kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino »DOMOVINA- (1867—1869) branko marusic Od prenehanja mesečnika »Umni gospo- dar«, ki ga je Andrej Marušič razen zadnjih številk urejeval za kmetijsko družbo v Gorici, še ni minilo leto dni, ko so »Novice« sporočile, da bo pričel v decembru 1866. leta izhajati pod njegovim uredništvom list, katerega na- men bo »ljudstvo slovensko zlasti zahodno, primorsko s pomočjo vsakoršnega poduka na viši stopnjo omike povzdigovati, duševno in materijalno blagostanje njegovo pospešvati in — bodi — si naravnost, ali po ovinkih, take misli, tacega duha vdihovati mu, da bode vedelo in čutilo, ter veselilo se, da ima v Avstrii domovino slovensko«} Toda poteči je moral še mesec dni, da je 5. januarja 1867 v Gorici izšla prva številka tednika »Domo- vina«; kot izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik je bil podpisan Andrej Marušič (1828—1898), takrat katehet na nižji gimna- ziji v Goric4. Za sabo je imel že dolgoletno dopisniško delovanje v takratnem slovenskem tisku, razen tega je za leposlovno periodiko prispeval od časa do časa kak izviren članek. V sredini 1863. leta je pričel urejevati »Um- nega gospodarja«, ki je bil izključno name- njen zadevam izdajatelja, vendar se je Maru- šiču posrečila v listu tudi kakšna popestritev političnega značaja. Njegovo urejevanje je zato naletelo na oster odmev pri italijanskih članih družbe. Zadnje štiri številke tega lista imajo podpisanega kot izdajatelja in odgovor- nega urednika Marušiča, ki je na tem mestu vztrajal do konca leta 1865.2 Intrige goriških Italijanov so preprečile nadaljnje izhajanje in »Novice« so obžalovale »Gospodarjev« konec' Upoštevajoč dejstvo, da je Andrej Marušič izhajal iz kroga sodelavcev »Novic«, »Zgodnje Danice« in »Šolskega Prijatla«, in da je pri- padal tisti generaciji, »ki se po sporadičnih početnih svobodomiselnih težnjah glede na primitivne potrebe naroda in glede na večino duhovniškega sotrudništva obda s trdnim oklepom svetovnonazorsko konservativne, družabno patriarhalne in umetnostno utili- tarne ter narodno prebujeno ideologije«'' in ki jo poznamo pod krajšo oznako »staroslo- venci«, potem lahko trdimo, da je njegov tednik »Domovina« slonel na ideološko-pro- gramskih načelih, ki so označevala Bleiwei- sove »Novice«. Marušič je bil Bleiweisov po- litični učenec in oboževalec, bil je njegov zvesti eksponent na Goriškem, »Domovina« pa nekakšna ekspozitura »Novic« na Primor- skem. Pisal je pod egido Bleiweisove avtori- tete, včasih pa je njegovo pisanje še celo ostrejši odklon od konservativne smeri »No- vic«. Sicer je bil ob začetku izhajanja »Domo- vine« dovolj opažena politična osebnost tudi v slovenskem okviru, toda njegovo delovno torišče je zajemalo predvsem Goriško in je kot eden najvidnejših slovenskih političnih delavcev na tem področju zastavil svoje udej- stvovanje v smislu premis Bleiweisovega kroga. Njegova politika zmernosti, duha spra- ve in prijaznosti ter naslanjanja na vladne osebe je dajala listu podobo, obenem pa je prav v tistem času naletela na prva negodo- vanja bojeviteje usmerjenih krogov, ki so se pričeli proti splošni usmeritvi slovenskih prvakov pojavljati tudi na Goriškem. Goriško je bilo takrat sicer v manjšem časovnem za- ostanku za razvojem splošne slovenske po- litike, toda nastop mladoslovensko usmerje- nih politikov v letih 1867—1868 je ta zastoj zmanjšal, zlasti po uspehih taborskega giba- nja (tabor pri Sempasu 1868). Določil je poli- tičnim razmeram smer, kar je privedlo do avantgardističnega nastopa leta 1870, ko so goriški Slovenci za deželnozborske volitve iz- birali mlado- in staroslovenske kandidate. 48 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika »Leto 1867 je bilo za Slovence eno naj- pomembnejših let, a za Avstrijo je bilo na- ravnost usodno«,^ »dolgo zadržana opozicija proti politiki in kultumo-literami smeri ,staroslovencev' izbruhne ravno leta 1867.«' Taka je Prijateljeva oznaka splošno avstrij- skega in slovenskega političnega stanja v rojstnem letu Marušičeve »Domovine«. Avstri- ja si je komaj opomogla od porazov 1866. leta, Beust je pripravljal pot dualizmu in negotovo ter oportunistično zadržanje slovenskih držav- nozborskih poslancev do tega odločilnega po- sega v notranje in tudi zunanje politično živ- ljenje Avstrije je naletelo med Slovenci na hrupen odmev. Dasiravno ni odklonilno sta- lišče mladoslovencev do politične smeri prva- kov ob tej priložnosti prvič udarilo na dan, je vendar nastop proti Svetcu pokazal veliko razpoko v navidezno enotnem taboru Sloven- cev. Posebno vlogo je v notranjepolitičnih razmerah Avstrije odigrala gonja proti kon- kordatu, pri čemer je tudi takratno sloven- sko vodstvo imelo določeno vlogo. Za sloven- ske razmere je značilen pričetek izhajanja »Slovenskega naroda«, ob katerem je prišlo do ločitve političnih duhov, dalje nastop slo- venskega liberalizma v taborskem gibanju in agitiranje za zedinjeno Slovenijo, obenem pa so se pričeli kazati že prvi znaki boječe in breznačelne poti slovenskih hberalcev. Za razmere na Goriškem pa je bila znatnega pomena neposredna bližina Italije, na pod- lagi meje, postavljene leta 1866. V teh raz- merah je »Domovina« pričela in po polnih treh letih zaključila svojo življenjsko pot. »Kaj hočemo z ,Domovino'?« vprašuje ured- nik v uvodniku oziroma v programu lista, ki ga objavlja prva številka, in obenem od- govarja: »Ljudstvu našemu resnično koristiti. — Izobražencem domačim narpopred hočemo zastava biti, zastava ktera kaže na eni plati napis: naprej; na drugi strani: za vero, za dom, za cesarja. Pod to zastavo naj bi se oni, načelniki ljudstva zbirali, in nekako moralno občinsko ali narodno stražo napravili, ki bi med sabo in krog sebe ogenj ljubezni do domovine netila, ji z uma svetlim mečem častna straža bila in jo — branila.« Dalje namerava list poučevati ljudi v državnih in političnih zadevah. Ko bodo ljudje spoznali, da imajo v občini, deželi in državi skupne interese, da so si po rodu in interesih med seboj bratje, da so Slovenci, Avstrijci, takrat bodo vedeli, da imajo domovino, zato je tudi namen lista: »Zavednost tedaj slovensko in avstrijsko v naših ljudeh buditi in v ta na- men narpopred domačo inteligenci j o discipli- niti, in po njej na ljudstvo delati, to bodi prva naloga ,Domovinina'.« Nadalje želi list biti jez proti potujčevanju primorskih Slovencev (»In tako delovanje je menda moralno.«), prav to delovanje naj bi bilo listu duša. Ob- ravnavane bodo verske zadeve, šolstvo, delo- vanje deželnega odbora, občinske zadeve, kmetijstvo, obrt; govora bo tudi o domači zgodovini (»Zgodovina domača nam bo učite- ljica ... Brez zgodovine nima domovina pod- lage.«) Poleg tega bodo v listu objavljene stvari, ki ne spadajo v nobeno od navedenih pcdročij, imajo pa za bralce korist; objav- ljale se bodo »vsakoršne zahodnonarodne po- sebnosti«, prav tako tudi poročila o zanimi- vostih doma in po svetu. Izključena tudi ne bo beletristika in mesto bodo našli razni do- pisi o domačih zadevah, politični pregledi, v »naznanilniku« pa bodo ponatisnjene vesti iz uradnega »Osservatore Triestino«. »Zna- biti, da nekateri pričakujejo, da bomo, kedar se priložnost ponudi, po naših laških sosedih s cepci tolkli. Bog tega ne daj! Enega lasca jim ne izpulimo, ene pikice njihovih pravic ne prikratimo. Duh, ki bo naš list skoz in skoz preveval, bo duh sprave in prijaznosti. Suum cuique; kar je meni prav, je prav tudi tebi; česar sebi ne želiš, tudi družim ne delaj. To so naša načela.« V primeru napada se bo list boril, vladi ne bo »sistematično nagajal«, načelo naj bo: »Vzemimo razmere vsak čas, kakor so, ter prizadevajmo si, v narodnih in druzih zadevah, pridobivati si z lepa, kar nam gre, in česar zares neobhodno potrebu- jemo. Se ve pa, da kar smo rekli, ne izklepa dobrih nasvetov in pa spodobnega očitanja o nepostavnostih, ki bi utegnile našemu ljud- stvu na škodo biti, kakoršno očitanje mora vsaka vlada za ljubo vzeti.« V duhu »suum cuique«, z opreznim obrav- navanjem in vdajanjem obstoječim razmeram je »Domovina« pričela svojo pot, njen vse- binski in idejni obseg je program v celoti zajel in z napovedano problematiko se je' ukvarjala do svoje zadnje številke. Triletni čas njenega izhajanja moremo glede na od- nos do takratnega slovenskega političnega življenja razdeliti v dve obdobji: 1. Leto 1867. Polagoma se je pojavila v' slovenski javnosti, bila je skromen poročeva- lec in je dogodke nekako iz previdne razdalje motrila. Včasih je priobčila kako pripombo, ki je v polni meri izdala njeno usmerjenost. Kljub previdnosti in prav zaradi vljudnosti do nasprotnega narodnostnega tabora, ki jo je urednik v programu tolmačil, je doživela v tem razdobju ostro polemiko s »Slovencem«. Gonje oziroma zagovarjanje Svetca se takrat ni lotila in urednik je sam priznal, da se mu 49 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino je takrat zdelo pametneje molčati, ko so vsi razgrajali. 2. Leti 1868 in 1869. Ze takoj na začetku leta 1868 je »Domovina« spregovorila o novo nastalem položaju v monarhiji po sprejetju decembrske ustave. V obeh letih je objavila več obširnih člankov, kjer je Marušič raz- lagal svoje in svojega kraja politične nazore, utemeljila je načela oportunizma in si zaradi tega ter drugih naziranj nakopala obširno polemiko s »Slovenskim narodom«, ki se je v nekaj etapah nadaljevala vse do konca 1869. leta. Ostri dialog z mariborskim listom daje slutiti, da je Bleiweis zaradi varovanja svoje avtoritete med slovenskim ljudstvom poslal Marušiča v boj, ker je bilo njega in njegovega lista manj škoda. Obratno pa lah- ko trdimo, da je »Slovenski narod« noviške- mu krogu uperjene puščice pošiljal posredno preko »Domovine«, ker direktnega napada na »Novice« še ni tvegal zaradi prestižnih ozi- rov. Drugo obdobje »Domovininega« posega- nja v slovensko politično življenje označuje bojevito polemiziranje s političnimi nasprot- niki in v tem boju je »Domovina« obnemogla. Delovno področje »Domovine« ni obsegalo le Goriške, marveč kot že sam podnaslov v prvem letniku pove, tudi Primorsko in celo več, saj je bila »list posebno za primorsko- deželne, pa tudi sploh slovenske zadeve«.^ V času svojega izhajanja ni bila edini sloven- ski časnik na Primorskem: v letu 1867 je izhajal tržaški štirinajstdnevnik »Primorec« (nadaljevanje »Ilirskega Primorjana« iz 1866.; prenehal je izhajati 4. julija 1869), v nasled- njem letu je pričel v Trstu izhajati prav tako štirinajstdnevnik »Slovenski Primorec« (od 12. januarja do 27. septembra 1868), leta 1869 sta v Trstu izhajala polmesečnik »Jadranska zarja« (od 5. septembra 1869 do 10. julija 1870) in zabavni »Juri s pušo (od 28. februarja 1869 do 1870).8 Posebnih stikov z njimi »Domo- vina« ni imela, politični koncepti urednikov teh listov niso bili sorodni Marušičevim. Med vsemi pa je imela »Domovina« večji odmev, ker je bila pač tednik. Zadnje leto izhajanja je dobila tudi v Gorici sopotnika v izključno strokovnem »Gospodarskem listu«, glasilu kmetijske družbe in nasledniku »Umnega gospodarja«.* Od začetka Marušič glede oze- meljske razširjenosti svojega glasila ni imel skromnih ambicij in »rojakom v Istri« je sporočal, da je list tudi njim namenjen in da želi biti »glaven, občen organ na Primor- skem« in zato imeti čim več čitateljev tudi v Istri.io »Novice« o izidu novega tednika na Gori- škem niso posebej poročale, pač pa je Marušič v noviškem oglasniku v teku meseca januar- ja trikrat vabil na naročanje in pojasnil na- mene lista (»povzdiga slovenstva zlasti na zahodu«).'* Tudi »Slovenec« je izid »Domo- vine« omenil in priporočil, »da se bode ne le na Primorskem, ampak tudi po vsem Slo- venskem bralcem prikupil in gotovo vdoma- čil«.'2 Izid so pozdravili tudi posamezniki in med prvimi dopisniki [Andrej Znidarjčič iz Kobarida, marljivi sodelavec celovškega »Slo- venca«, kasneje tudi »Domovine«. Priporočal je preprosto pisanje in svaril pred rabo manj znanih izrazov.'^ Da se je »Domovina« le malo oprijela takih nasvetov, bo kasneje po- kazala polemika s »Slovenskim narodom«. V listu je mrgolelo tujk, zlasti pa različnih rekel v latinskem jeziku, povzetih iz liturgič- nih tekstov, kot da bi Marušič hotel vsem pokazati svoj bogati besednjak tujih izrazov. Tudi z Dunaja so se javili glasovi zadovolj- stva, »da imamo le en svoj časnik, kteri nam v Gorici, tik laške meje izhaja«}* Po polletnem izhajanju je uredništvo opra- vilo prvi pregled opravljenega dela in ugo- tovilo, da »Domovina« »na tisti kos, ki ga je dosedaj preorala in osejala (pognojili so ji ga dobri prijatelji), sme se že sedaj zadovoljna nazaj ozreti. Dozorela sicer žetev njena še ni, kaže pa prav lepo« in misli v bodoče začeto delo nadaljevati.'5 Vabila je dopisnike, da do- pisujejo, in ponudbo goriških Slovencev na Dunaju je sprejela le pod pogojem, da bodo poslani dopisi ustrezali konceptom lista; pri- šlo bo v poštev vse, kar se objavlja v tujih listih in na Dunaju so možnosti za njihovo izkoriščanje večje.'* Dopisniki so se javljali od vsepovsod, seveda največ iz Goriške (zlasti zelo pogosto iz Crnič, dalje iz Mirna, Koba- rida, Sv. Križa, Solkana in drugod), potem iz Trsta, Istre, Ljubljane, Reke, Novega mesta, Gradca in od drugod. Spočetka je z listom sodelovala tudi študentovska mladina in »Do- movini« je dopise iz Ljubljane pošiljal tudi France Oblak, takrat politično še mnogo obe- tajoči študenti prava." Tudi z naročniki je bilo uredništvo zadovoljno.'^ Ze ob koncu prvega letnika je »Domovina« svoje ambicije znatno omejila. Razglasila se je za organ Goričanov, ki je potreben Sloven- cem zaradi specifičnih goriških razmer. Sra- motno bi bilo, ko bi Goriška ostala brez lista, vendar pa uredništvo želi, da list ne bi imel lokalnega značaja." Leto dni nato je Marušič po burnih polemikah, ki jih je doživel v letu 1868, ugotavljal, da ima »Domovina« več na- sprotnikov kot prijateljev. Goriška pa ne sme ostati brez lista in med slovenskimi listi naj vlada vzajemnost, kakršno ti listi priporočajo 50 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika slbvenskemu in drugim slovanskim narodom. Uredništvo je nameravalo povečati obseg lista, a je trenutno ostalo še pri starem.^" Izjave kažejo, da se je Matušič nameraval odreči uredništvu, vendar je vztrajal še leto dni. Prav zato konec »Domovine« ni prišel docela nepričakovano, čeprav je o tem list sam obširneje spregovoril šele v zadnji šte-. vilki. Marušič je izrazil upanje, da bo morda kdo drug prevzel uredništvo, želel je samo, da Goriško ne bi dalj časa ostalo brez nekega glasila.-i Počakati je bilo treba leto dni, da je »Domovina« našla naslednika v mladosloven- ski »Soči«, njeno ideološko dediščino pa je v veliki meri prevzel konservativni »Glas«, ki je prvič izšel 5. julija 1872. leta, vendar ne kot plod Marušičevih prizadevanj. Po letu 1870, ko je Marušič propadel na deželnozbor- skih volitvah, se začne njegov postopni umik i? javnega življenja, sicer dopisuje oziroma obnovi svoje dopisovanje v »Novicah«, njegov zagon pa ponehuje.^^ Marušič je z izdajanjem »Domovine« pre- nehal, ker ni vzdržal hudega navala opozi- cije, nastale proti njegovemu pisanju, pri katerem mu je služilo za vodilo reklo »ri- dendo dicere verum«. Naveličal se je nehva- ležnega posla, morda je vplival na njegovo odločitev takratni splošni avstrijski položaj kar bi se dalo sklepati iz besed, ki jih je iz- rekel v zaključku svojega zadnjega politične- ga komentarja: »V takih mršavih okolnostih ,Domovininemu' politikarju dobro de, da se sme umakniti v zavetje in od daleč molče gledati vremenske spremembe na političnem in narodnem obzoru.«^« Malo in prav nobene verjetnosti pa ni, da bi list prenehal zaradi pomanjkanja naročnikov oziroma bralcev.