to izvrstna nemščina našcga nemškutarja ? 0 binkoštih se je toliko govorilo o ogromnej svoti, katero ima odbor Joželbvega spomenika na razpolaganje, sedaj pa beračijo pri ubogih kmetili. Ali ni to sramota za vas nemškutarje ? Poprcj so se babali, cigare kadili, sedaj pa ..fehtajo" sicer jib šc ncmškutar Kolenc za dolžni venec toži! Iz Monšberga. (Cerkvcno petje nemčurstvo, volitve.) Cerkveuo petje se je tukaj znatno zboljšalo, posebno pretečene svetke se je prav lcpo popevalo. Hvala tedaj g. učitelju ob enem organistu, navadnim pevkinjam posebno pa tukajšnjemu trgovcu g. Starašini in njegovej gospej, ki sta k temu veliko pripomogla. Tudi sta darovala pred kratkim lep kip križanega Grospoda. Bog plati. V tukajšnjem obi-inskem odboru je polovica odboruikov, ki nemški ne umejo pa obeinski pisač vendar vse po nemško naprej bere in odborniki podpišejo, nekteri ne vejo kaj ? Zakaj bi se pa slovenski ne uradovalo in bi se nemčurčeku pot pokazal, od koder jeprišel? Volitva državnega poslanca je tukaj! Na noge tedaj možje. ne recite: meui je vse eno, je ta ali uni. To ni res! poglejte, kaj pa naši nasprotniki storijo zoper nas. Volite, kteri imate čast in pravico voliti, take volilne može, ki bodo na dan volitve v Ptuji stali kakor skala za narodno stran, ne pa nesramnih Judežev, ki svoj narod prodati hofiejo in v lastno skledo pluvajo. Od sy. Bolfanka v ljutomerskih goricall. Ko je pred nekoliko leti prejšnji tukajšnji g. učitelj hotel stopiti v pokoj. ni se pri nas nikdo za učiteljsko službo oglasil, dokler se ni obljubilo 50 fl. osebne doklade na leto. Ta svotica privabila je dva prosilca, izmed katerih bil je predložen sedajni nadučitelj g. St. in dobivši tukaj učiteljsko službo, poprosil je krajni šolski svet, da bi mu dal uarediti gospodarsko poslopje, da bi mogel leže izbajati. Bivši tedanji nadzornik krajnega šolskcga St. F. delal je na vse kriplje na to, da se je g. uritelju postaviio potrebno gospodarsko poslopje, katero že stoji kakib šest let. Ker je v tej župi mnogo otrok za šolo, morala se je enorazredna šola razširiti v dvorazrednico in v to svrho vzelo se je v najem precej daleč od šole stoječe poslopje. Morali bomo tedaj delati novo šolo in najbolje bi bilo na staro poslopje. ker je zid trden in debel, narediti še eno nadstropje, ali nekateri možaki so nasprotnega mnenja, mislijo namreč, da bi to preveč stalo, in da bi bilo bolje, ako se dosedanje učiteljsko stanovanje spremeni še v en razred in ako se iz gospodarskega poslopja naredi učiteljsko stanovanje, češ, da učitelj nema pravice imeti gospodarskega poslopja. Bilo kakor bilo! Ako se to dogodi, bodo tukajšnji župljaui videli, kako lehko bodo zopet dobili učitelja! Istinič. Od sv. Andraša v Slov. goricah. (Izid volitev v ptujski okrajni zastop) nas je prav neprijetno iznenadil. Stranko, ki je zopet dobila večiiio, poznamo tukaj po njenem prejšnjem gospodarstvu prav dobro, posebno kar se skrbi za ceate tiče. Pri sv. Bolfanku namreč se kk-i od ceste, ki pelja iz Ptuja proti sv. Lenartu iu sv. Trojici, okrajna cesta proti sv. Andrašu, sv. Antonu v Radgono. Kos, ki še spada v ptujski okraj, je res majben, ali vendar ne tako, da bi se zamoglo nanj celo pozabiti, kar je prejšuja nemškutarska ve"ina ptujskega okrajnega zastopa stoi-ila. Nekdaj, ko smo kmetje sami ceste navažali, bila je dobra in lepo navožena. Ko so se pa osnovali okrajui zastopi in je v ptujskem vladala nemškutarska večina z načelniki kakor n. pr. dr. Strafella i. dr, iu smo morali okrajae doklade plačevati, vzeli so denarje, ali na našo cesto pozabili. Seveda so morali popravljati ceste, po kterih se vozijo v svoje vinograde v Haloze. Se le ko je bila večina okrajnega zastopa zadnja tri leta slovenska, se je storilo za stezo nekaj. Ali mnogo se tudi ni moglo storiti, kajti škoda, ki se je prej napravila, je prevelika, da bi se mogla v teku 2 let popraviti. Na večih toriščih je povodenj stezo podkopala, da se nahajajo cele jame, in v Trnovcih je bilo ob deževnem vremeau namesto steze močvirje. To se je v zadnjem letu vsaj nekoliko od slovenskega okrajnega zastopa poboljšalo, sedaj pa, ker so zopet meščani pa nemškutarji v večini, začne se staro gospodarstvo. Morali bomo namosto da bi v Ptuj o povodnjih po cesti hodili in se vozili, začeti se na brodib. voziti ali pa plavati. Iz Slatine. (Zborovanje) kmečkega dvuštva je zapustilo dober utis. Od ust do ust gre po celej okolici občudovanje govornikov iu veselje. Neizrečeno pa se jezijo nemškutarji šnlveinerji. Delali iu napenjali so se nasproti, da bi lebko poknili. Pri farnej cerkvi dali so 2krat naznaniti, da bo ravno ob istej uri šulverein v šoli delil ubogej deci obleko, obutev itd. Vse zastonj kakor procesije križevi teden prihajale so dolge vrste slov. vrlih mož k našemu zborovanju; voz za vozom, ovenčan in z okinčanimi konji. Dvorana bila je pretesna. Med tem pa so šulvereinski botri dr. Hojzel, krčmar Streiter, krcmar Ogriseggg in pešica drugih delili otrokom kaj bogate (?) darove: n. pr. pismenke '/. kr. ena, kameneke po 4 za I kr., nekaj malovrednih nogovic in robcev, kakoršnib trgovec le po slepi ceni proda. Tako so uboge otroke le žalili sebe pa osmešili. Kmečkemu društvu niso mogli nič škodovati. Blagim domoljubom in vrlim kmetom pa vsa čast in slava! Živeli! — Jož. Šeligo ni mogel otrok v šolo poailjati, ker ni imel jim obleke dati. Toča ga je tudi oškodovala. Pravijo, da je bil kaznovan. Ta siromak je delal pri stavbarji Migliči, ki^ mu je 1 fi. kar za šulverein znračunil. Je li Seligo šulvereinar ? M.