Starši 38 Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 V zadnjem letu so naši šolajoči se otroci, starši, učitelji, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju ter vladni organi primorani izkazovati prilagoditvene sposobnosti za spoprijemanje s šolanjem na daljavo. Za nami je že nekaj mesecev tovrstnega šolanja, osnovnošolci so že zajadrali nazaj v šolske klopi, večina učencev, dijaki in študenti pa usvajajo učne vsebine preko zaslona. Kam gre naše izobraževanje? Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije in razvojna terapevtka s specialnimi znanji, kot specialna pedagoginja deluje na področju zgodnje obravnave otrok s specifikami v razvoju. V svoje delo vključuje načine vstopanja v otrokov razvoj z vidika nevroloških baz v soodvisnosti s primarnim socialnim okoljem. Sistemsko deluje na področju vzgoje in izobraževanja, z namenom implementiranja najnovejših znanj nevroznanosti, ki odkrivajo osnove razvoja otrokovih možganov. Številni strokovnjaki s področja zdravstva, duševnega zdravja, telesnega in gibalnega razvoja otrok ter pedagogike opozarjajo na posledice šolanja na daljavo in nakazujejo smernice, s katerimi bo treba izboljšati ozi- roma popraviti nastalo stanje. Strokovnjaki s Fakultete za šport v Lju- bljani na podlagi testiranja več kot 20.000 osnovnošolcev po prvem obdobju šolanja na daljavo ugotavljajo najhujšo krizo tele- snega in gibalnega razvoja otrok v Slove- niji vseh časov. Zabeležili so največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok ter največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja. Klinični psihologi opozarjajo na posledi- ce spremenjenih in omejenih življenjskih pogojev med epidemijo, ki predstavljajo tveganje za težave na področju duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih, in to v še večji meri kot pri odraslih. Pediatri ocenjujejo, da je šolanje na dalja- vo poslabšalo zdravstveno stanje otrok in ga začelo resno ogrožati. Pri pregledih za- znavajo več čustvenih težav, motenj spanja, hranjenja ter več primerov samopoškodo- vanja. Pri ocenjevanju posledic šolanja na daljavo pri otrocih in mladostnikih pa se je treba vprašati, za kakšno prihodnost izobražuje- mo svoje otroke. Vse družbene pore pre- vzema 4. industrijska revolucija, delovna mesta se vse bolj digitalizirajo in roboti- zirajo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo znatno prekaša gibanje, postaja vse bolj zaskrbljujoč. Če temu dodamo še sedenje pred zasloni moderne tehnologije v domačem okolju, torej v prostem času, spoznamo, da imajo naši otroci v sodobnem svetu čedalje manj možnosti za zdrav razvoj možganov, še po- sebej najvišjih možganskih funkcij, tistih, ki jih bodo potrebovali za delo ob umetni inte- ligenci. Razvoj najvišjih možganskih funkcij je odvisen od nižjih možganskih struktur, ki jih v času otroštva sooblikujejo otrokova spontana igra, gibanje in socialni odnosi. Zadnja leta so med naše otroke prinesla če- dalje več razvojnih odstopanj, učnih težav in diagnoz, vezanih na težave v duševnem zdravju. Svetovna zdravstvena organizaci- ja je v letu 2019 objavila, da ima 10–20 % otrok in mladostnikov duševne motnje ter da so nevropsihiatrična stanja vodilni ra- zlog za motnje otrok in mladostnikov po vseh regijah sveta. Zato je prostor, ki smo ga namenili posledi- cam šolanja na daljavo, pravzaprav name- njen širšemu razmišljanju o tem, v kakšno družbo bodo odrasli in kakšno otroštvo jim oblikujemo ob sindromu otroške naglice ter s (pre)zgodnjo 'ekranizacijo'. Znanost nam podaja rešitve. Nujno je zmanjšanje prezgodnjega bombardiranja otroških možganov s 'pametnimi' vsebi- nami in odpiranje prostora za prosto igro, spontane socialne odnose in spontano gi- banje v naravi. To namreč omogoča tako izgradnjo duševnega zdravja, odpornosti na stres ter najvišjih možganskih funkcij, kompetenc za družbo 21. stoletja. Vse to pa jim lahko ponudimo starši v do- mačem okviru, če le vemo, da bo otrokov čas, v katerem bo pristno zatopljen v igro ali ko bo tekel po gozdu, čas, ki bo gradil tako šolanje na daljavo/v živo kot njegovo prihodnost. približno 65 % današnjih osnovnošolcev zaposlenih na delovnih mestih, ki jih da- nes sploh še ne poznamo. Glede na razvoj tehnologije naj bi večji delež delovnega trga pripadal robotom in sistemom, človeški viri pa si bodo delili delovna mesta, ki jih umetna inteligenca ne more nadomestiti. Ključne kompetence za 21. stoletje po akre- ditiranih virih so sposobnost komunikaci- je, ustvarjalnost, kritično razmišljanje in sodelovanje. Zelo pomembna bo tudi od- pornost na stres, saj bodo naši otroci veliko hitreje menjavali poklice in se prilagajali spremembam kot mi. Ključne kompetence za 21. stoletje predsta- vljajo sposobnosti možganov, ki sodijo med najvišje možganske funkcije. Drugi segment presoje posledic šolanja na daljavo predstavlja čas pred zaprtjem šol. V zadnjih letih se je v Sloveniji moč- no razširil sindrom otroške naglice, ki kaže, da se zmanjšujejo razlike med ur- nikom otrok in urnikom odraslih. Učni načrti so se v zadnjih letih po uvedbi devetletne osnovne šole močno razširili, vsebine se iz višjih razredov pomikajo proti nižjim. Otroci so ob vstopu v prvi razred stari od 5 let in 8 mesecev do 6 let in 8 mesecev. Posledično se je priprava na šolo pomaknila v nižje starostne sku- pine v vrtcu in le-ti imajo ob eksploziji projektov in obogatitvenih dejavnosti če- dalje bolj 'pošolano' vsebino. Podatek, da količina sedenja (statike) otrok v vrtcih