^" Za razliko od mnogih časnikov tedanjega časa je »Domovina« doživela v svojem tri- letnem izhajanju le eno tiskovno pravdo, a še to je tožitelj kmalu umaknil.Marušičeva previdnost se je ■ izogibala vsakih »škandal- artikeljnov«, toda prav ta previdnost in z njo trdno povezani Marušičevi nazori so bili predmet obtožbe, ki jo je pričel prvi brati »Slovenec«, sledil je dunajski dnevnik »Zu- kunft« in nazadnje »Slovenski narod«. Ob- tožbe so bile hude in mnogokrat plod prav zlonamernenga obojestranskega podtikanja, kritika zaradi kritike. Pri tem se je Marušič svojim političnim nasprotnikom postavljal v bran največkrat sam, saj so vsi načelni in polemični članki, ki jih je'Domovina« prinesla, plod njegovega peresa in uredni- štvo »Domovine« je istovetno z njegovo osebo. Nasprotnikov je bilo več in v ta- kem neenakem boju ni bilo lahko vztrajati, zlasti še, ko so bili nasprotnikovi argumenti \ močnejši. V naslednjem bomo podrobneje sledili navedenim spopadom, saj je ob teh I Marušič razgalil svoje politično prepričanje i ter svoj življenjski čredo. j »domovina« in »slovenec« j Marušiču »Slovenec« ni bil po volji že od svojega začetka dalje, Bleiweisu je 7. julija 1865 pisal: »S ,taktom' ,Slovenčevim' nismo ] tukaj nič zadovoljni.«^' Jeranovski goriški; katehet bi vse prej kot soglašal z liberalno-, katoliškim Einspielerjevimi nazori. »Slove- nec« je »Domovino« pozdravil, vendar pa je prijazni ton odnosov prav kmalu prekinil oster spopad, ki ga je »Slovenec« pričel kot \ akcijo na »Domovinino vest, da bo v Gorici pričel izhajati nemški častnik,^^ katerega pro- gram je naročnikom celo priložila skupaj z i »Domovino«. i Tistega dne, ko je izšla prva številka no- \ vega goriškega lista, je dopis iz Gorice v | »Slovencu« (dopisnik ^«), zavzel odločno od- klonilno stališče in list primerjal s podobnimi nemškimi glasili na Slovenskem. O Marušiču je napisal, da so se mu »sedaj oči odprle, pa j kaj pomaga, toliko previdnosti za pravo ko- \ rist goriških Slovencev nima, da bi narav- j nost svoje izvanredno priporočilo preklicala i (»Domovina« namreč, op. BM)... Toliko po- i stena je ,Dom.' vsaj bila, da je po viharnem ; boju razpošiljanje nemškega programa opu- ; stila.«2» »Domovina« je molčala, a sledilo je še ne- kaj dopisov z Goriškega z ostrino, uperjeno j proti Marušičevemu ravnanju. Dopisnik A iz i Solkana se je čudil, da je obenem z »Domo- i vino« prejel tudi program nemškega lista in \ ni mogel verjeti, da se Marušič poganja za ; tuje blago. Sicer se »Domovina« čudno po- i naša in tudi imena (»vsaj onih dveh«), ki jih j je v svoji zadnji številki priporočila volivcem v skupini slovenskega veleposestva, so bila čudna.'" Dopisnik je s tem pokazal na eno izmed značilnih potez Marušičeve politične taktike, i Za deželnozborske volitve v začetku febru- \ arja 1867 je namreč »Domovina« predlagala v skupini slovenskega veleposestva dr. Giu- seppa Doliaca in grofa Paceja, ako ne uspeta v italijanskih volilnih okrajih. Sicer je vo- livcem priporočala kot svoje kandidate dr. i Karla Lavriča, odvetnika v Ajdovščini, An- i tona Fabianija, veleposestnika v Kobdilju na Krasu, Izidorja Pagliaruzzija, veleposestnika iz Kobarida, in grofa Attemsa iz Kojskega.^' Očitek je zadel Marušiča najbrž tudi zaradi nazadnje imenovanega kandidata; v družini 51 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino goriške oziroma podgorske veje Attemsov je bil namreč Marušič med leti 1851—1858 do- mači učitelj.^- Marušičevo dobrikanje krogom avstrijakantskih in fevdalnih elementov ni bilo spodbudno za odločnejše poseganje v obstoječe razmere in za dosego ciljev, ki bi jih rodila le samostojna in odločna usmeri- tev. Ob zgoraj omenjenih ugotovitvah dopisnik iz Solkana še resignirano ugotavlja, da je »Domovina« vedoma poslala program nem- škega lista in prav čudno bi bilo, »ko bi mi goriški Slovenci podpirali velikonemški čas- nik, da bi nam vsiljeni tujci lože v sebi go- jili neavstrijski duh in tako lože doveršili vsem Slovenom pogubne naklepe.« Tudi do- pis iz Šempetra pri Gorici je napadel Maru- šiča in njegov list,''-^ dopisnik ^« iz Gorice je kazal na Marušičevo zadržanje v novo iz- voljenem deželnem zboru, češ da je neje- voljno kimal z glavo, ko je poslanec dr. Josip Tonkli zahteval, naj se cesarski reskript z z dne 4. februarja 1867 prebere v slovenskem jeziku. Sicer pa je dobro znana usmeritev »Domovine« in čudi se, da Ljubljančani niso bolje pogledali tega »neštempljanega« lista." »Domovina« je bila s tem razglašena za ne- kako vladno glasilo, ker je bila po dopisni- kovem mnenju nekolkovana, kar so pa listi drugačne narave morali biti; razen tega je bil Marušič kot novopečeni deželnozborski poslanec, obtožen odpadništva. Da je dopis- nik z izrazom »Ljubljančani« mislil na teda- nje osrednje slovensko vodstvo, ni treba po- sebej omenjati; prav ta ugotovitev kaže na spontanost in pristnost izrečenih kritik ter na nazorsko še ne izdelana stališča, s katerih je pričelo rasti mladoslovensko gibanje na Goriškem. Napad je bil prehud, da bi Maru- šič še dalje vztrajal v molčečem sprejemanju obtožb. Izjavil je, da med »Domovino« in »Gorzer Wochenblatt« ni nobene zveze, ra- zen da se oba lista tiskata v Gorici ter sta njegova urednika »učiteljska tovarša« na go- riški gimnaziji. Upira se vsakemu podtika- nju in bo morda še spregovoril o celotni za- devi, vedo pa naj tisti, katerim bo odgovor namenjen, da mu bo prav malo mar, če jim ne bo povšeči, kar bo povedal.^^ Sledil je na- to napad dopisnika iz Crnič: »Bog nas vari, ako bo njen (»Domovinin« op. MB) vrednik v deželnem zboru s tako mlačnim duhom branil narodne pravice in se rajši potegoval za tuje ljudi kot domače blagostanje.«^^ Ma- rušič je napovedani odgovor objavil v obšir- nem članku pod naslovom »Čast je oblast. (Obramba).« Dopisi, ki jih prinaša »Sloven- ski narod«, so skovani v Gorici in njih na- men je zadaviti »Gorzer Wochenblatt« ter uničiti »Domovino« in njenega urednika. Edina »Domovinina« pregreha je bila, da je objavila vest o izidu nemškega lista v Gorici in razposlala nekaj programov tega lista. Marušič dobro ve, kdo je avtor te gonje, ve, »od kod kovač oglje dobiva, kdo mu ogenj neti, kdo mu meh goni, kdo mu železo drži, kdo svoje strupene puščice kuje. Saj vsi ti pajdaši iz moje sklede jedo.« Da je razposlal program lista, je kriva italijanska vljudnost, ki se je vseh na Goriškem opri- jela in tudi Marušiču je bilo prijetno, ko so izid »Domovine« poleg slovenskih omenili tudi tuji listi. Glede zadržanja v deželnem zboru pa pravi, da je z glavo migal, ker ga je motil hrup, ki ga je v dvorani zbora po- vzročila dr. Tonklijeva zahteva. Čudi se dejstvu, da je postal renegat potem, ko se že 19 let bavi s slovenščino, 13 let piše v slo- vensko časopisje in 12 let uči slovenski jezik. Dopisnik, ki je te napade pričel, Ivan Po- drovski (njega smatra za avtorja vseh napa- dov), je pred časom napadel v »Slovencu« prof. Melcerja in Luko Jerana. Marušič ga dobro pozna in ni bil z njim nikoli v sporu ter sta se v narodnih stvareh celo podpira- la.s" Avtorji vseh teh napadov niso identifi- cirani, prav tako tudi ne oseba, ki ji je Ma- rušič naprtil avtorstvo obtožb; da bi bila pa ena in ista oseba pisec vseh navedenih na- padov, ni verjetno. Dopisnik -^« iz Gorice ni molčal, vendar na Marušičeva namigovanja in izgovore ni od- govarjal, zato pa je hotel od njega odgovor na vprašanja ali je »Domovina« kolkovana in zakaj ni, ali ni obljubila nekaterim, da ne bo razposlala programa nemškega goriškega lista, po kateri poti dobiva »Wiener Zeitung«, »Wiener Abendpost« in »Wiener Journal«." Marušič je odgovoril, da anonimnežu ni dol- žan odgovora, storil pa bo izjemo. »Domovi- na« ni kolkovana, nemški goriški list pa je, zakaj ni kolkovana, ni pojasnil. Na drugo vprašanje pa je dopisniku že enkrat ustno v prisotnosti drugih odgovoril. Časnike do- biva po pošti, poleg še 9—10 drugih.'^ V na- slednjih dopisih iz Gorice je polemična ost izginila, čeprav je bil možen sum, da je Ma- rušič besede potvarjal, in ko bi bil pameten, obrambe ne bi bil objavil. Glede zadržanja v deželnem zboru je bila sprejeta Marušičeva verzija dogodka. Spor je bU za dopisnika -^« končan, ker ni hotel, da bi se tretji veselil zaradi spora dveh. Ob zaključku polemike je uredništvo »Slovenca« pristavilo: »Tudi ured- ništvo bi bilo rado omejilo sila dolge ,obram- be' in ,Domovino' zavemilo, da se brez vseh 52 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika dckazov vtika v zadeve ,Slovenčevega' ured- ništva, pa preresnobni so politični časi.«'" Marušič se je po mirnem izteku časopisnega dvoboja oddahnil v zadovoljstvu, uredništvo »Slovenca« pa je zaradi zaključne pripombe prosil za pojasnilo.*" S tem se je prva »Domovinina« polemična akcija končala, bila je predvsem obrambnega značaja. »Domovina« se je branila in, kot bomo kasneje videli, ni nikoli napadala prva; zaradi svojega zadržanja pa je mnogokrat dajala povod za reakcije take vrste. O »Slo- vencu« je kasneje še pisala, o njegovi uki- nitvi pa je poročala precej hladno."*' V letu 1867 je imela še kratek spopad z dnevnikom »Zukunft«, ki je v svoji 254. šte- vilki (4. novembra 1867) poročal, da »Domo- vino« »veseli ovajati« »Zukunft«. Marušič je zahteval od lista natanko pojasnilo, kdaj in kje ga je »Domovina« denuncirala.''^ V svo- jem odgovoru je bila »Zukunft« (12. XI. 1867, št. 261) po Marušičevem mnenju nedo- ločna«, »Domovino« je imenovala uradni in »neštempljani« list."' »domovina« in »slovenski narod« Spopadi, ki jih je »Domovina« bila prisi- ljena voditi s »Slovencem« in v manjši meri z dunajsko »Zukunft«, so nakazali politično usmeritev, taktiko in nazorsko opredelitev Andreja Marušiča, njenega urednika. Prav tako pa so tudi pokazali smer in mesta, ka- mor je kasneje »Slovenski narod« močneje in določneje uprl svoj napad. Ce je bila po- lemika s »Slovencem« omejena bolj na krog domačinov, Goričanov, in pri tem je uredni- štvo »Slovenca« sodelovalo samo s krajšo opombo, je bil časnikarski dvoboj s »Sloven- skim narodom« slovenskega značaja in so pri tem poleg dopisnikov iz Goriške sodelovali vidnejši slovenski liberalni politiki, na pri- mer Josip Jurčič in dr. Josip Vošnjak. Maru- šič je bil sam in »Novice« so spor zelo oprez- no spremljale. Izid novega slovenskega lista »Slovenskega naroda« je »Domovina« javila ob koncu mar- ca, naročnikom pa je razposlala tudi pro- gram novega lista, prvič pa je o njem obšir- neje poročala, ko sta izšli že dve številki. Pro- gram novega lista »Domovina« z obema roka- ma podpiše, »da si ravno se nam dva člena glede na faktične razmere preidealna vidita, in ta sta, povdarjanje čistega(?) federalizma in pa združenje vseh Slovencev v eno admi- nistrativno celoto. Kar se poslednjega zahte- van j a tiče, so nam na poti primorski Lahi, katerih vpliv je veči, kakor bi kdo mislil, potem pa mnogi predsodki med Slovenci sa- mimi, narbolj pa glavno načelo federalistov samih: historično pravo. Cehi npr. se opirajo narbolj na zgodovinske pravice, tedaj na ,staro pravo'; naše zahtevanje pa izvira iz ,novega prava' (.diritto nuovo'), na katerem je npr. sozidana nova Italija. Akoravno je to pravo prav za prav staro, natumo, vendar ne bo hotel nikdo temu pritrditi, in v takih razmerah se tudi sedanje ministerstvo histo- rišnemu pravu uklanja. Sicer pa gutta cavat lapidem, čas in zdrava pamet utegneta pro- dreti in podreti kitajski zid predsodkov in zadržkov.« »Domovini« je tudi po volji sta-' lišče »Slovenskega naroda« do cerkvenih za- dev, dalje njegove besede, ki govore proti propadu Avstrije, ker »ko bi — kar Bog ob- varuj — naša država razpadla, čutimo nar živejše mi Goričani. Nam še vedno v ušesih doni: ali Avstrijani, ali osodo benečanskih Slovencev; ali v Avstriji živeti, ali vsaj živo- tariti, ali v Italiji poginiti. Izvolitev nam to- rej ne bo težka: Avstrijci z dušo in telesom! Bodi Avstrija kakršna koli, mi smo na-njo priklenjeni.« Listu zaželi še srečno življenje in priporoča, naj se izogiba osebnih zadev in »škandal-artikeljnov«.'** Marušič je tu prvič v »Domovini« obširneje poročal o problemu zedinjene Slovenije, načrt se mu je zdel prav tako kot mariborski koncept iz 1865. leta za- radi prisotnosti Italijanov neizvedljiv. Več o tem kasneje. »Domovinine« želje po dobrih odnosih s »Slovenskim narodom« je prvi kršil »Narod«. Spočetka je bil sicer samo rahel namig, ki ga je dal goriški dopisnik R. S. v zvezi z »Do- movininim« poročanjem o ponesrečeni usta- novitvi deželnoznanskega društva v Gorici.*' Tudi Levstikovo podcenjevanje »Domovine« v vrsti drugih slovenskih periodik je bilo samo bežno.*" Zato pa je dopisnik R. S. me- sec dni nato proglasil »Domovino« za pol- uradni list: »Kot oficijozen prijatelj iz bo- gatega korita za neznačajne časnike priprav- ljenega je z vso svojo filistrsko osornostjo grozila se nad čvrstim tržaškim ,Primorcem', ker ni vedel, da se Campagnuzzi pravi Ro- jice.«*' Pod naslovom »Slovenske šole v Go- rici« je »Domovina« predlagala ustanovitev- slovenskih paralelk na tedanjih goriških šo- lah, ker goriška občina ne bi sprejela vlad- nega predloga, naj ustanovi občina s pomoč- jo okoliških novo slovensko šolo.*^ In že je bilo »Narodovemu« dopisniku R. S. dovolj, da je »Domovini« zabrusil, kako se je zavze- mala za manj, kot je vlada predlagala, zdi se mu čudno tako ravnanje, ko list vendar izjavlja, da zastopa interese Slovencev in končuje: »z nailim moledovanjem ne bomo 53 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino nikoli nič dosegli, očitno in krepko je treba tir jati, kar nam po pravici gre!«""* Sledila je vrsta dopisov iz Gorice, ki so očitali »Domo- vini« zdaj to zdaj ono napako, pomanjklji- vost in podobno. Nekomu je bila vredna kri- tike prevelika uporaba tujk, saj »naši Gorjani in Ipavci bi morali ,Domovino' braje, tolmača iskati!« V članku »Gorica«'"^ je 137 tujk in med njimi ni nobene take, ki ne bi imela enakovrednega slovenskega nadomestila. Te- mu so slični še drugi članki. Zakaj »Domo- vina« ne pove, kakšne krivice se gode Slo- vencem, zakaj se spotika, če dopisniki »Na- roda« tožijo čez vladno pristranost; njenim političnim nazorom ni mogoče slediti. V članku o postavitvi temeljnega kamna češkega gledališča v Pragi je Marušič menil, da taka zgolj svetna prireditev ni primerna, da se z njo proglaša največji češki praznik. V govorih, ki so tega dne slavili praznik, so se mešale med sabo različne svete in nesvete zadeve. Zdelo se mu je pohujšljivo vpletanje Husovega imena in imena Žižke v razne go- vore, ker bi utegnilo biti narodu škodljivo in bati se je verskega razdora med Cehi.-'' »Slo- venski narod« je v zvezi s takim poročanjem »Domovine« pisal, da se še »Danica« ne more primerjati z njeno modrostjo: »Dobro, da Cehi ne bero naše ljubeznive ,Domovine', drugače bi se sramovali pred slovensko ali prav za prav ,Domovinino' vzajemnost j o.«^2 Prvič je »Domovina« obširneje dregnila ob »Narod« s ponatisom odgovora »Novic« do- pisniku »iz desnega brega« v »Slovenskem narodu«, ki je napadel dr. Tomana in njego- vo gorenjsko železnico; »Novice« so dr. To- mana zagovarjale in kazale koristnost njego- ve pridobitve.'3 Drugi napadi so bili le nekaka predigra k tistemu, kar je Marušič povzročil z objavo obširnega članka v nadaljevanjih »Pred do- mačim pragom«,-'** kjer je razložil svoja sta- lišča o političnem položaju Slovencev, poleg tega pa je v članku odgovarjal na napade »Slovenskega naroda«, ki jih je povzročalo prav objavljanje tega članka. Marušičevo pi- sanje je sprožilo sankcioniranje treh verskih zakonov 25. maja 1868 (zakon o razmerju cerkve do zakonskega prava in šole ter in- terkonfesionalni zakon, ki je določal, da so vse konfesije v Avstriji enakopravne), uper- jenih proti konkordatu, in Marušiču, zveste- mu in gorečemu zagovorniku konkordata, se je zdel ta politični moment toliko pomem- ben, da se je lotil analize slovenskih in av- strijskih političnih razmer. Dogodek je isto- vetil s sprejetjem decembrske ustave, ki je uvedla dualizem. Marušič se je povrnil v članku k zadevam, ki jih je načel v že ome- njeni kozeriji »Gorica«, ko je, govoreč o raz- merah pri goriških Italijanih, povedal še ne- kaj o splošno slovenskih. Previdno je zago- varjal postopanje poslanca Svetca, dasi »s tim nočemo pa Svetc-a sploh zagovarjati, ne- kaj za to ne, ker se bojimo, da bi njegov neovrženi in neovržni pro domo v ,Novicah' bolj podirali kot podpirali; nekaj, drugič, za to ne, ker nočemo kaliti spoštovanja, ki mu ga nasprotniki njegovi z eno platjo jezi- ka izrekajo, v tem ko ga z druge bičajo; ne- kaj tretjič, zato ne, ker se ,Domovina' — za svojo eksistencijo boji; kajti, če se je že ,No- vicam' v pregreho štelo, da so Svetecovo opravičilo sprejele, kaj bi se šele ubogi ,Do- movini' godilo, ko bi se predrznila S-ca za- govarjati 7«^^ Marušičevo opreznost in boječnost kažejo tudi misli, izražene v članku »Pred domačim pragom«, že v prvem nadaljevanju se je po- vrnil k Svetčevi zadevi, sicer se je tudi to- krat izgovoril, da Svetca ne mara zagovar- jati, toda način pisanja ga je izdal in mu tega ni bilo verjeti. Ob tej prUiki je javno proglasil načelo lastnega oportunizma, češ da zadevo šele sedaj obravnava, ker se mu je zdelo bolje molčati, ko je nastal hrup zaradi Svetčevega glasovanja za decembrsko usta- vo." Ob analizi stanja, ki so ga v sloven- skem političnem življenju povzročili nezado- voljneži, pokaže tri izhodišča, ki so povzro- čila nemire. Prvo je pomanjkanje solidarno- sti, drugo vprašanje, zakaj se slovenski po- slanci niso umaknili iz državnega zbora in tretje je njihova nedoslednost ali oportuni- zem. Glede pomanjkanja slovenske in slo- vanske solidarnosti, ki naj bi jo slovenski poslanci po zgledu Cehov izvajali glede vsto- pa v novo izvoljeni državni zbor leta 1867, potem ko so se Poljaki že odpovedali taki solidarnosti, ko je dr. Rieger že nasvetoval sodelovanje Slovencev v državnem zboru z določenimi napotki in ko se je Svetec zaradi prestižnih ozirov na Kranjskem odločil, da gre v zbor," je Marušič skušal opravičiti gori- ške razmere. V Gorici so bili navezani na Itali- jane ter so kandidata za volitve slovenskega državnega poslanca določili, ko je prišlo iz Ljubljane vabilo za solidarnost, pristavil pa je, da je kranjska nedoslednost »nasledek takrat že raztrganega dunajskega načrta, na- sledek že raztrgane edinosti slovenske, na- sledek solidarnosti že razrušene.« Z ugotovit- vijo, da slovenska solidarnost ne obstoji, je še udaril proti nasprotnikom staroslovenskih poslancev: »Tisto mrvico solidarnosti pa, ki bi jo lahko imeli in gojili, solidarnosti med nami 54 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika samimi, Icdo jo nar bolj podira? Ravno tisti, ki jo nar bolj povdarjajo. Podirajo jo s tem, da narod zoper naj veljavnejše njegove prva- ke in zastopnike dražijo, jih ovajajo, črnijo in tako ob veljavo pripravljajo.«^^ Slovenski poslanci niso zapustili državnega zbora, ker je bil ob priliki glasovanja dualizem že do- gnana stvar (Marušičeva ugotovitev glede dualizma je popolnoma pravilna), pač pa je bila drugačna situacija takrat, ko so se v zboru obravnavah verski zakoni, kajti »več- ja nevarnost je žugala katoličanstvu, ko na- rodnosti. Spodobilo bi se pa bilo, da bi bil takrat zboru prvi hrbet obrnil sloveči pater Greuter, za njim drugi katoliški Tiroljci in Poljaki, potle še le naš gosp. župnik Pintar, za njim Toman itd. Druge prilike za izstop nc vidimo, ako imamo namreč to za doka- zano, da je bil dualizem že poprej narejen, predno se je zbor na Dunaju snidel.« Soli- darnost bi res pomagala Cehom, toda s slo- vensko pomočjo ali brez nje ne bi nič več in nič manj dosegli; tudi Hrvatom ne bi nič za- leglo. Da so slovenski poslanci prišli v zbor je bila tudi solidarnost z ostalo opozicijo. In po takih, z določenih stališč gledano, pravil- nih zaključkih je Marušič dodal še naslednje značilne poglede, nekakšno kodifikacijo slo- venskega oportunizma: »Po naših mislih ni nikomur zameriti, če je prisiljen včasih lavi- rati in če zapade nehote opportunitatnosti... ni napačno in pregrešno, ako deželi in na- rodnosti pomagamo, kakor okoliščine nane- sejo, zdaj tako, zdaj tako; če ne, kakor bi radi, vsaj kakor in kolikor moremo.«''^' Pre- nehati je potreba s pogrevanjem preteklosti in gledati je treba na prihodnost, ugotavljanje preteklosti je stvar zgodovinarjev in »ne pri- pisujmo torej peščici mož, kar nam je usilila razmer in časa moč«. Dualizem je bil že go- tova stvar, saj pride na javni zbor le izdelana zadeva in ob tem skuša Marušič ubrati na strune sprave."" Analiza »Domovine« je razumljivo našla odmev v vrstah slovenske opozicije. »Sloven- ski narod« je objavil članek »Pred pragom ,Domovine'«, ki ga je napisal dr. Vošnjak."' »Ko bi v življenju obveljala načela,« piše dr. Vošnjak »ki jih pridiguje ,Dom.', bi bil najsploštljiviši ta, kdor je dosleden le v ne- doslednosti, in besedo ,značaj' le po glasu pozna.« Noče se pričkati s slovenskim listom, sicer pa samo slovensko pisanje ne kaže na slovenski list, »Domovina« sama ga sili, da odkriva njeno »puhlo nemoralično modrova- nje«. Očita Marušičevo vdajanje razmeram in premajhno agilnost. Ni znano, ali sloven- ske vzajemnosti ni po Marušičevi lastni pre- soji ali po ukazu »Pressbureauja«, tudi ne ve, kako si zamišlja slovensko solidarnost. Ko meni, da te ni, pokaže le svojo nerazgle- danost. Ob koncu še vpraša »Domovino«, ali je za »narodno slovensko skupino«."^ Na to vprašanje je Marušič v svoji repliki odgovo- ril pritrdilno, pač pa je v polemičnem tonu odgovarjal, da »Domovina« ni član »Press- ■ bureauja«, ko je vendar ministrstvo liberal- no, ona pa je »ultramontanska«. Nekdo je celo trdil, da je organ goriške nadškofijske kurije: »med mejami, sposobnosti in zmer- nosti, v mejah pridržkov in zdržkov, ki jih ■ nalaga ,Domovinin' dvojni javni značaj vred- nikov, duhovski sploh; namreč, ni studien-. oziroma ,religionfondovski', je ona ravno ta- ko samosvoja in neodvisna, kakor ,Slovenski narod' v nevitežkem oklopu svojih načel in — namer.«"' »Slovenski narod« se s takim odgovorom ni zadovoljil in pisal, da je »Do- movina« zagledala svet v božjem in vladi- nem strahu. Čeprav terjajo od neuradnih političnih časnikov koleke, ni bila »štemplja- na«. Njeno usmerjenost sta spoznala že »Slo- venec« in »Zukunft« ter je bolje stati nekaj korakov stran od nje."* Sledil je zopet Ma- rušičev odgovor, ki pa je bil zmeren, ker je urednik v članku »Bog visoko, a cesar da- leko« v št. 45 »Slovenskega naroda« naletel na besede, ki kažejo k spravi."' S tem se je Marušič znova oprijel besede sprava, vendar pa je kljub temu v ostrem tonu nadaljev.al z objavljanjem obširne analize »Pred doma- čim pragom«. V petem nadaljevanju je govo- ril o nasprotnikih državnozborskih poslancev in se posebno zadržal pri mladini. Govoril je o nekih posameznih kratkoumnežih in topo- glavcih, ki sejejo zlo med mladino. Tej je treba omogočiti akcijo, toda bolje je, da se uči za bodočnost. Podal je naslednjo karakte- ristiko nezadovoljnežev: »Sprideni dijaki, pa- čeni in nepriznani veleumi (!), prismojeni li- terati, židovski-slovenski časnikarji in vsa- koršni drugi sumljivi narodnjaci ali pohajači brez značaja in brez stalne službe, kteri sla- ve iščejo v tem, da se ponujajo vsaki zani- ka vno-opposici j ski stranki na štabske tro- bentače. Ti so prav za prav skladatelji in pevo- in glasovodje vseh časniških mačjih godeb, skoraj vsi drugi privrženci so le kot zbori ali samospevi ali pa kot ploskači vsako toliko vmes odmevajo ... To so torej po na- ših skušnjah in pozvedbah trije oddelki tiste pri nas še brezimne stranke, ktera je neza- dovoljna ne le s sedanjim stanom reči, tim- več tudi z vsemi tistimi našimi možmi, kteri si prizadevajo kakor znajo in zmorejo ta stan zboljševati, pa niso v vsem tistih misli. 55 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino kakor ona.« Zmernejšim je svetovala, naj se ločijo od klike, ker bi tako prišlo do sodelo- vanja. Mladini je svetoval, naj se uči, ne- zreli pa naj statirajo, sicer naj ne segajo za visokimi cilji, ker »nar bolje je sovražnik dobrega.««« Razumljivo, da je ta napad, ki je direktno meril na Levstika in njegov krog, naletel na oster odmev. Oglasil se je dopis- nik 0[blak] F[rance] iz Gorice, študent pra- va, ki je bil spočetka med sodelavci »Domo- vine«, kot je bilo že zgoraj povedano. »Do- movina«, pravi Oblak, »vrhu vsih svojih ne- sramnosti tepe po tistih, za ktere smo bili dozdaj navdušeni, od katerih smo pričako- vali bolje prihodnosti, ktere vsak za svojo idejo vnet narod zbuja, navdušuje in prido- biva, s pravim cinizmom maha po slovenski mladini.« List je nepopularen in nima hrane niti za izobražene in neizobražene. Molči, ko gre za raznarodovanje, če kaj vlada da, da preveč: »Častno ime nosiš, ti listič v naši deželi, ali časno blagostanje ti ni pri srcu, za večno tudi ne delaš; za koga pišeš, koga zagovarjaš? Vlado in vladnega Svetca!««' Marušičevo pisanje je spodbudilo k napadu tudi dopisnika X iz Gorice. Zaklical je Ma- rušiču, naj pusti mladino na miru, in pripo- ročal, naj piše raje o zadevah, ki jasno ka- žejo na sovražno razpoloženje proti Sloven- cem in Avstriji (Italija op. MB).«^ Marušič ni ostal dolžan odgovora; o prvem dopisu je menil, da ga je napisal nekdo, ki mu je »Do- movina« stopila na prste. Piscu je priporočal »Olikanega Slovenca«. Vprašuje, zakaj imajo dopisniki z listom toliko posla, ko ni v njem hrane za nikogar. Poleg pohlevnih čebelic (naročniki in dopisniki op. MB) se okoli »Do- movine« zbirajo tudi požrešni sršeni že od lanskega leta Sem. Vprašuje, kaj bi preostalo drugim listom, ko bi »Domovina« natanko opravljala njih naloge. Mladina je ne bo za- dušila, dokler se urednik sam ne odpove uredništvu. Spotaknil se je tudi ob drugi do- pis in piscu zažugal z državnim pravdništvom zaradi obrekovanja: »Neljubo nam bo, če bomo prisiljeni, prašati po dokazih tacih in enacih osebnih obrekovanj, kakoršnih nepre- mišljeni X. iz rokava siplje, ne po ,Dom.' ali ,Slov. Narodu', ampak kje drugje. — Nadjamo se, da si. uredništvo to sramoto slovenskemu časništvu prihrani.««' »Narod« ni molčal, uredništvo ni preklicalo napisanih besed, ki so se zdele Marušiču vredne tožbe, pač pa je znova poudarjal, da še noben slovenski list ni soglašal s politiko »Domovine«; vojno so ji napovedali »Slovenec«, »Zukunft«, »Slo- venski Primorec« in tudi »Slovenski narod«. Kar se pa žuganja tiče, se pisanje in zagovor prenehata tam, kjer se žuga z besedami, s temi besedami so odgovarjali tudi Svetcu.'" Marušič je zopet repliciral. Pisec člankov »Pred domačim pragom« in Svetec nista ena in ista oseba. Svetec ni nikoli pisal za »Do- movino«. Glede navedenih listov pa meni, da o »Zukunft« vsakdo ve, kaj je bila, »Slove- nec« pa je hotel preveč živeti in je zato umrl, pustil se je prav tako oblačiti, kot se letos »Slovenski narod« in »Slovenski Pri- morec«. Ne zahteva, da bi" bili vsi sloven- ski listi naklonjeni njegovemu, »zadovoljni bomo, če nam bodo pravični, kakor mi njim. Da je ,Dom.' ne vsem slovenskim listom, ampak le dvema trn v peti, tega ni kriva politika njena (saj lani ni delala ex professo politike, kakor se letos včasih ,predrzne'), ampak nekaj druzega, kakor si. uredništvo ,Nar.' samo nar bolji ve. Sicer pa je začel ,Narod' tudi že ,Novice' obirati.«'' S tem je nastal premor in konec prve etape časnikarskega dvoboja, ki ga je »Domovina« vodila s »Slovenskim narodom«, ali pa obrat- no, kar je točneje. Marušič je še med tem in kmalu za tem končal z osmim nadaljevanjem članka, ki je vzbudil toliko hrupa. Zavzemal se je za spravo med sprtima nasprotnikoma, pogoj za tako slogo in sodelovanje, ki ga je »Slovenski narod« v zakonu o političnih društvih in ljudskih zborih zagovarjal, se mu je zdel nezadosten. K temu je pridal še usta- vo, sklicevanje na nekatere njene člene in nove versko-šolske zakone. S tem bi bila podlaga sprave širša in trdnejša. Vsakdo ima peticijsko pravico in deželni zbori imajo širo- ko delovno območje, v njih vidijo sredstvo, s katerim bi se dalo marsikaj doseči.'^ Svoje razpravljanje je končal s kratkim povzetkom in željo po ureditvi razmer ter geslom: »In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omni- bus charitas!«'' »Domovina« je tako sprejela in dopolnila nov kurz, ki ga je urednik »Slo- venskega naroda« spoznal za koristnega v ta- kratnem političnem položaju, da s pasivnim zadržanjem Slovenci ne morejo biti kos raz- meram, morajo si poiskati pozitivno podlago, pravno orožje, na katero bodo mogli nasla- njati svoje politično delo'''^. V sklop tega polemiziranja spada tudi na- pad, ki ga je v »Slovenskem narodu« začel dopisnik »od tminsko-beneške meje« in se dotika vprašanja zedinjene Slovenije, o ka- teri se je Marušič prvič jasneje opredelil v pozdravnem članku »Slovenskemu narodu«. iKer spada to vprašanje v poseben kompleks Marušičevih pogledov na slovensko politično situacijo, naj o njem spregovore naslednji odstavki. 56 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Spoznali smo, da se Marušič ni zavzemal za »Narodov« koncept zedinjene Slovenije, pa tudi mariborski, na slovenskem zgodovin- skem pravu grajeni program se mu ni zdel primeren. Oba načrta je motril z zemljepisno- političnega položaja Goriške, ki je bila na- rodnostno mešana pol4g tega pa mejaš držav- ne tvorbe, ki svojih aspiracij na to področje ni skrivala. Mariborskega sestanka leta 1865 se ni udeležil nobeden primorski politik, kar je dalo sestanku gotovo neki poseben značaj. Marušič je nasprotoval temu, da bi se Gori- ški odtrgali predeli Krasa in bi se na podlagi nekdanje historične enote priključili Kranjski in apeliral je »ne zmanjšujte nam goriške grofije, da ob meji preveč ne oslabimo«. Ob isti priliki je izrazil nasprotno željo, da bi se Vipavska dolina cerkveno in politično pri- družila Goriški, ker se to menda tudi na neko historično pravo opira'"^. Zaradi navzočnosti Italijanov se mu je dozdeval tudi drugi pro- jekt (Zedinjena Slovenija) težko uresničljiv. Marušič je bil po vsej verjetnosti tudi tisti, ki je v »Novicah« 1. 1866 pisal, naj bi bila meja na Soči, zakaj ni ga hujšega sovražnika Avstrije, kot so Videmci (Furlani oz. Italijani, op. MB). Ko bi se priključila goriški grofiji pokrajina med Palmanovo, Taljamentom in Vidmom, bi imeli Italijani v deželi večino. Treba je do- ločiti res narodno mejo, da bo na avstrijski strani ostalo malo Italijanov, sem bi pa pri- šla večina Beneških Slovencev. Omenil je tudi misel, da bi se Primorska in Istra zdru- žili s Kranjsko in bi bil Trst središče nove upravne celote.'* Tej skupini bi bili pridru- ženi tudi Beneški Slovenci.'^ Bleiweis je kot odgovor na Marušičevo pisanje menil, da bi bila taka preureditev napredek, vendar še ne prava združitev slovenskega naroda.'" Vse- kakor so razmere leta 1866 znova obudile misel na združitev Slovencev in nekakšno odločitev o tem naj bi prinesel sestanek slo- venskih politikov ob priliki občnega zbora »Slovenske Matice« v Ljubljani ob koncu septembra 1866, po sklenjenem premirju z Italijo in komaj mesec dni pred obtožuj očim in značilnim plebiscitom, na podlagi katerega je del bodoče zedinjene Slovenije prišel v drugo državno tvorbo. O tem sestanku slo- vensko časopisje ni poročalo, pač pa sta »Zu- kunft« in »Slavisches Centralblatt« pisala, da se je na sestanku 27. septembra 1866 po občnem zboru »Matice« govorilo o zedinjeni Sloveniji in da je imelo narodno pravo pred- nost pred historičnim. Le glede sredstev za dosego cilja se zborovalci niso mogli zedi- niti." Poročilo o tem sestanku je po dveh letih napisal Marušič, do danes je ostalo ne- opaženo in zato ga hočemo v naslednjem povzeti. Se prej pa nekaj predzgodovine, ki je Marušiču dala pobudo za ta korak. Ome- nili smo dopisnika »od tminsko-beneške me- je«; Marušiču je očital, da se mu program zedinjene Slovenije ne zdi primeren: »Vobče moramo izjaviti mi primorski rodoljubi, da ,Domovina' mlačno, plašno politika in nikakor še ne naše javno mnenje, in da tudi bralci ,Slov. Nar.', naj nikar ne mislijo, da se slo- venski narod s svojimi rodoljubi drži nježne ,Domovinine' politike, katera je tako ,naivno' in nepristransko Gorico in njene zadeve opi- sovala.« S krotkostjo ne bomo nič dosegli." Nekaj dni pred znamenitim šempaskim tabo- rom je kaplan Domicelj v »Slovenskem na- rodu« tožil zaradi glasov z Goriškega, da se sklicatelji tabora vprašujejo, ali naj bi točka o združeni Sloveniji prišla na taborov dnevni red ali ne. Domicelj pravi, da to močno diši po politiki urednika »Domovine«, ki se je na posvetovanju slovenskih prvakov leta 1866 ustil, da goriški Slovenci ne bodo privolili v zedinjenje. To je Marušičevo osebno mne- nje in se s pogledi Goričanov ne sklada." Marušič je nato odgovoril, da se mora izraz goriški Slovenci nadomestiti z goriški Itali- jani; o vsem pa bo še obširno poročal.8" Ob- ljubo je izpolnil v naslednji številki in v dveh nadaljevanjih objavil potek sestanka jeseni 1866 v Ljubljani. Bilo je to ravno po končani vojni, Benečija je bila izgubljena in izvedelo se je, da namerava vlada postaviti nasproti Italiji nekak jez s tem, da združi Primorsko s Kranjsko. V takih okoliščinah je bil sklican občni zbor »Slovenske matice«, posebej so bili povabljeni prvaki, da se po- govore o narodnih zadevah. Z Goriškega so sc zbora udeližili poslanec Anton Cerne, dr. Karel Lavrič, dr. Josip Tonkli in Marušič. Ze 26. septembra, na predvečer zbora, so se zbrali udeleženci v gostilni »Pri raku« v Ljub- ljani, govorili so o združenju slovenskih de- žel, o notranjeavstrijski skupini, o kraljestvu Iliriji in o združitvi Kranjske s Primorsko. Le eden se je upiral združeni Sloveniji, ker mu je bil načrt preveč vzoren; bal se je, da bodo s takim združenjem ostali njegovi roja- ki za vselej ločeni od večine Slovencev. Končno se je le vdal in odstopil od svojega načrta notranjeavstrijske skupine. Več ur je trajalo razpravljanje, vendar ni prišlo do pravega rezultata razgovorov. Sestavili so nekak program in ga sklenili poslati v po- pravek in potrdilo vsem tistim, ki so sestanku prisostvovali. Marušič pa programa ni prejel, ker ga je bilo težko sestaviti zaradi presploš- nih in premalo določenih zaključkov razgo- 57 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino vorov tistega večera. Ni posegal v debato pa tudi združenju Kranjske s Primorsko se ni upiral, saj bi to bil začetek združevanja Slo- vencev. V politiki ni dovolj le snovanje na- črtov, treba je tudi misliti na njih uresniče- nje in izvedbo. Vprašanja se je Marušič lotil naslednjega dne, ko se je na vabilo dr. Blei- weisa po kosilu zbralo v prostorih matičine knjižice šest ali sedem ljudi. Pričujoča sta bila tudi dr. Tonkli in Ceme, razgovor je bil konkretnejši kot prejšnji večer. Pogovarjali so se o združenju Kranjske s Primorsko in Marušič je izjavil, da Italijani ne bi prišli na neki skupni zbor v Ljubljano. Kranjcem ta izjava ni bila po volji; Marušič je že pred odhodom v Ljubljano govoril z nekaterimi, na Primorskem živečimi Kranjci in bili so njegovega mnenja. Uspeh pogovorov ni bil nič boljši kot prejšnjega večera v gostilni. Sklenili niso nobenega sporazuma, sicer je Marušič iz zanesljivega vira v Ljubljani iz- vedel, da je bilo združenje že avgusta meseca gotova stvar, toda mrtvorojeno dete. Neki Goričan, ki je na visokem položaju in v višjih krogih dobro znan, je vse to podrl opiraje se na zgodovinske razloge Goriške. Marušič je govoril tudi z dr. Vošnjakom, sicer pa so štajerski rodoljubi izjavili, da z združenjem niso zadovoljni, da bodo zahtevali enake pra- vice, kot jih dobita združeni deželi; če jim te odrečejo, bodo zahtevali združitev Štajer- ske s Kranjsko. Marušič sprejema tako idejo združene Slovenije. Ima pa pomisleke in to so Italijani na Primorskem. Kmalu po vojski bi politika v zvezi z njimi marsikaj storila in bi se usodi predali brez upiranja. Zdaj tega ni več in »nezaslišana predrznost, opira- joča se na postavo (§ 19!), pridobiva peščici Lahov neko važnost, kakor da bi bili zraven Nemcev in Madžarov tretji narod v državi. To je eno, kar mnogi ne mislijo.« Marušiča je motila tudi raba različnih terminov, s ka- terimi se je označevala ta zahteva Slovencev, najprej bi se morali zmeniti, kaj zahtevajo, in drugič, kako naj zahtevajo.Marušičevo mnenje o združitvi Slovencev je bilo objav- ljeno v tistih številkah »Domovine«, ki sta obširno poročale o poteku šempaskega tabora, kjer je skoraj desettisočglava množica brez pomislekov in navdušeno pozdravila govor o zedinjeni Sloveniji ter odobrila ustrezno resolucijo. Leto 1868 je prineslo misel in zahtevo po zedinjeni Sloveniji pred vso slovensko jav- nost, med slovenske množice. Pričakovati je bilo, da se bo beseda o tem izrekla tudi na deželnih zborih, ki so pričeli delati jeseni, potem ko so bile zahteve postavljene na ta- borih, ki so bili tega leta. Pri tem so se prvi izlcazali Štajerci, v kranjskem deželnem zboru beseda »zedinjena Slovenija« dolgo ni hotela priti z jezika deželnih poslancev, končno je le prišlo do Bleiweisove izjave, »da se Slo- venci združimo v eno politično enoto«, kar je bila le njegova osebna »želja«; bilo pa ni nobene interpelacije. Poslanci goriškega de- želnega zbora so se 1. oktobra odločili le za interpelacijo o enakopravni slovenščini v uradih in v šolah, ne pa še za zedinjeno Slovenijo.*- Tako ravnanje velikega dela slo- venskih deželnozborskih poslancev je pri- vedlo do obravnave posameznih deželnih zborov, ki jo je v »Slovenskem narodu« pri- čel Josip Jurčič, vnet zagovornik ideje zdru- žene Slovenije. V pest Jurčičeve kritike je prišel tudi goriški deželni zbor, a na napade je odgovarjal Marušič v »Domovini« in je tako nastal »za tiste čase že precej neokusen časnikarski prepir. Ta spor med ,Narodom' in ,Domovino' je brez dvoma vplival tudi v naslednjem letu, ko je prišla v razgovor interpelacija za ,zedinjeno' Slovenijo v de- želnem zboru«.*' Jurčič je pisal, da so slo- venski deželni poslanci v goriškem deželnem zboru mlačni. Lotil se je poimensko vsakega poslanca. Ugotovil je, da so med njimi štirje cesarski uradniki in se začudil, da dr. Lavrič ni poslanec. Volivcem je priporočil, naj ne volijo uradnikov.** Marušič je pripravil dolgo- vezen in zaradi tega nerodno formuliran od- govor,**^ ki je bil dokaj umirjen, kar mu je tudi Jurčič priznal. Kdor pozna goriške raz- mere, se mora Marušičevemu pisanju namuz- niti. Dolžnost »Domovine« bi bila, da obudi goriške Slovence za delo, toda ker ne mara, da se »Domovina« ne bi znova namuznila, se obrača naravnost na Goričane in med dru- gim pove: »Mi nimamo z nemškutarji, ki hote našo narodno smrt, nobenega kompro- misa, in goriški Slovenci bodo večno napak ravnali, če mene, da jih bodo kompromisi rešili. Pogum, ali pa nič!... Zato je treba bolj odločnega delovanja, kakor ga ima ,Domovina'... Poštena, neodvisna, pogumna, za slovenstvo resno vneta in boreča se manj- šina nam Slovencem več koristi, kakor vsa kompromisna vladna večina, ki je mlačna, vsakdanji vladi služeča in nedelavna.« Dežel- ni poslanci niso vneti za narodno stvar. »Domovina« ni prepričala, da je »Slovenski narod« s svojim člankom storil goriškim de- želnim poslancem krivico. Slovenci morajo dobiti neodvisno zastopstvo v zboru in ape- lira na mlado inteligenco.*= Marušičevi odgovori so bili pikolovski, dotaknil se je delavnosti vsakega poslanca 58 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika posebej in govoril o doseženih uspehih. Glede Lavriča je pisal, da je bil na volitvah 1867 kandidat, a ni uspel, kasneje je bil na do- polnilnih volitvah ponovno na kandidatni listi kot »Slovencev« kandidat in tudi takrat ni bil izvoljen.*® Spor s »Slovenskim naro- dom« to pot ni dosegel večjega razmaha. V bistvu je bila vsebina obtožb enaka tisti, ki jo je isti list nakazal pred nekaj meseci. Marušič je ostal na svojih pozicijah boječega se, opreznega in pikolovskega politikanta, dasi mu politične nerazgledanosti ne bi mogli očitati. Da so pa bili tudi »Narodovi« očitki včasih nepomembni, ni treba posebej po- udarjati. Do ponovnega spopada s »Sloven- skim narodom« čez leto dni je potekalo na- videzno zatišje, ki ga je prekinil sem pa tja kak manj važen očitek. Tako je na primer dopisnik iz Solkana, ko je poročal o Vodni- kovi besedi v solkanski čitalnici, mimogrede in očitno brez vsakega hudobnega namena omenil srečni izid pravde, ki jo je imel »Narod« zaradi članka »Tujčeva peta«.*' »Slovenski narod« je to imel za natolceva- nje, saj je »Domovina« v svoji škodoželj- nosti komaj čakala, da bodo paragrafi tre- ščili v »Slovenski narod«.** »Domovina« se je upravičeno zagovarjala, češ da so bile besede slabo interpretirane.**^ Ob vesti, ki jo je prinesel neki dopis z Goriškega, da na mirenskem gradu pri Gorici bero pridige v italijanskem jeziku, je dopisnik še pristavil: »To je pač dober komentar k komentaru, ki ga je prinesla ljuba ,Dom.', vsem gospo- skam postrežna žena, k temeljitemu govoru na šempaskem taboru.«*' Ko je namreč »Do- movina« v celoti objavila govore na šempa- skem taboru in med njimi tudi Klavžarejev govor o jeziku, ki naj se uporablja v škofij- skih uradih in cerkvenih uradih sploh, ter tu ostro prijel goriško nadškofijo, da pošilja v slovenske kraje duhovnike, ki ne obvladajo slovenščine in da v cerkvenih uradih poslu- jejo v tujih jezikih, je hotel Marušič s pri- mernim komentarjem ublažiti ostrino Klav- žarjevega govora.'" Zadnji obsežnejši spor pa povzročila interpelacija za zedinjeno Slovenijo v gori- škem deželnem zboru. Dogodek je imel velik odmev v takratnem slovenskem življenju in je razumljivo zašel tudi v časopisje. »Sloven- ski narod« je napadel »Domovino«, ta pa je imela skromno podporo tudi v »Novicah«. Leta 1868 ni prišlo v goriškem deželnem zboru do interpelacije za zedinjeno Slovenijo; edini pomembnejši akt slovenskih poslancev tega zbora je bila dr. Tonkli jeva resolucija za slovensko urado vanje na sodni j ah. Leto dni zatem je bil 3. septembra v Ljubljani ob priliki petega rednega občnega zbora Sloven- ske matice sestanek slovenskih deželnih po- slancev. Sklepi sestanka so ostali tajni, zve- delo se je le toliko, da je Svetec skušal za- govarjati svojo taktiko, a ga je dr. Tonkli zavračal. Kmalu zatem so pričeli s svojimi zasedanji deželni zbori, a beseda o zedinjeni Sloveniji spočetka ni od nikoder hotela priti. Zaradi tega je »Slovenski narod« objavil več uvodnikov in v enem izmed njih povedal, da so se na sestanku 3. septembra slovenski poslanci posvetovali, kako naj se v deželnih • zborih postavi vprašanje zedinjene Slovenije, in sklep je bil baje, da »mora priti slovensko vprašanje« na dnevni red. V Ljubljani naj bi se dala posebna resolucija in posebna adresa na cesarja s slovenskimi zahtevami, ki bi zahtevala zedinjenje vseh Slovencev. V Gradcu in Gorici pa naj bi se dale samo interpelacije, oziroma v goriškem zboru, od- visno od okoliščin, tudi lahko resolucija vladi.9' Interpelacijo v goriškem deželnem zboru je napovedal dopis iz Gorice v »Slo- venskem narodu«.'- Končno je na zborovi seji 30. oktobra le prišla na dnevni red, njena podpisnika pa sta bila od desetih po- slancev, ki so v goriškem deželnem zboru zastopali koristi Slovencev, le dr. Josip Tonkli ir. dr. Josip Zigon. »Slovenski narod« je in- terpelacijo v celoti objavil skupaj z zaupnico, ki so jo poslancema poslali Solkanci in Ste- verjanci." Podobne zaupnice so poslali tudi iz Slovenske Bistrice, Sv. Križa na Vipav- skem, Rihemberka (današnjega Branika), Maribora, Celja, Cerknice, Tolmina, Mozirja, Prvačine, Sebrelij, Krepelj, Cerkna, Skril j, Skrbine, Ribnice na Štajerskem, Dola pri Idriji, Srpenice, Avč, Lokavca, posebno za- hvalo pa so poslali tudi kraški župani. Zaup- nice je v nekaj številkah objavljal »Slovenski narod«. »Domovina« je o nastopu dr. Tonkli- ja in dr. Zigona zelo skopo in hladno pisala.'* Sledila je nato nezaupnica 85 graških študen- tov 4. novembra, ki je osmerici poslancev očitala protislovensko delovanje in predla- gala, naj odlože mandato. Akcija obeh inter- pelantov ter ravnanje poslancev, ki se njima niso pridružili, je naletela na velik odmev v slovenskem političnem življenju tistega časa- Ker je bil med slednjimi tudi urednik »Do- movine«, je popolnoma razumljivo zagovarjal v svojem listu stališče osmerice, ki jo je »Slovenski narod« napadal, »Novice« pa bra- nile. »Slovenski narod« je v odgovor na pisa- nje »Domovine« o poteku vrvenja, ki ga je povzročila interpelacija v goriškem deželnem zboru (povzela ga je po »Novicah«), z bese- 59 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino dami: »Tujemu sovražniku se je pridružil domači in zadnja ,Domovina' pošteno Zarni- kovo ime že kot psovalko v obraz meče od- ličnima rodoljuboma dr. Tonkliju in dr. Zi- gonu!«,85 udaril tudi po »Novicah«; »Domo- vina« pa se je tem besedam uprla."« S tem pa razburjenje še ni ponehalo in članek »Goriška interpelacija in še nekaj«, ki ga je priobčil »Slovenski narod«, ter ga je po Gabrščkovem mnenju napisal Klavžar, a odposlal dr. Lavrič,'' podaja predzgodovino interpelacije. Dr. Tonkli je 21. septembra po- vabil poslance na razgovor glede interpelacije za zedinjeno Slovenijo. Vabilu se niso vsi odzvali, pa tudi tisti, ki so prišli, niso bili enotnega mnenja. Mesec dni nato, 22. okto- bra, je Tonkli ponovno povabil poslance na razgovor. Razpravljali so o ljubljanskih skle- pih (sestanka 3. septembra, op. M. B.), ki so bili taktično drugače zasnovani, vendar je odgovor vlade na interpelacijo štajerskih po- slancev vse presenetil. Cerne je zato pred- lagal, naj se letos interpelacija ne stavi. Dr. Zigon pa je bil za. Poslanci v zboru niso glasovali, ker so mislili, da interpelacije še ne bo. Tako sta le dva poslanca rešila čast. Marušič pa je dobro vedel, kaj je dr. Tonkli obljubil dr. Vošnjaku, da bo namreč podal interpelacijo.'* S tem je »Slovenski narod« razložil ozadje zadeve in Marušič je v svo- jem odgovoru nakazal nekaj zanimivih po- stavk, ki pa so zaradi polemične osti izgubile na svoji verodostojnosti. Razbrati pa je mo- goče, da je na tako zadržanje v dokajšnji meri vplival izjalovljeni poskus v kranjskem deželnem zboru. Kljub sporu je še vedno poudarjal pomen sprave in končal: »Zatare naj se med nami stara hidra nesložnosti; slovo naj da vsak trikrat prekleti častilakom- nosti in tistemu ostudnemu Molohu — sebič- nosti —, ki žuga ves narod požreti. Kar se nas tiče — mi, po nedolžnem napadeni, se le hranimo. Molčali bomo o marsičem, dokler nas kdo ne prisili govoriti. Ali gorje, če nas kdo prisili, da izigramo brez ozirov vse do zadnje naše karte.«" V tej smeri je svoje poglede na spor »Domovina« — »Slovenski narod« dalje razvijal Andrej Gabršček, ki je pisal, da interpelacija dr. Tonkliju ni prišla od srca, uporabil jo je le za lastno reklamo in je hotel z njo druge poslance presenetiti, kar je dokazalo Cernetovo spontano vpraša- nje, koliko poslancev je interpelacijo pod- pisalo ob priliki zasedanja zbora, na katerem se je omenjena interpelacija prebrala. Gabr- šček se je postavil tudi na stališče, da bi bilo bolje s tako zahtevo počakati. Dr. Tonkli se je pokazal neobzirnega do svojih tovarišev. bil je nelojalen in je zastopal le osebne ko- risti, čuditi se le moramo, da takrat zelo rezka polemika ni imela večjega vpliva na razvoj slovenske politike na Goriškem.'«^ Gabrščkova ocena je seveda prikrojena nje- govemu osebnemu stališču do Tonklija, s ka- terim se je srečal kasneje ter se je skupaj z dr. Antonom Gregorčičem uprl njegovemu konceptu vodenja političnih akcij. Zaradi Tonklija Gabrščkova ocena Marušiča trpi za enostranostjo.'*! Brez dvoma je dr. Tonkli, zlasti v svojem kasnejšem političnem delo- vanju v precejšnji meri pokazal svoje osebne nagibe. Ni skrival ambicij nekakšnega vodi- telja Slovencev na Goriškem. Malo pred inter- pelacijo je postal predsednik društva »Soča«, ki je imelo mladoslovenski značaj z osnov- nim ciljem: »bramba narodnih pravic« in je dalo obema interpelantoma vso podporo. Zanimivo je dejstvo, da je na volitvah za predsednika novega političnega društva na Goriškem dr. Tonkli prejel 33, a njegov tek- mec dr. Lavrič le 11 glasov."'^ Fran Suklje, ki je nekaj let za temi dogodki kot suplent na goriški gimnaziji spoznaval politične raz- mere na Goriškem, je v svojih spominih na- pisal, da je zelo preudarni Marušič duševno nadkriljeval dr. Tonklija.'"' Da je bilo za Tonkli j evo akcijo v deželnem zboru vpraša- nje osebne afirmacije, potrjuje tudi Lavri- čevo pismo Franu Oblaku, v katerem je Lavrič objavil svoj razgovor z dr. Zigonom. Ta je interpelacijo podpisal pred pričetkom zasedanja, v času, ko bi jo lahko tudi drugi poslanci. Ko je Italijan dr. Pajer na istem zasedanju namigoval na kompaktnost sloven- skega dela zbora, je Cerne odgovoril: »Inter- pelacijo sta podpisala le dr. Tonkli in dr. Zi- gon, in to je očiten dokaz, da je neopravičen Pajerjev sum, da se drugi nepodpisani sloven- ski poslanci ne strinjajo z interpelantoma.« O Tonkliju pa je Lavrič menil, da je izpolnil svojo dolžnost in da »ne smemo nič slabega o njem pisati, ker bi tako še bolj svoje rane odkrili.«'"'' V Lavriču dr. Tonkli ni imel iskre- nega tovariša ali pa obratno, kar bi bolj ustrezalo značaju obeh eksponentov goriškega slovenskega liberalizma. Liberalec dr. Tonkli ni bil, saj se je kmalu zatem pridružil gori- škim konservativcem. Ce lahko verjamemo »Domovini«, interpelacije ni podal zaradi lastnega prepričanja, saj je baje nekaterim poslancem povedal, da ga drugi k temu silijo ter je to »nekak terorizem od zunaj zbora, pa ne od občinstva ali od tistih, ki zdaj in- terpelantoma zaupnice pošiljajo, ampak, pd treh ali poldruzega moža.«"'^ . . ^1^ ..^ 60 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Ob časopisni polemiki, ki je na eni strani branila ravnanje interpelantov, na drugi stra- ni pa skušala dokazati pravilnost vedenja osmerice poslancev, češ da čas za tako za- htevo še ni dozorel, je nastal še drug spor med »Domovino« in »Slovenskim narodom«. Pričel ga je dopisnik »Naroda« iz Solkana, solkanski župan Matija Doljak, nekdanji so- delavec »Domovine«. Pokazal je na nedelav- nost poslanca Marušiča, ker ni ničesar storil, da bi pri okrajnem glavarstvu interveniral zaradi previsoke mitnine na cesti, ki vodi iz Gorice po dolini Soče.'"" Marušič se je izgo- varjal in navajal, kaj vse je za rešitev te zadeve storil.'"' V zvezi z dejavnostjo poslan- cev v deželnem zboru ter interpelacijo za zedinjeno Slovenijo je napisal članek tudi deželni poslanec Andrej Winkler; v njem je grajal Zigonov in Tonkli j ev podvig in ko- mentiral odmev zadeve v javnosti. Najbolj ga je osupnilo dejstvo, da so se v celotno zadevo, v val protestov proti poslancem, drz- nili spustiti preprosti možje iz številnih občin na Goriškem. Tudi ne pozabi na »Jadransko zarjo^<, ki je grajala slovenske poslance v goriškem deželnem zboru. Slovenskim občin- skim možem svetuje, »naj se ne pečajo z visoko politiko, naj se držijo raji svojega kopita, in naj prepustijo visoko politiko tacim možem, ki vidijo nekoliko dalje, ko kamor se vidi z njih zvonika«. Winkler tudi rahlo udari po društvu »Soči«, ki je vodilo akcijo za pod- pisovanje nezaupnic slovenskim poslancem.'"" Popolnoma razumljivo je ,da je takšen zbad- ljiv Winklerjev ton našel odmev v »Sloven- skem narodu«. Dopisnik iz Rihemberka je ostro reagiral na Winklerjevo poimensko na- vajanje nekaterih mož, ki so se drznili priti na dan z nezaupnicami. Omenja slabotno delo poslancev, saj se je Italijanom posrečilo do- biti več sredstev za popravilo cest, čemur se imajo prav posebej zahvaliti Tolminci.'"" »Domovina« je odgovorila v enakem tonu in svoj odgovor končala: »Winklerjeve pri- dobitve, kolikoršne že so, že davno poznamo. Kaj sta pa unadva poslanca — in posebno nam znani g. dr. Zigon, za ktera se neza- upnice iščejo, pridobila? Djanja hočemo, ne hesedi!-'-'^^'' Se pred tem je v »Slovenskem narodu« ponovno pisal Matija Doljak, svoj dopis je sestavil v obliki odprtega pisma Winklerju, ki želi, da ostane vse po starem, zlasti pa se je spotikal ob Winklerjeve bese- de, naj se slovenski možje ne ukvarjajo z vi- soko politiko."'Winkler je nato odgovoril Do- Ijaku in dopisniku iz Rihemberka, odgovor pa je običajno zavijanje izrazov in zagovor delo- vanja poslancev ter namigovanje na nekoga boljšega, ki naj bi po mnenju Winklerjevih sobesednikov prinesel goriškim Slovencem več prosperitete."2 Doljak zopet ni molčal in je ponovno odgovoril.'" Medtem je »Domo- vina« ponovno obudila celotno zadevo in se v treh nadaljevanjih široko razpisala, odgo- | varjajoč na osti, ki jih je prinesel »Sloven- I ski narod«."* V zadnjem nadaljevanju je po- ' trdila Narodovemu dopisniku češ: »Prepir je res huda stvar, a dobra, če se konečno ven- dar moremo sporazumeti.« V isti številki je Marušič prvič razglasil, da je »že davno skle- nil, vredovanja s koncem tega leta se od- povedati«. Da so bili vodje celotne gonje proti sloven- skim poslancem v deželnem zboru goriški ; mladoslovenci, ni treba še posebej naglašati. • O tem nam priča drugi dokument iz tistega ; časa, Lavričevo pismo Franu Oblaku z dne i 27. XI. 1869. Med drugim Lavrič piše: »Vse I študente kregajo zlo zarad nezaupnic, vidim : pa, da jih strašno peče. M. Doljak je poslal i ,Narodu' dopis, v kterem odgovarja Wink- \ lerju v imenu županov napadenih in brani j tudi Vas, in še marsikaj bo slišati. Vi štu- i denti ne mislite nič odgovoriti, kakor se vidi. Ti gospodje mislijo, da so neodgovorni in da jih ne sme nihče kritizirati.«"''' Napovedi, ki I jih je v zvezi s potekom diskusije napovedal \ La-vrič, se niso izpolnile, ker sam način poteka ; polemike, besedno igračkanje, ni mogel pripe- , Ijati do nekih takih rezultatov. Ost je na obeh : straneh postajala bolj in bolj topa in zadeva se je končala neposredno pred prenehanjem »Domovine«. Vendar ni bila poslednji spor, ki ga je »Domovina« doživela s »Slovenskim [ narodom«, z listom, ki ji ni bil nikoli naklo- njen. O tem je prav nazorno govoril članek, ki ga je napisal dr. Pa j k v »Slovenskem na- \ rodu«. Marušičevemu listu je očital direktno sorodstvo z »Novicami«, s »Slovenskim na- rodom« pa ni bil nikoli v prijateljskih stikih, ker mu je bil ta preveč oster. Vzgoja, ki jo. Marušič propagira, diši pol po samostanu, : pol po kozmopolitizmu. »Domovini« so bolj ljube tuje kot domače zadeve, predvsem pa se mora rešiti dvoje napak, »da jej manjka pravega ,moža' in da je, kakor so ženske sploh, preveč bistroumna, pa premalo mo- dra«."" Zadnji spor je povzročil »Slovenski narod« z objavo vesti, ki jo je prevzel po nemškem časopisju, da bo »Domovina« prenehala iz- hajati. Najbrž, meni »Narod«, da »Domovi-1 na« ni znala ustreči svojim gospodarjem ali '■ pa se je vlada prepričala, da je slovenski na-, rod za dobrote »dispozicij onsfonda« neobčut- ljiv, pl. Eybesfeld je namreč kranjskim de- i 61 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino želnim poslancem povedal, da »Domovino« vzdržuje vlada. Vest se končuje z besedami: »,Dom.' bodo menda Goričani lahko pogreša- li, dasiravno tudi mi priznavamo potrebo neodvisnega slov. lista za Goriško.«'" »Do- movina« je v svoji zadnji številki zanikala namigovanja pl. Eybesfelda in izpodbijala njih verodostojnost. Vzdrževala se je sama, ali lahko to dokaže »Narod«?"* »Slovenski narod« se je še enkrat oglasil. Napisal je »Domovini« nekrolog in skušal istočasno podati njeno oceno. Vzroki njenega prenehanja so znani in tudi mladim »Sloven- cem v surki« (»Domovina« besedna iznajdba op. BM). »Goriška ,Dom.' nas je namreč uči- la, kakšni da v marsikaterih, navadno poli- tičnih zadevah ne smejo Slovenci biti, kako da ne smejo polževe poti hoditi, in se za vsa- ko drobtinico podeljene ravnopravnosti vladi zahvaljevati in se za-njo kot iz ,milosti' po- deljeno jej globoko klanjati, in jej visoke pesmi prepevati, in kar je še več enacega. Predvsem pa nam je tudi kazala, da je treba narodu vendar le slovenske spise pošiljati in tudi tako z njim govoriti, da on vlado prav umevati, vlada pa njegove pravične terjatve spolnovati more, kakor so modre vlade vse- lej ravnale, in še ravnajo, kajti sicer se pre- greše proti naravnim zakonom, kar je gotovo zmota, greh proti najvišjemu bitju ... Drugo, kar je imela ,Dom.' dobrega na sebi, je to, da je budila sicer nas goriške Slovence, če- ravno le s prisiljeno vladno sapo in vladnim duhom, pa vendar tako, da smo čitaje druge slovenske časnike ločili pravo narodno poli- tiko od njene mršave oportunitetne politi- ke ... Kazala nam je ,Dom.', da se v Beču ■ čudne reči za ,kulisami' godijo, zaradi kate- rih skrivnosti j-e tobože Slovencem oportuni- teta — shodna politika potrebna.«"* Naj ob tej priliki zapišemo še nekaj o od- nosih »Domovine« do »Novic«. »Domovina« je bila mlajša sestra »Novic«, sestrsko sta delovali in če je od časa do časa nastalo majhno nesoglasje, ni nikoli vodilo v ostrine, ki smo jih zgoraj spoznali. Odnos je teme- ljil na vzajemnem sodelovanju in »Novice« so spremljaje pot svojega goriškega sorodni- ka s pokroviteljstvom starejšega in bojazen, »da izgubi v prihodnje naša ,Domovina' mno- go podpore pri naših ljudeh«, izvira pač iz resnične prizadetosti. Ob tej priliki »Novice« ugotavljajo, da ima list »premalo duševne podpore, brez katere se ve da ne, se ne more vzdrževati noben časopis.«''^'' V besednih dvo- bojih s »Slovenskim narodom«, zlasti ob pri- liki zadnjega, je imela »Domovina« vso po- moč »Novic«. Ob prenehanju »Domovine« so »Novice« pisale: »Tužnega srca priobčimo to novico, po kteri zgubimo časnik, ki se je krepko boril za naše pravice, nikoli v vrto- glavosti iskal sreče Slovencev, a tudi v škan- dalih ne naročnikov. Zato obžalujemo zgubo ,Domovine'.«'2' Oba vodilna slovenska lista tistega časa sta tako dala ob isti priliki zelo različni in značilni oceni »Domovine«. Z dru- gimi listi, bodisi slovenskimi ali pa osrednji- mi državnimi »Domovina« ni sodelovala. Večkrat je kaj ponatisnila iz »Slovenskega gospodarja« ter tržaških slovenskih in itali- janskih listov. Mnogokrat pa je ponatisnila celotne članke iz nekaterih dunajskih listov (Die Reform, Vaterland, Der Osten) in od drugod. (Se nadaljuje) OPOMBE 1. Novice (odslej N), 28. XI. 1866, str. 391. — 2. B. Marušič, Ob stoletnici »Umnega gospodar- ja« (1863—1963), Jadranski koledar 1963, stran 209—220. — 3. N, 27. XII. 1865, stran 425. — 4. I. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slov- stvena zgodovina, III, Ljubljana 1958, str. 11. — S. Prijatelj, n. d., II, Lj. 1956, str. 115. — 6. Pri- jatelj, n. d., III, Lj. 1958, str. 232. — 7. Drugi letnik je imel že spremenjen podnaslov: »Tednik za domače, slovenske in občne potrebe«, med- tem ko je tretji letnik izhajal brez podnaslova. — 8. Podrobnejši podatki: M. Šalamun, Sloven- sko primorsko časopisje v brošuri Studijska knjižnica v Kopru 1951—1961, Koper 1961, str. 68—69. — 9. »Domovina« (odslej D) je list na- povedala že v maju (21. V. 1869, str. 84). Glavni odbor kmetijske družbe je list nameraval ime- novati »Kmetiški prijatel«, za urednika je bil določen učitelj v italijanskih razredih normalke Anton Goljevšček; skupaj z italijanskim druž- benim glasilom »Atti e memorie« naj bi izhajal dvakrat mesečno (D, 4. VI. 1869, str. 91), njegova prva številka je izšla 10. julija pod naslovom »Gospodarski list« (D, 11. VII. 1869, str. 69). Z novim letom 1870 je njegovo uredništvo prevzel Fran Povše, učitelj na kmetijski šoli (D, 31. XII. 1869, str. 219). — 10. D, 25. I. 1867, str. 15. Vr.[ednik] (po zgledu noviškega urednika je tudi Marušič mnogim dopisom in člankom stavil svoje pripombe) je tudi pritrdilno odgovoril na vprašanje nekega dopisnika iz Istre, da bo »Do- movina« tiskala tudi prispevke v srbohrvaščini, vendar le take, ki zadevajo Istro (D, 15. II. 1867, str. 31). Namere pa niso dosegle velikega uspeha, ker bi sicer dopisnik iz Gorice ne vpraševal, zakaj so v listu dopisi iz Istre tako redki in istočasno svetoval Istranom, da se lista oprime- jo (D, 16. VIII. 1867, str. 138). — 11. Oglasnik, št. 2-4, 9., 16. in 30. I. 1867. — 12. Slovenec (od- slej S), 12. I. 1867, str. 22. — 13. D, 25. I. 1867, str. 15 Podrobneje o Znidaršičevem sodelovanju v »Domovini« v članku B. Marušič, »Andrej Zni- darčič (1835—1913)« (Jadranski koledar 1965, st. 62 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika 193—198). — 14. D, 21. II. 1867, str. 31. — 15. D, 21. VI. 1867, str. 103. — 16. D, 15. 11. 1867, str. 31. — 17. F. Oblak, Doktor Karel Lavrič in nje- gova doba, Gorica 1906, str. 24. — 18. Ze kmalu po izidu je Marušič javil, da je uredništvo s šte- vilom naročnikov zadovoljno in je menda ni vasi na Goriškem, kamor ne bi »Domovina« pri- hajala v 1—8 številkah. Tudi na Kranjskem pri- haja na vsako pošto, izkazala se je zlasti Ljub- ljana, pa tudi Štajerska in tudi v Trstu in Istri je mnogo naročnikov (D, 15. II. 1867, str. 29). V enem mesecu se je javilo trikrat toliko na- ročnikov, kot jih je imel »Umni gospodar«, v Gorici celo sedemkrat toliko (D, 15. II. 1867, str. 29). Tudi ob koncu leta 1867 se je pohvalila s številom naročnikov (D, 20. XII. 1867. str. 209. — 19. D, 20. XII. 1867, str. 209. — 20. D, 25. XII. ' 1868, str. 205. — 21. D, 31. XII. 1869, str. 217. »Gospodarski list« je še dalje izhajal, vendar brez vsakih namenov, da spremeni svoj izrazito strokovni značaj. — 22. Marušič je pisal svojo biografijo, smrt je preprečila, da bi jo dokon- čal. Najbolj zanimiv del njegovega življenja (časnikarsko in politično delo) je žal ostal ne- popisan. Avtobiografija je bila v posebni bro- šuri izdana leta 1898 v Gorici (str. 80), kot po- natis iz »Primorskega lista«. — 23. A. Gabršček, Goriški Slovenci, I, Lj. 1932, str. 399. — 24. D, 3. XII. 1869, str. 217. — 25. J. Pisano, La stampa a Gorizia dal 1800 ai giorni nostri, Studi Go- riziani, XIX, 1956, str. 41. — 26. Članek, ki je sprožil tožbo, je bil dopis iz Pečin na Tolmin- skem, ki ga je najbrž napisal vikar v tem kra- ju Andrej Znidarčič ter ga je objavila »Domo- vina« (6. XI. 1868, str. 180) s pripombo, da ni odgovorna za vsebino članka, kot odgovor na članek »Ein unverschamter Landpriester«, ki ga je prinesel list »Gorzer Zeitung« (22. IX. 1868, št. 76). Ker je bil v dopisu prizadet neki učitelj Troha, je tožil le-ta urednika »Domovine« men- da zaradi žalitve časti in ker ni hotel objaviti njegovega popravka na omenjeni dopis (D, 29. I. 1869, str. 17). Kasneje je od tožbe odstopil (D, 26. II. 1869, str. 36). — 27. Rokopisni oddelek NUK v Ljubljani, Ms 876 III 11; D. Lončar, Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa, Naši zapiski, VI, 1909, str. 69. — 28. D, 25. I. 1867, str. 18. Prvi nemški časnik v Gorici je izšel 7. II. 1867 pod uredništvom gimnazijskega profesorja Honenwarterja z naslovom »Gorzer Wochenblatt« (D, 8. II. 1867, str. 28). Kljub ostri kritiki je »Domovina« še dalje spremljala pot tega lista in tako je poročala, da je 5. septem- bra 1867 izšel v novi obliki pod uredništvom Henrika M. Penna. List je objektiven in bo od oktobra izhajal kot »Siidliche Grenzpost« menda dvakrat na teden (D, 6. IX. 1867, str. 152). Ime- na pa ni spremenil in je v začetku 1868 prene- hal izhajati zaradi nepredvidenih vzrokov (D, 19. III. 1868, str. 48). Kasneje se je v Gorici po- javil nov nemški list, ki je nekaj let izhajal pod naslovom »Gorzer Zeitung«. »Domovina« je še omenila nemški časnik za svilogojstvo, ki ga je pod naslovom »Osterreichische Seidenbau-Zei- tung. Organ der k. k. Seidenbau-Versuchsstation in Gorz« in uredništvom F. Haberlandta izdaja- la svilogojska postaja v Gorici. Poleg nemške je imel list tudi italijansko izdajo »La Sericol- tura Austriaca« (D, 23. IV. in 21. V. 1869, str. 68 in 84) ter je izhajal nekaj let. — 29. S, 7. II. 1867, str. 68. — 30. S, 12. II. 1867, str. 75—76. — 31. D, 25. I. in 1. II. 1867, str. 16 in 24. — 32. A. Marušič, Moja doba in podoba, Gorica 1898, str. 45—47; Slovenski biografski leksikon, II. str. 65. 32. a S, 14. II. 1867, str. 80. — 33. S, 21. 11. 1867, str. 89—91. — 34. D, 22. II. 1867, str. 36. — 35. S, 23. II. 1867, str. 95. — 36. D, 1. III. 1867, str. 38—39. Ivan Podrovski je objavil omenjeni na- , pad v članku »Sporočilo ljubljanske gimn. leta . 1865.« (S, 5. VIII. 1865, str. 233—235). — 37. S, 12. III. 1867, str. 123. Prva imenovana sta bila uradni, medtem ko zadnji poluradno glasilo (K. Paupie, Handbuch der osterreichischen Pressge- schichte 1848—1959, I, Wien 1960, str. 117—131). — 38. D, 15. III. 1867, str. 48. — 39. S, 16. in 19. III. 1867, str. 131—132, 135. — 40. D, 22. II. 1867, str. 52. — 41. D, 3. V. 1867, str. 76. Pisala je o nekem nasledniku »Slovenca«, ki naj bi izšel v Ljubljani (D, 10. V. 1867, str. 80). Dopis- nik iz Kobarida je obžaloval, da bo menda Ein- spieler ob službo zaradi »Slovenca«. Dokler »Do- movine« še ni bilo, so v Kobarid in Idrsko pri- hajali 4 »Slovenci« (D, 24. V. 1867, str. 87). Ured- nik »Slovenca« je bil klican pred sodišče in ob- tožen zaradi nekih člankov, ki so bili uperjeni proti Nemcem na Kranjskem in zoper organe državne oblasti. Marušič je k tej vesti pripom- nil, da je bil eden od teh člankov tudi dopis »Dr. Lavrič naj bo naš poslanec« (D. 24. V. 1867, str. 88), ki ga je »Slovenec« prinesel ob priliki nadomestne volitve za goriški deželni zbor; v njem je dopisnik agitiral za dr. Lavričevo izvo- litev. »Slovencev« kandidat pa ni uspel, kot bo- mo še kasneje videli. »Slovenec« je v dveh do- pisih agitiral za dr. Lavriča: »Advokat dr. Karel Lavrič naj bo naš poslanec!« (S, 6. IV. 1867, str. 167) in »Dr. Lavrič naj bo dež. poslanec sloven- skih trgov na Goriškem!« (S, 6. IV. 1867, str. 167—168). — 42. D, 8. XI. 1867, str. 188. »Zu- kunft« je bila poleg »Die Reform« in »Der Osten« list, ki je izhajal na Dunaju in v fede- ralističnem duhu zastopal koristi liberalnih Slo- vanov (Paupie, n. d., str. 9). — 43. D, 22. XI. ■ 1867, str. 195—196. — 44. D, 8. IV. 1868, str. 47. — 45. Slovenski narod (odslej SN), 18. IV. 1868, številka 4. — 46. SN, 21. aprila 1868, številka 9. Prijatelj, n. d., III, Ljubljana 1958, stran 269. — 47. SN, 14. V. 1868, št. 19. Rojice so bile za- selek v neposredni bližini Gorice. — 48. D, 15. V. 1868, stran 77. — 49. SN, 30. V. 1868, št. 26. — 49. a D, 1. V. do 5. VI. 1868, št. 18—23. — 50. SN, 16. VI. 1868, št. 32. — 51. D, 22. V. 1868, str. 81. — 52. SN, 16. VI. 1868, št. 32. — 53. D, 26. VI. 1868, str. 103. — 54. D, 12.—26. VI. in 10. VII.— 7. VIII. 1868, št. 24-26, 28-32. — 55. D, 5. VI. 1868, str. 90—91. — 56. D, 12. VI. 1868, str. 93—94. — 57. Prijatelj, n. d., II, Lj. 1956, str. 125—126. — 58. D, 19. VI. 1868, str. 97—98. — 59. D, 26. VI. 1868, str. 101—102. — 60. D, 10. VII. 1868, str. 109—110. — 61. Po, s svinčnikom na- 63 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino pisani opombi, ki jo nosi številka SN v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. — 62. SN, 2. in 4. VII. 1868, št. 38 in 39. — 63. D, 10 VII. 1868, str. 110—111. — 64. SN, 16. VII. 1868, št. 44. — 65. D, 24. VII. 1868, str. 119—120. — 66. D, 17. VII. 1868, str. 113—115. Ob vesti, da je bivši urednik »Zukunft« Leskovec razglasil ta list za poluradni pod novim uredništvom, je »Domovina« pisala: »Nekdo pozna po obrazu in — še po čem druzem še druzih ,Leskovcev' na Slovenskem.« (D, 26. VI. 1868, str. 104). — 67. SN, 25. VII. 1868, št. 48. — 68. SN, 28. VII. 1868, št. 49. — 69. D, 31. VII. 1868, str. 123—124. — 70. SN, 4. VIII. 1868, št. 52. — 71. D, 7. VIII. 1868, str. 128. — 72. D, 31. VII. 1868, str. 121—122 — 73. D, 7. VIII. 1868, str. 125—126. — 73. a D. Lončar, Dr. Janez Bleiweis in njegova doba, Bleiweisov zbornik, Lj. 1909, str. 202—203. — 73. b B. Marušič, n. o. m., str. 219. — 74. F. Koblar, Simon Gregorčič. Njegov čas, življenje in delo, Lj. 1962, str. 40. — 75. D. Lončar, Politično živ- ljenje Slovencev, Lj. 1921, str. 28. — 76. Koblar, ib. — 77. Prijatelj, II, n. d., Lj. 1956, str. 112. — 78. SN, 2. VII. 1868, št. 43. Zadnje besede lete na članek »Gorica.« — 79. SN, 3. X. 1868, št. 78. — 80. D, 9. X. 1868, str. 164. — 81. D, 16. in 30. X. 1868, str. 166 in 173. — 82. Prijatelj, III, n. d., Lj. 1958, str. 89—92. — 83. Gabršček, n. d., I, str. 126. — 84. SN, 3. XI. 1868, št. 91. Glede Jur- čičevega avtorstva tega članka velja ista opom- ba kot za prej citirani Vošnjakov članek. — 84. a D, 13. XI.—25. XII. 1868, št. 46—52. — 85. SN, 17. XI. 1868, str. 97. — 86. Videli smo že, da je »Domovina« predlagala Lavriča za svoje- ga kandidata v skupini veleposestva, s kandi- daturo ni uspel (D, 8. II. 1867, str. 26). Ko je novo izvoljeni deželni odbor na svoji tretji seji ugotovil nepravilnosti v volilni skupini sloven- skih mest, trgov in obrtnijskih krajev, ki je v Tolminu izvolila tolminskega okrajnega pred- stojnika Grossmanna (D, 1. III. 1867, str. 37), se j je volitev morala ponoviti. »Domovina« ni pred- ' ložila nobenega svojega kandidata. Lovriča je | predlagal »Slovenec« (S, 4. IV. 1867, št. 163—164), i ki pa tudi tokrat ni uspel, in za novega člana j deželnega zbora je bil izvoljen bovški okrajni predstojnik Rozman (D, 12. IV. 1867, str. 63). — 87. D, 5. II. 1869, str. 20. — 88. SN, 11. II. 1869, ; št. 18. — 88. a D, 19. II. 1869, str. 31—32. — 89. \ SN, 4. III, 1869, št. 27. — 90. 27. XI. in 11. XII. i 1868, str. 191—192 in 199—200. — 91. Prijatelj, n. d., III, Lj. 1958, str. 124—125; Koblar, n. d., str. 57. — 92. SN, št. 116, 2. X. 1869. — 93. SN, št. 129, 2. XI. 1869. — 94. D, 5. in 12. XI, 1869,, str. 186, 188—189. — 95. SN, 9. XI. 1869, št. 131. — 96. D, 12. XI. 1869, str. 190. — 97. Gabršček, n. d.. I, Lj. 1932, str. 133. — 98. SN, 13. XI. 1869, ; št. 133. — 99. D, 19. XI. 1869, str. 193—194, — ; 100. Gabršček, n. d.. I, Lj, 1932, str. 131—134. — 101. Gabršček, n. d.. I, Lj. 1932, str. 471—476. — 102. D, 15. X. 1869, str. 172. — 103. Sodobniki. Mali in veliki, Lj. 1933, str. 113. — 104. Oblak, i n. d., str. 36—37. — 105. D, 17. XII. 1869, str. 209—210. — 106. SN, 9. XI. 1869, št. 131. — 107. \ — D, 12. XI. 1869, str. 190—191. — 108. D, 19. XI. i 1869, str, 195—196. — 109. SN, 25. XI. 1869, št. i 138. — 110. D, 10. XII. 1869, str. 206. — 111. SN, 30. XI. 1869, št. 140. — 112. D, 10. XII. 1869, str. 208. — 113. SN, 21. XII. 1869, št. 149. — 114. D, 3., 10., 17. XII. 1869, str. 201, 205, 209—210. — 115. Oblak, n. d., str. 35. — 116. SN, 11. XII. 1869, št. 145. — 117. SN, 24. XII. 1869, št. 151. — 118. D, 31. XII. 1869, str. 219. — 119. SN, 22. I. 1870, št. 9. — 120. N, 7. VIII. 1867, str. 263—264. ' — 121. N, 29. XII. 1869, str. 433. ; 64 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika »DOMOVINA« (1867—1869) BRANKO MARUSIC (Nadaljevanje) OSTALI POLITIČNI IN NADZORSKI KONCEPTI »DOMOVINE« Omenili smo že, da je prvi letnik »Domo- vine« spremljal tekoče politično življenje v previdni oddaljenosti, zato pa se je že kar prva številka drugega letnika lotila v član- ku »Politiške reči« obravnave novo nastalega položaja po sprejetju decembrske ustave leta 1867. Od tega časa dalje je s primernimi ko- mentarji spremljala vse važnejše politične dogodke, njena izvajanja smo zgoraj že v dokajšnji meri spoznali, zato naj v slede- čem navedeno dopolnimo s pogledi »Domovi- ne« na svetovna dogajanja, domače razmere in na posamezne probleme, ki jih je bila prisiljena obravnavati. Poročila o svetovnih dogodkih in komen- tarji so povzeti iz različnega časopisja, ki ga je uredništvo prejemalo. Kljub temu pa v teh prispevkih zasledimo dokaj široko Ma- rušičevo razgledanost in poznavanje proble- mov. Že prva številka »Domovine« prinaša značilen komentar: »Glede na notranjo svojo uredbo-ustavo je ■ naša Avstrija morda še bolj razrušena, še v veče težave zapletena, kot so bile njene nemile razmere na zunaj; celo glavni zidovi državnega poslopja, zdi se, da se majajo. Narodi, ki v njem prebivajo, so nemirni in čutijo nevarnost ter v zborih in po časnikih vladi svoje dobre ali neum- ne svete ponujajo in nekteri prav predrzno silijo; tudi vlada sama resno premišljuje, kaj in kako bi bilo storiti, kako bi se dalo to sta- ro poslopje tako prezidati, da bi bilo prebi- vavcem všeč in sedanjemu času primerno. Škoda le, da se zidarji, kakor pri babelskem stolpu, nič kaj ne razumejo.«' V naslednji šte- vilki končuje taka razglabljanja: »Sila kola lomi; brž ko ne bo moral On, ki nas je leta 1860 na ustavni voz posadil, sam obračati ga in sam prave poti iskati... in če se stranke nečejoln ne morejo sporazumeti, da bi poma- gale izvleči ga in spraviti na pravo pot, kaj bo tedaj storiti? Odgovorite nam vi moidri, 'ustavi zvesti' vekači, ki vam je vsaka oktro- jena pičica (tj. vse, kar cesar s svojim mi- nistrstvom sam ob sebi naredi, brez državnega ali deželnih zborov) gnjusoba, dasi meri morda na pravičnejšo popravo ustave, ki je sama le tudi oktrojena.«^ Marušič je zagovarjal skorajšnjo in srečno poravnavo z Ogri, sicer pa je o dogodkih v dunajskem dr- žavnem zboru, ki je pretresal vprašanje bo- doče ureditve monarhije, zelo skopo poročal. Spoznali smo, da je Marušič kasneje Svetče- vo zaidržanje v državnem zboru zagovarjal, toda zanimivo, da je ob poročanju o adresi nemške večine v državnem zboru 5. junija govoril o nedoslednosti slovenskih poslancev in pri tem omenil »Novice«, ki so tako rav- nanje zagovarjale.^ V tem času je prejel avstrijski monarh ogrsko krono v Budimpešti. Za to priliko je »Domovina« poročala: »Noče- mo se danes ozirati nazaj, nočemo premer jati s kritikarskimi očmi dolge, ovinkov polne po- ti, ki jo je teh let prehodila politika avstrij- ska, preden se je dospela do slavnega tega opravila; miruje naj sedaj politika! Nemilost (glede na politiko) zagrnimo z zagrinjalom pozabljenja, prihodnost pa, — prihodnost je že zagrnjena, in tako vdajmo se sedanjosti.«* Besede zopet odsevajo Marušičevo »udajanje usodi« in pričakovanje rešitve, ki naj bi jo prinesel čas, ob priliki kronanja je še zapisal značilni stavek: »Da si nismo prijatli mad- žjarizma in politiki madžjarski, vendar ne moremo si kaj, da bi originalnemu temu na- rodu k glaboverskim in vitežkim njegovim šegam in vdanosti njegovi do starih častitlji- vih zročil prisrčno ne čestitali.«^ Ob poročanju o glasovanju v državnem zboru 17. oktobra 1867 za spremembo febru- arske ustave na podlagi dualizma je Marušič obljubil, da bo ob drugi priliki kaj več na- pisal, z isto napovedjo je zaključil tudi poro- čanje o sprejetju oziroma potrditvi decembr- ske ustave. V prvi številki drugega letnika je načela »Domovina« tudi to vprašanje in Ma- rušič se je kasneje pohvalil, da je bil prvi, ki se je oglasil v novo nastalem političnem položaju. Članek je obsežen in zanimiv po- gled Marušičevega političnega komentator- 127 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino stva: »Novo leto — nova doba v Avstriji! Cudno, ravno tisti dan, ko se nam začne solnce zopet povračati — svetega Tomaža dan —■ je vstalo izza gore ogromnih obravnav- skih aktov 4 zbornic, naših dveh in ogerskih dveh, solnce nove svobode. Tisti dan je po- trdil presv. cesar glavne postave; tisti dan se je zvršila poravnava z Ogri... Ali, da si ravno si le solnce na vzhodnem nebu na videz tako lepo blešči, vendar je pa široki Avstriji, še vse premalo malikov, da bi je molili; ono nima več moči, kot navadno soln- ce ob Božiči. In to, da se ga nočejo in ne morejo vsi Avstrijanci veseliti tega solnčnega vzhoda, to kali veselje še tistim, kateri bi se ga radi veselili, tistim, kteri so že zoro 21. decembra z vriskom in piskom pozdravljali — svobodnjakom avstrijskim.« Avstrijski Slovani se tega stanja ne morejo v celoti ve- seliti, ker pač zahtevajo, da bi najprej živeli in »pozneje se pa lahko z vami pogodimo in porazumemo, če se preverimo, da ni vaš liberalizem piškav in da je vaša svoboda pa- metna in nravna, ljudstvom in državi ko- ristna.« Slovani si mislijo: »Popred dajte nam djanjski nar naturnejše — narodne, — pa zgodovinske pravice, rešite nam življenje, zagotovite nam narodno eksistencijo, potle se bomo o priljubljeni vam svobodi menili... Ali, zdaj gospodujoča naroda v naši državi, nemški in madžarski, razumeta to reč dru- gače: iz državnih zborov, ta-in unkraj Litave, v katerih imata ona umetno večino, se je odmevalo: Narpopred popolno ustavno svo- bodo in kakoršno si dobi poravnavo med polovicami po krivici nepopravljivih razmer razdvojene Avstrije, in potle še le oglasite se zastran vaših pravic. Ker se bo dalo iz obč- nih glavnih postav, in občne ustave za vaše dežele izmolsti — to boste imeli. V nekem oziru se nam zdi razloček med stalom in vidikom narodnjakov in svobodnjaških ustav- nikov enak trjenjema: Poprej jajce, potle ko- koš; in pa: poprej kokoš, potle jajce.« Poleg Slovanov, ki jim je dualizem trn v peti, z njim tudi ne soglašajo katoličani in vprašu- je, kaj je v takih razmerah storiti Slovencem in kaj katoličanom.* Slovenci imajo pred sabo trojno pot, da se »kujajo« po zgledu Cehov, da se upirajo »tiho in trpivno« kakor Ogri ali pa da najdejo neki modus vivendi. Omenja zadržanje slovenskih poslancev v državnem zboru, toda nima jih niti braniti niti hvaliti. Ker so se pač odločili, da sode- lujejo v zboru, so se po »konstitucijski šegi« podvrgh vsakemu sklepu večine. Zaradi njih zadržanja je nastal med slovenskim ljudstvom splošen nemir, med narodom ni več čutiti tiste enotnosti, kot je bila pred letom dni ob priliki volitev. Zato potrebuje »narodna na- ša politika« obnovitve in v tem smislu na- daljuje Marušič svoja razmotrivanja. Sloven- ci se s Cehi ne morejo primerjati in »kuja- nje« Slovencev ne bi prav nič zaleglo. Se manj uspešna bi bila taktika Ogrov, ker so Slovenci za to preslabotni. Da bi se spričo novo nastalih razmer pustili v neko slepo vdajanje in klanjanje, ne bi bilo modro. Trenutni položaj je podoben bojišču, kjer se ne ve, kod se bo razvijala bitka. Sprejeti je treba razmeire, kakršne so, »vdati se jim to- liko in v ta namen, da se vsaj zgube ognemo in rešimo, in, če Bog da, politiških okolnosti kolo s pomočjo vseh nam ugodnih elementov tako zasuknemo, da bo nam prav.« V ustavnem življenju ni stanovitnosti. Dualizem ni taka zver, da bi Slovence pogubila, samo nevaren utegne biti. Stremeti je treba za tem, da se v zboru dela za večjo korist Avstrije in Slo- vanov, kar se bo posebno v dobro štelo, ko bo dokazano, da je dualizem za Avstrijo po- guben: »To so pogoji, s katerimi narodi novo uravnavo in ustavo sprejmemo; to so pogoji, ktere stavim za 'modus vivendi' (začasni po- razumek) z danimi razmerami, z dognano rečjo. Iz glavnih postav pa prizadevajmo si izvleči, kolikor je mogoče dobička.«' Sledila je nato, kot smo zgoraj razložili, obširna polemika s »Slovenskim narodom«, kjer je Marušič večkrat pokazal svojo politič- no barvo. Dasi je pri tem razkril vse osnovne postopke svojega političnega prepričanja, pa so se mnogi njegovi pogledi na različna do- gajanja tistega časa ohranili zapisani na dru- gih mestih. Kot že omenjeno, v prvem letu izhajanja svojega lista Marušič ni določneje preciziral svojih političnih nazorov, »Domovina« je bUa takrat le skromen Ust slovenskega pode- želja. Med sodelavci v tem letu srečamo mno- ga imena poznejših liberalnih eksponentov, ki so kasneje svoje sodelovanje pri listu opu- stili. Omenimo takratnega kobariškega ka- plana Andreja Znidarčiča, moža, ki je na Goriškem predstavljal liberalneje usmerjeni del duhovščine, ter je edini od duhovskega stanu podpisal vabilo na šempaski tabor 18. oktobra 1868. Dalje Matijo Doljaka iz Solkana, ki je kasneje ostro napadel Marušiča in nje- gov krog v dopisih, ki jih je objavljal »Slo- venski narod«. Dr. Lavrič ni sodeloval že od samega začetka izhajanja, sicer je list objavil nekaj njegovih govorov na nekaterih čital- niških prireditvah, ki jih je po neki opombi sodeč sam pošiljal v objavo.* Marušič mu kot »očetu goriškega ljudstva« ni posvetil nobe- ne pozornosti (bil je protestant), pač pa v različnih dopisih, ki jih je »Domovina« ob- 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika javljala izpod peresa raznih piscev, zasledimo z velikim spoštovanjem zapisano dr. Lavri- čevo ime. Kakih izrazitih sodelavcev list ni imel, morda moremo imenovati v prvem let- niku le Andreja Žnidarčiča; dopisnikov je bilo precej, toda levji delež je prispeval v listu Marušič sam. Zato moremo z določenimi popravki trditi, da so v listu izražene misli, ocene in nazori, lastni Marušiču samemu ali pa morda ožjemu krogu njegovih sodelavcev Winkler, Zakrajšek, psevdonimni Podčaven- ski in drugi). Pisan izbor dopisnikov teh in onih naizorov je od časa do časa kazal na nekako neubrano pisanje lista, ko se je ob Marušičevih brezciljnih vdajanjih razmeram pojavil tudi tak stavek, ki ga je Lavrič iz- rekel v nekem svojem govoru: » ... svoboda z ozirom na vse rečeno nič druzega ni, ko samodelavnost po zdravem umu med mejami, ki so jih postavili modri zakoni, ki si jih je dalo ljudstvo samo, ali pa ki jih je dal vla- dar, pri nas cesar z ljudstvom, oziroma, z ljudskimi poslanci vred.«" Take in podobne nazore je dr. Lavrič razlagal preprostemu kmečkemu ljudstvu na čitalniških priredi- tvah, ker ga je hotel primerno uvesti v po- znavanje lastnega položaja in moči, prav ti- ste moči, ki je ob izdajanju nezaupnic de- želnozborskim poslancem ob interpelaciji za zedinjeno Slovenijo v deželnem zboru nale- tela na ogorčeno in užaljeno reakcijo priza- tega poslanca Winklerja. Potemtakem so bile Marušičeve besede ob objavi pesmi kmeta Batiča iz Crnič: »Evo sad ljudske omike! — na to stopnjo moramo spraviti večino našega preprostega ljudstva, potlej bodo imela naša zahtevanja podlago. Ce pa pustimo mi, izo- braženci, narod 100 let hoda za sabo, ne bo nič prida ne iz nas ne iz njega. Zidajmo, pa ne v zraku. Ce imamo narod, to je kmečko inteligenci j o za sabo, vse premoremo; če pa ljudstvo otresemo in se Bog zna kakim sanjarijam vdamo, bodo nas, kadar se streznemo, lasje boleli — capiat, qui capere potest!«'" le fraza, ki jo ljudje, katerim je bila namenjena, niso niti v ce- loti razumeli. Ob »Domovininem« poseganju v slovensko politično dogajanje je treba poslej omeniti njeno zadržanje ob taborskem gibanju, ki je dobilo prav na Goriškem poseben razmah in poudarek. O taboru v Ljutomeru je neki pi- sec R. pisal, da »zaznamuje novo dobo v zgo- dovini narodnega našega r^voja, zaznamuje določni prestop ljudstva naše- ga na politično polj e«". V isti števil- ki je »Domovina« prinesla vabilo na priprav- ljalni sestanek za tabor, ki naj bi bil na Go- riškem. Deset dni pred začetkom tabora je objavila razglas taborovega pripravljalnega odbora, ki so ga poleg županov in občinskih starešin številnih goriških občin sestavljali tudi trije poslanci goriškega deželnega zbora (dr. Tonkli, dr. Žigon, dr. Abram) Tržačan Nabergoj, dr. Lavrič in, kot že omenjeno, Andrej Znidarčič, takrat vikar na Ponikvah.'- S tem je bila prvič v večji skupini in po- imensko navedena liberalneje usmerjena po- litična grupacija Goričanov. Marušič, dasi urednik edinega slovenskega lista na Gori- škem in obenem deželni poslanec, pri tem ni sodeloval, ne moremo pa trditi, da je zavzel v svojem listu odklonilno stališče do tega edinstvenega zborovanja Slovencev ob za- hodnem robu slovenskega ozemlja. Se dva dni pred taborom je uredništvo »Domovine« svarilo: »Red in spodobnost Vam bodi glavna skrb!. .. Obnašajte se modro in možko ... Ne žalite in dražite nikogar; — ko bi se Vam kaj zalega storilo, potrpite za tisti dan; pozneje če bo treba, bomo iskali poti in pomočkov, da se vse poravna.«*' Poročilo, ki ga je po končanem taboru prinesla »Domovina«, kipi od velikega navdušenja, taborske govore je list nato v nekaj nadaljevanjih objavil. Na pomlad 1869. leta je sledil tabor v Brdih; misel za tako zborovanje se je porodila kmalu po šempaskem taboru." Priprave so prav tako potekale dalj časa in v pripravljal- nem odboru so sodelovali tudi možje izven Go- riške; med odboirniki je bilo pet duhovnikov (tudi Korošec Matija Maj ar), deželna poslan- ca dr. Zigon in dr. Tonkli, dr. Lavrič, dr. Vošnjak, Miroslav Vilhar, Josip Nolli in Ivan Nabergoj. »Domovina« je že pred taborom pisala: »Veseli pozdravljamo ta tabor na ita- lijanski meji, kajti on bo očiten dokaz našim sosedom, da tudi kar nas je na našem bregu Soče, smo trdne volje, braniti naše narodne pravice; da ne hrepenimo ne po jeziku ne po kulturi italijanski, najmenj pa po zdru- ženji z Italijo, ampak da hočemo ostati zvesti »Damoivina« leta 1867 129 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO državljani mogočne Avstrije.«'' Tabor je bil 25. aprila 1869 na kraju pod Drnovkom pri potoku Reka v biljanski občini in »Domovina« ni Z nič manjšim navdušenjem pisala tudi o tej manifestaciji: »Ce smo gledali z odra pro- ti vzhodu obrnjene poslušalce, zdelo se nam je, kakor da bi si vrli naši Brici napravljali jez proti navalu laške dežele — lakomnosti in narodne propagande; če smo pa gledali in po- slušali krepke, navdušene govornike, obrnjene proti vzhodu — proti Gorici, proti Ljubljani itd., mislili smo na uravnavo notranjih naših državnih in narodnih razmer, na položaj Slovencev v Avstriji in sedanji vladi naspro- ti. Taborski glas od zahodne meje, ki bije zdaj vladi na uho, je j ako pomenljiv glas. Glas Briškega tabora pomeni: »Avstrija, zve- sti smo ti — pa bodi nam mati, a ne mače- ha!«'" Marušič je taiborsko gibanje sprejel, dasi sam pri njem aktivno ni sodeloval; bil je že zaradi javnega mnenja prisiljen obšir- no in navdušeno poročati svojim bralcem. Ker smo ob priliki poročanja o briškem taboru videli pomen, ki mu ga je »Domovina« pripisovala kot protiutež italijanskim aspi- racij am, moremo spoznati tudi »Domovinin« odnos do zahodnih sosedov in sodeželanov italijanske narodnosti. Leto 1866 je pomaknilo meje Italije v neposredno bližino in Goriška je postala mejna dežela. Nacionalistično usmerjeni goriški Italijani so pričakovali, da bo vojna tega leta rešila ozemeljsko pripad- nost Goriške. Cez mejo so prihajali iredenti- stični impulzi, ki so tudi na Goriškem našli ugodna tla. Nekakšna brezupnost položaja pa je cepila nato vrste italijanskih nacionalcev in dr. Pajer, eden najvidnejših eksponentov take politične usmeritve, je pričel voditi po- litiko obotavljanja. Od tega so imeli koristi le vlada in proavstrijsko usmerjeni italijanski elementi." V času ko je »Domovina« izhaja- la, pri goriških Italijanih ni bilo neke enot- ne politične formacije. Gorica je sicer dajala vtis bolj italijanskega kot slovenskega mesta, občinska uprava je bila v italijanskih rokah, v deželnem zboru pa je imel italijanski del dežele enega poslanca več. Problema razmejitve med avstrijsko monar- hijo in Italijo se je poleg drugega slovenske- ga tiska dotaknila tudi »Domovina«. Andrej Znidarčič je v članku »Našim poslancem« predlagal mejno črto med Italijo in Avstrijo. Potekala naj bi od morja po reki Avši do Tera, potem na Nadižo, ob Nadiži do mosta, preko katerega vodi cesta iz Št. Petra v Če- dad, severno od tega mosta naj bi bila Na- diža v Avstriji. Dalje naj bi mejna črta po- tekala po gorah, ki ločijo Sočino in Nadižino vodo od Terove in Rezijine, na Kanin. Potek take mejne črte svetuje zaradi dveh vzrokov: strateškega in narodnopolitičnega. »Po hri- bih med Cividadom in Sočo prebivajo sami Slovenci kakor ob Soči. Ti Slovenci bodo, ako ostanejo pod italijansko vlado, najhujši Italijani, zakaj odpadniki, narhujši sovražniki. To je nekterim že zdaj na čelu zapisano. Ti odpadniki potem zaplodijo svoj rod tudi po Sočki dolini, da jo godno naredijo za Itali- jo. .. treba je namesto dosedanje meje, ktera preblizo Soče sega, narediti drugo mejno čr- to, kteri bi se, kolikor mogoče, vsi beneški Slovenci Avstriji pridružili. Ti Slovenci so sicer lahko glasovali za Italijo; pa kako je bilo njih glasovanje? Gorje njemu, ki bi se bil predrznil nasprotno glasovati; žugali so mu nekteri podkurjeni s trpljenjem in smrtjo. Zapeljani so bili tedaj in nekaj tudi prisiljeni; zdaj pa so spregledali in sram jih je. Zatoraj sodimo, da bi bilo zdaj prav po volji beneškim Slovencem (vsaj ogromni večini), ako bi zopet k Avstriji pri- padli in s svojimi brati ob Soči združeni bi- li.«'* Ko že omenjamo Beneške Slovence, naj še dodamo, da je »Domovina« večkrat, dasi zelo skopo, poročala o njih. V obsežnem član- ku »Slovenski klobuk«" govori Andrej Zni- darčič o 30.000 Slovencih, ki jih je v zadnji vojni dobila Italija, nekdaj jih je bilo več, »toda o beneških Slovencih ne smemo veliko pisati, ker jih je neusmiljena politika odse- kla od njih sorodnih bratov goriških, kakor sekira vejo, da uimrje.«^" Ob objavi neke pesmi slovenskega pesnika iz Beneške Slove- nije Petra Podrieke je urednik zapisal: »Ve- seli nas ta cvetlica, ker je zrasla na vrtu Benečanskih Slovencev, pri kterih zdaj slo- venščina samo še v cerkvi zavetja išče.«^' Ost, ki jo Marušič uperja proti Italijanom, je odsev užaloščenega domovinskega čustva zaradi neljubih posledic vojne 1866. leta. Očitne so mu pretenzije Italije po še večji ozemeljski razširitvi na vzhodu. Mlada kra- ljevina mu daje veliko prilike, da obsoja pro- ticerkvene izgrede v številnih italijanskih krajih. In pravcati strah mu je Garibaldi, ki »s svojimi brezbožnimi govori zoper vero, zoper papeža in duhovščino je nižemu ljud- stvu razbelil možgane, da je grozno razsrdje- no na duhovščino. «^^ Kmalu zatem je dopis iz Medane v Brdih razložil naslednjo bojazen: »Ljudje mnogo čenčajo, da utegnejo prelo- žiti mejo laško na Sočo, mislim pa, da so to le prazni marnji, in da jih morda le tisti med ljudi trosijo, kteri želijo, da bi se kaj tacega vresničilo. Bog nas tega obvari, da bi tista brezbožna stranka, ktera zdaj na Laškem zvonec nosi, po naših Brdih kdaj gospodova- la. — Kar nas je Bricev, se zvesto držimo 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika naše vere in slavnega našega cesarskega pre- stola. Sedanji stan reči na Laškem nas nič kaj ne mika.«''' Odnos »Domovine« do avstrijskih Italija- nov je odraz prestižnega boja, ostrina je uper- jena proti iredentistično usmerjenim krogom, ki svojo avstrofobijo odkrito deklarirajo, z avstrijsko usmerjenimi pa išče stikov. V lo- kalne italijanske politične razmere je posegla z že omenjenim obširnim člankom »Gorica«, ter se tako otresla nekakšnega indiferentne- ga stališča do sosedov v mestu in na deželi. Članek je napisal Marušič. Leta 1866 je bila v Gorici močna opozicijska italijanska »na- rodno-politična« stranka, v njenem taboru so bili razen nekaterih »plahih starovercev« vsi goriški Italijani. Potem je prišlo v stranki do cepitve »glede mišljenja, še veči pa glede določnosti in sredstev,« v desno in levo krilo. En del je zavzel do vlade zmernejše stališče, drugi pa obratno; vladi bolj naklonjeni del je leta 1868 pridobil mnogo pristašev.-^ Sicer je člankar podvomil v tako proavstrijsko usmerjenost italijanskih goriških liberalcev (in ob tem definira pojem »politika«, ki je »po eni strani neka uglajenost in uljudnost v vsem javnem, politiškem, diplomatiškem ob- čenji, po drugi bistroumna špekulacija ... politika je igra.«). Stranka je pod vplivom avstrijskega liberalizma in vidi edino zveli- čanje le v liberalizmu, je nasprotnik konkor- data, glede dualizma pa je mnenja: »če ga hočete imeti, imejte ga; kaj nam mar, da le nam dovolite potrebno avtono- mijo. Dualizem je znabiti še boljši za nas, bodi, da razcepljeni centralizem po njem oslabeva, bodi, ker je po njem federalizem izklenjen(?) in ker Slovane tlači; kajti Slovani, če jim greben preveč zraste, utegnejo nas s časom poriniti v morje, na Goriškem čez Sočo in čez Idrijo (ludrio) na- zaj«. Narodnost jim ne dela sivih las, v ura- dih je njihov jezik, v šolah pa imajo isto kar Slovenci in po pravici s tem niso zadovoljni. »Dualizem tedaj z neko autonomijo dežel, liberalizem s svojimi dosledki in povzemami, narodnost po večem tudi udovoljena: to je troje reči, v katerih se avstrijsko-liberalni Goričani z vlado naravno ujemajo in dotika- jo, in od tod sedanja njihova politika, od tod njih priimek 'vladni'.«"^^ Nato spregovori še o ostalih političnih grupacijah v mestu: o duhovščini (dveh narodnosti), uradnikih ter o goriških Nemcih. Goriška duhovščina ni prenapeta, še manj pa v političnih ozirih. Goriški »konkordatovci« (nasprotniki konkor- data) niso ostri, »trobijo sicer v isti rog, ker je ravno moda, ker je tudi v Italiji tako.«^" Goriškim uradnikom te ali one narodnosti ne kaže drugega, že, ker so uradniki, da v Gori- ci valijo vladi naklonjene liberalce. Goriškim Nemcem pa ni niti ta stranka po volji, ker se s tem strižejo peruti nemški fK)litiki ob naj- južnejšem robu nemškega »bunda«. Italijani tudi nočejo priznati Nemcem položaja tretje narodnosti v deželi. Vendar so Nemci zavzeli do Italijanov prijaznejše stališče, ko so tudi ti spremenili odnos do Nemcev; povezala jih je »brez dogovora in pogodbe vez naravnega sočutja in interesov.« Italijanska avstrijsko usmerjena liberalna grupacija ima na svoji strani »duhovščino s sorodnimi privrženci, uradništvo in Nemce.« Pri tem Slovencem ne preostane drugega, ko da razmere spremljajo od strani, ali pa da se pridružijo eni ali dru- gi italijanski politični skupini. »Ko bi bilo očitno in gotovo, kje nas dobiček čaka, segli bi zdajci po njem; ali gotovo je le to, da na našo korist v narodnem smislu nobena naših dveh strank ne misli; mi nismo tisti tertius, kateri doubus litigantibus gaudet.« V drugih ozirih kaže Slovencem naslanjati se na stranko, ki jim zagotavlja red in mir. »Nam Slovencem zdaj že davno nobena la- ških strank ne nagaja, in, ker smo pravični, miroljubni in še prepohlevni, in nam gotovo nikdar na misel ne pride, da bi koga dražili: nadajmo se dolgega zunanjega miru z laškima strankama. Pravice pa, ki nam gredo, bomo njima in komur koli nasproti s postavnimi pomočki branili, oziroma, se poganjali za- nje.«-" V poslednjem nadaljevanju je povzeta vsebina članka obenem z namigi na splošne slovenske razmere. Ker je v članku zavzel stališče zagovarjanja Svetca ob glasovanju v državnem zboru in ker je bila »Slovenskemu narodu« Marušičeva obravnava političnih raz- mer v Gorici naivna, je udaril, kot smo imeli zgoraj priliko spoznati. Italijani, ki se vedno »Domovina« leta 1868 131 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO potegujejo za svojo narodnost, največ dose- žejo po svojih uradnikih. Pri Slovencih pa »razen peščice vrlih narodnjakov, ki jih je novejši čas rodil ali prerodil, imamo po raz- ni slovenskih deželah celo krdelo o^dnaroden- cev, ali starovercev s 'kranjsko špraho', zmož- nih sicer, toda jim srce za narod in napredek narodni ne bije, ker ga ne poznajo: ignoti nulla cupido. Upliv njihov reč narodno in uradnike narodne tlači, a ne jači jih.« Na Primorskem je premalo slovenskih uradni- kov, zagovarja njihovo delo in uspehe in za Gorico pravi, da tisto, kar so Slovenci tu dosegli, »dosegli so večidel po uradnikih, po tisti kopici narodnih uradnikov, ki jih ima- mo ali smo jih imeli (mislimo si gimnazi)«^* in tako tudi sebi posredno priznal zasluge. V obsegu navedenih političnih osnov Ma- rušičevega časnikarskega, političnega in temu podobnega delovanja, moramo na tem mestu omeniti prvo in v taki meri najbrž edino akcijo njegovega lista kmalu potem, ko je pričel izhajati. Bila je to postavitev »Do- movininega« »voUlnega odbora« za deželno- zborske volitve ob koncu januarja in v za- četku februarja 1867. leta. Volitvam je »Do- movina« posvetila veliko pozornost in obe- nem z objavo vladnih navodil glede volitev že prinesla razglase goriškim volivcem. V prvem takem razglasu je govor o pomenu volitev ter o ljudeh, ki naj se izvolijo, in pravi: »Razun tega, da je p o š te n , da narod naš ljubi, da so mu naše potrebe znane, ter da je zvest Avstriji in cesarju, razun tega, ker se uže skor samo po sebi zastopi — mora biti poslanec tudi zveden in znaj d en v tistih rečeh, ki se v zboru na- prav 1 j a j o , ktero so sploh težavne in za- komotane in kterim so navadno le iz- šolani ljudje kos. S samo pošte- nostjo torej, z dobrim srcem in dobro v o 1 j o bi nam zavedni poslanci presneto ma- lo pomagali. Vsak zbor potrebuje, vsaj veči del, učenih, razumnih mož (inteligen- ci je); vmes pa že zna biti tudi kak prost člo- vek na pravem mestu, samo da o javnih (de- želnih ali državnih) opravilih kaj razume. To naj nam bo vodilo (regelca) pri volitvah.« Zagovarja uradnike kot poslance kljub temu, da mnogi njih volitvi nasprotujejo: »Pravite, da uradnik ni neodvisen; je li morda kteri človek drugi neodvisen? Nar hujši liberalec (svobodnjak) je pri vsi svoji širokoustnosti navadno nar veči sužen, ne sicer vlade, am- pak — včasih d r h a 1 i, omikane in neomi- kane. Kaj ljudje porečejo, si misli zmerom, in trepeče pred neko znano sorto 'občnega mnenja'. Gorje mu, če svojo drhal razdraži! Veste, kdo je na svetu neodvisen? Nihče; ali, ali, če že hočete k večemu kak sebičen bo- gatin, ki za nič in nikogar ne mara in se javnega življenja ogiba.« Treba je gledati na osebo in ne na stan in če predlagani možje niso slovenskega rodu, »da le nam so p r a - v i č n i, vdani in zvesti in pa da naše razmere poznajo.« Geslo naj bo: »Volimo' pravične in poštene, izobražene in zavedene, in pa zgovorne može, kakoršne- ga si bodi stanu in rodu!«2" »Domovina« je pred volitvami zbrala na posvet nekaj goriških veljakov z namenom, da bi določili kandidate za slovenski del v deželnem zboru. Poročala je o rezultatih po- svetovanj in priobčila kandidate za volitev kmečkih občin 26. januarja in pri tem pou- darila, »da se nikomur ne zameri, če v o 1 i v - cem slovenskim (da se glasovi preveč ne razstresejo) med starimi odborniki nekte- re nove može nasvetuje, kteri so gotovo po- polnega zaupanja vredni.« »Domovina« je priporočila Antona Gorjupa, dr. Josipa Ton- klija, Antona Cerneta, Alojzija Pollaya, dr. Jožefa Abrama, Andreja Winklerja in sra- mežljivo je k tem Marušič priporočil še svojo kandidaturo.'" Od teh sedmih kandida- tov je imelo biti izvoljenih šest. Dan pred vo- litvami je »Domovina« napisala, da v prime- ru, če bo v skupini kmečkih občin izvoljena slovenska šestorica in če bodo uspeli 3 kandi- dati slovenskega veleposestva in en kandidat trgov in obrtnijskih krajev, bo imel deželni zbor deset »naših«. V skupino slovenskega veleposestva je predlagal dr. Doliaca in gro- fa Paceja, seveda za primer, če bi jim spod- letelo v skupini italijanskega veleposestva." Predlogi, ki jih je postavila »Domovina«, pa niso naleteli na popolno soglasje, omenili smo že, da je »Slovenec« kazal na čudna imena, ki jih je list priporočal slovenskim volivcem v skupini veleposestva. Nasproto- vanje pa kaže tudi dopis »Z desnega brega Soče« v »Domovini«, kjer je kot resnično dejstvo omenjena akcija poslanca dr. Zigona zoper kandidaturo Paceja in dr. Doliaca in menda tudi zoper Winklerja (»Sram naj ga bo, take malomodre agitacije.«). Uredništvo »Domovine« je pozvalo dr. Zigona, naj bi ta- ke vesti demantiral.'^ Tega pa ni storil. Vsi predlagani kandidatje v skupini kmečkih občin so bili izvoljeni in v proslavitev tega uspeha je 29. januarja izšla posebna številka »Domovine« kljub temu, da je bilo »med nami še tisti večer pred volitvijo več strank, in strankic, ktere bi bile rade svoje priporo- čence in ljubljence izvolile; ali, ko so sprevi- dele, da ne zmorejo, so se podale večini, ze- dinile se ž njo in tako pokazale, da razumejo, česa je v ustavnem (konstitucijonalnem) živ- 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Ijenju treba, da je treba namreč trmo v sebi zadušiti, in tisto tesnosrčno politiko, ki le pod dimnikom, ali pri bokalu velja, pod klop vreči.« Za kandidata slovenskih trgov in obrtnijskih krajev je posebna številka »Do- movine« predlagala Kobaridčana Izidorja Pagliaruzzij a, za skupino slovenskega velepo- sestva pa potem ko sta bila dr. Doliac in Pa- ce že izvoljena po pregovoru »roka roko umije« dr. Karla Lavriča, grofa Rudolfa At- temsa, Antona Fabianija in Pagliaruzzij a, ko- likor ne bo izvoljen v skupini mest, trgov in . obrtniških krajev.'' Pagliaruzzi ni bil izvo- ljen v tej skupini, pač pa 4. februarja v slo- venskem veleposestvu poleg Karla Pollaya iz Sežane in dr. Antona Zigona, ki nista bila »Domovinina« kandidata, dr. Lavrič in At- tems oziroma Fabiani so propadli, »ker je zadnji hip drug veter potegnil«. V skupini mest, trgov in obrtnijskih krajev pa je zma- gal tolminski predstojnik Grossman, po rodu Ceh.''' »Domovini« je od desetih predlaganih kandidatur uspelo dati v zbor 7 kandidatov in v goriškem deželnem zboru je proti 11 kandidatom, izvoljenim na italijanski stra- ni, sedelo 10 poslancev, ki naj bi zastopali pravice Slovencev, 22. član zbora pa je bil takratni goriški nadškof Radovljičan dr. Andrej GoUmayer. Ker je bil poslanec Gross- man nepravilno izvoljen, je »Domovina« za ponovno volitev v skupini slovenskih mest, trgov in obrtnijskih krajev svetovala voliv- cem, »naj izberejo tistega, kteri se jim od zanesljive strani naznani.«'^ »Domovina« se je kot list, ki ga je ureje- val, izdajal in mu bil lastnik duhovnik jera- novskega kova, vneto potegoval proti odpravi konkordata. Gonja proti konkordatu je prav v času izhajanja »Domovine« dosegla višek. Pomilovalno je govorila o posameznikih ali pa grupacijah, ki so se izrekale za odpravo kon- kordata in pamflet, ki ga je zapisala v zvezi s tako peticijo, ki so jo izrekli občinski možje neke namišljene občine na Goriškem,'" je liberalni dunajski list »Neue freie Presse« sprejel kot resnico in ob poročanju imenoval »Domovino« »das clericale Blatt 'Dom.' in Gorz« v članku z naslovom »Ultramontane Stylproben«.'' Zasmehovala je tudi Kanalce, češ da so prvi v Avstriji, ki so predlagali, naj bi se napovedani davek na premoženje na- ložil raje na cerkveno lastnino. Proti davku na premoženje so vsi, a Kanal je prvi omenil davek na cerkveno premoženje.'* Kanalski župan je ugovarjal, češ da je imela peticija, v mislih samo višjo duhovščino.'" Ob rojst- nem dnevu goriškega nadškofa je spregovorila o težkih časih, ki so nastopili za cerkev: »O 'ljudskih' adresah za ali zoper konkordat naj misli kdo, kar mu drago, ali kar zadene to ; zdaj spričano solidarnost med nadškofom in ; duhovščino našo, mora hote ali nehole pritr- \ diti, da je to — faktor, s kterim bo treba ra- čunati, imejmo konkordat, ali ne.«*" Slične izjave so se večkrat pojavljale na straneh li- ; sta, na primer naslednja: »Hudobno —preka^ j njena ali nepremišljena gonja zoper- k o n k o r d a t ali prav za prav zoper to, ker je s plaščem konkordata zagrnjeno, to je, zo- pet katoličanstvo in duhovščino je od dne do dne predrznejša in silovitejša. Kdor dunaj- ske časopise brez očalov prebira, preverjen je že davno, da je sedanji stan reči v marši- j kakem oziru sumljivejši kot leta 1848.«*' ; Mesec dni pred sprejetjem verskih zako- nov 25. maja 1868 je »Domovina« povzela po Schusselkovem listu »Die Reform« članek : »Die freigeistige Bewegung unserer Zeit« in \ ga pod istim naslovom v prevodu tudi de- I loma objavila. Schusselka bodi naš prerok, '• pravi komentar ob članku, želimo, »da bi se ; naši omikanci, ne le duhovnega, timveč tudi i svetnega stanu, lotili resno premišljevati j verske zadeve. Kajti glavni vzrok letošnjega ; konkordatnega hrupa je ljuba — nevednost, i surova nevednost med omikanci, ki je prava I satyra na sedanjo kulturo, s ktero se naš na- j rod baha. Spodobi se pa izobraženim, soseb- i no duhovnim, da se navadijo z visocega stališča reči gledati.« Navaja bese- de iz članka, da je gibanje zoper konkordat gibanje dobe, uperjeno proti veri sami.*^ Po izglasovanju novih verskih zakonov v dr- žavnem zboru 25. maja 1868 je »Domovina« prinesla sledeči komentar: »Kar se sosebno nas Slovencev tiče, smemo ponašati se, da nas verske postave skoraj nič ne zadenejo.; Kar se tiče tega, kar je njih pripuščenoj (pa ne zaukazano), kakor npr. svetni ci- i vilni zakon, smemo drzno prerokovati, da ta- \ ka sramota našega slovenskega naroda nikdar i ne oskruni. Mnoge reči v novih postavah so i le privolitve brez vernim ljudem, ki pa po- j »Domovina« leta 1869 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO štenih, pobožnih ljudi nič ne brigajo; za-nje se mi Slovenci ravno toliko zmenimo, kakor za lanski s n e g.«" Konkordat je namreč s temi zakoni (zakon o razmerju cerkve do zakonskega prava in šole ter tretji interkonfesionalni zakon, ki je določal, da so v Avstriji vse konfesije enakopravne) dobil prve in hude razpoke. Ce se je Marušič ne- kajkrat potegoval za slovenske državnozbor- ske poslance, je to storil tudi zategadelj, ker so se ti vneto borih za zaščito konkordata, in pri tem bili zvesti in vztrajni sobojevniki federalističnih Tiroloev," vo'dili so pri tem striktnejše stališče kot do vprašanja duali- zma, ki jih je razdvajalo in kazalo na njihovo nedoslednost. Ko je goriški deželni zbor 2. oktobra 1868 razpravljal o vladnem predlogu glede šol- skega nadzorstva, je Marušič kot član šol- skega odseka pri deželnem zboru, ki je predlog pretresal, obširno razpravljal. Med drugim je rekel: »Ta princip je, kakor je znano, princip emancipacije (oproščenja) šole izpod cerkve, ali ločitev šole od cerkve. Ta princip pa je nasproten šoli sami po sebi (naturi, bistvu šole), nasproten božji pravici cerkve do učitve.« Cerkev ima pravico nad- zora pouka: »Cerkvena oblast se ne sme skr- čiti na goli katekizem, timveč vso izrejo, vso učbo, tudi v druzih predmetih morajo pre- šinjati verskonravni principi. Dandanašnji se kaže žalibog, kakor, da bi samo poduk bil vse in nar najvažnejša stvar. Sam suhi uk je namreč zelo nevaren; uk mora biti g o j i - ven (educativa) in vse gojivno podučevanje treba, da prešinjajo versko-nravna načela.«*^ »Domovini« je dal Marušič tudi prizvok nekakega verskega lista, dasi se s članki s tega področja in izkazala, razen dveh izrazito cerkvenozgodovinskih prispevkov urednika o obredih v oglejski cerkvi. Spremljala je dogajanja na cerkvenem področju v lokalnih in državnih oziroma svetovnih ozirih. Njena usmerjenost je bila očitna in časopisje jo je smatralo za »ultramontansko« oziroma »ultra- klerikalno«. Pri vsem tem se nehote vsiljuje vprašanje, če ni morda Marušiču pri izdaja- nju lista gmotno pripomogla goriška nad- škof ovska kurija, če seveda zavrnemo namig listovih nasprotnikov, da je izhajala s po- močjo vladnega denarja. Marušič je bil po- litik in duhovnik, kakršne je zbiral Luka Jeran okoli »Zgodnje Danice«, povsod mu je bila vodilo vera in pristop k sleherni stvari mu je bil mogoč le sub auspiciis cerkvene avtoritete. Zanimiva bodo gotovo naslednja razmišljanja v dopisu nekega Podbregarja »pod Slatnikom«: »Za slovenske kraje in slo- venskega duha, ki ima, ako božja milost dade, služiti za sredstvo bodočega zedinjenja ■ vzhodne razkolniške z zahodnorimsko kato- ; liško cerkvijo; za kraje, ktere sta sv. apo- \ stola Slavjanov Ciril in Metod sv. evangeliju ' pridobila, je bizantinski slog pristopnejši nego go'tiški, ali pa rimski. Slovenci po duhu in veri naj zvestejši sinovi Rima, po jeziku in krvi sorodni razkolnikom, so namenjeni, da pred 800 leti pretrgano vez med jutrom in večerom ponovijo; Slovenija ima biti most, po kterem se naši bratje na jutro vem v Rim povrnejo.« To je izrekel, ko je obiskal v »bizantinskem« slogu zgrajeno cerkev v Stari Loki na Gorenjskem.*" \ »DOMOVINA« IN NJENA NARODNOBUDITELJSKA DEJAVNOST V tem pogledu je omeniti trojno usmeri- tev dela: odnos do čitalniškega gibanja, boj za enakopravnost slovenskega jezika in pre- bujenje narodne zavesti, kar si je »Domo- vina« že od svojega začetka zadala. Pri tem je imela nedvomno določene uspehe, bila je pač na Goriškem edini slovenski politični list v tistem času oziroma edini slovenski tednik na Primorskem. Vendar, kot smo spo- znali, je tudi pri tem doživela napade na- sprotnikov, ki so bili na eni strani pravični (tudi pri narodnobuditeljski dejavnosti je listu manjkal odločnejši pristop k postavlje- nim nalogam), na drugi pa že zlobno iskanje še tako neznatnih kamenčkov spotike. Na 636 straneh oziroma v svojih 156 številkah nam je ohranila nekaj drobnih, a vseeno po- membnih podatkov o rasti nacionalne zave- sti v teh zahodnih predelih slovenskega na- rodnostnega ozemlja. Uspehi bi bili nedvom- no večji, ko bi Marušič znal poiskati poljud- nejši pristop in odnos do bralcev in naroč- nikov, ko se ne bi onemoglo prizadeval, da bi svoj list prikrojil istočasno okusu in za- htevam najbolj zahtevnih in zelo preprostih bralcev. Tako kompromisarstvo ni rodilo do- brega sadu in na štirih straneh, kolikor je obsegala vsaka številka, ni bilo mogoče vsem hkrati in obenem v polni meri zadovoljiti. Marušičeva prizadevanja, da bi z uvajanjem novih besed, navajanjem liturgičnih izrekov in sploh dokaj samozavestnim poseganjem v različna svetovna dogajanja dal svojemu listu nekakšen kozmopolitski prizvok oziro- ma akademsko višino, so naletela na nerazu- mevanje pri delu bralcev. Njegova hotenja so prešla območje konceptov, ki bi jih list take vrste moral vsaj v začetku imeti. Tudi v tem so obsežene osnove številnih kritičnih pripomb »Slovenskega naroda« in tudi tu je iskati enega od vzrokov, zaradi katerih je Marušič opustil nadaljnje izhajanje oziroma 134 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika uredovanje lista. Pri narodnobuditeljskem delu velja omeniti, da je več kot urednik z običajnimi izjavami opravila vrsta dopisni- kov, ki so načenjali ali pa reševali vrsto raz- ličnih problemov. V času izhajanja lista je bilo čitalniško gi- banje na Primorskem oziroma Goriškem že dokaj razširjeno, vsi večji kraji so imeli svoje čitalnice, te so prirejale prireditve, o^ katerih je »Domovina« stalno poročala. Nastanek vsake nove čitalnice je pozdravljala in sploh je čitalniško gibanje našlo na njenih straneh znaten odmev. Nekajkrat je objavila tudi govore z nekaterih čitalniških prireditev, na primer dr. Lavriča, idejnega vodje tega gibanja na Goriškem, »kterega ne manjka nikjer, ker gre za narodno reč«. Po besedah Andreja Batiča iz Crnič je bil mož, »kteri z mogočnim vplivom, z neutrudljivo dejavnostjo zbuja tod po Goriškem naš na- rod s tem, da je narpoprej v Tominu, potem v Ajdovščini čitalnico ustanovil, kajti po zgledu teh dveh so se tudi po drugih naših krajih čitalnice napravile.«*' Poročila o be- sedah so potekala v »noviškem« stilu: »vodo bi v Savo nosili«; oglejmo si dva taka vzorca. V poročilu o besedi v goriški čitalnici janu- arja 1868 piše med drugim: »To vam je res živa podoba device orleanske! Poslušavci in poslušavke (ki včasih rade šepetajo), vse je zamaknjeno vanjo. Res, kedar našim g'laso- vam taka usta milino vdihavajo, mora umolkniti tudi kritika predsodkov polnega filistra.«** Poročilo o Vodnikovi besedi v Go- rici malo kasneje pa pravi: »letos je že od- več ... Pero, ki to piše, popisovalo je že mar- sikako veselico; vsakrat je še kaj našlo, če- mur je bilo kos, ali takrat, takrat čuti, da je — pretopo. ,Dobro', ,vrlo', ,jako', ,izvrstno', ,krasno', ,odlično', itd., to so že preveč porab- ljene in oguljene, preveč prozaične fraze; sram bi me bilo, obračati te vsakdanje reke, vsakdanje to hvalisanje na ,dogodek', da ,do- godek', kteri globokejše in resnejše misli v meni vzbuja.«*« Seveda so taki dopisi priha- jali iz Gorice; hvale, ki jih je pošiljalo pode- želje, so bile skromnejše in bolj okorne. Ven- dar se je javil tudi kritičnejši glas. Tako je zapisalo uredništvo k neki nameravani čital- niški besedi v Crničah: »Bistvena reč pa po kmečkih čitalnicah niso veselice, ampak pod- uk, omika, občni napredek. Ne toliko ,živio' in ,slava', kot marveč branje in širjenje po- trebnih in koristnih vednosti, posebno zem- ljepisnih, zgodovinskih, kmetijskih, obrtnij- skih itd. Izobraženci pa naj bi vodili ljudsko omiko ... S podukom bi se na znotraj budila narodna zavest, branje knjig bi vzbujalo lju- bezen do jezika ... ljubezen do jezika in pa znanje materinega jezika je edina prava, edino temeljita podlaga narodnostne zavednosti.. . Razvijanje narodnosti naše mora biti organično. Mi si jo mislimo tako: 1) jezik, 2) občna omika, 3) narodnost, 4) po- litika narodna, in to, kolikor je moč enako- merno; ne, da je med ljudstvom in peščico narodnih izobražencev 200 milj širok pre- pad.«^" Omenimo naj še zanimiv predlog Frana Zakrajška, da naj bi vaške gostilne prejemale časopisje, ki bi ga tu vaščani pre- birali.^' Bilo naj bi nekako nadomestilo za čitalnice, v krajih, kjer jih ni bilo. Kritika Vodnikove besede v Solkanu 31. januarja 1869 je najkritičnejši zapisek čital- niške prireditve v »Domovini«. Dopisnik iz Solkana je pokazal na nekatere značilnosti Marušičevega obzirnega poročanja: »Vi ste razvpiti kot ;objektivnik', kot nasprotnik ,osebnosti', kot nasprotnik časniške ,kritike'. To je v naših razmerah sploh hvalevredno načelo. Ali hvalevredno gori, hvalevredno doli, vsaka reč ima svoje meje; tako tudi Vaša (urednikova op. MB) .objektivnost', kteri pristavljajo mnogi z ,zamolčavanjem' tega in onega, z ,zakrivanjem' marsičesa, kar ne bi se smelo vselej zakrivati.« Urednik je ob tem pripomnil: »nisem jaz zoper kritiko sploh, ampak samo zoper zgolj zanikamo, podirajoče kritiko, tj. zoper zabavljanje. Ke- dar mi kdo dobro ali slabo na kakem slov- stvenem ali kakoršnem delu opiše, nimam nič zoper tak kritičen opis. «'2 Poleg splošnih namenov, ki so označevali čitalnice po Sloveniji, so imele čitalnice na Goriškem še posebno nalogo, zoperstavljanje vplivom italijanstva. Tako si je v Kanalu »prizadeval vgnjezditi se . .. nekak filisterski tuj duh«, čitalnica naj bi ga za vselej pre- gnala.^' V Kanalu so si hoteli Italijani pri- dobiti pozicije in omenimo naj, da je eden najvidnejših italijanskih goriških liberalcev, odvetnik Pajer, pričel svojo odvetniško pot prav v tem slovenskem kraju.-'* Popolnoma je torej bila upravičena bojazen, da bi se Kanal italijaniziral in poročilo o ustanovitvi slovenske čitalnice v tem kraju poudarja: »Le glej, da boš vredna tvojega imena, da boš pravi jez proti italijančevanju in hram domače vednosti in omike. In če zdaj v sebe le gospodo kanalsko, kakor se je pri besedi pokazalo, strinjaš, glej, da spraviš precej tudi ubogega kmeta pod tvoje varstvo in tvoje naročje. Le ako imamo kmečko inteligencijo za sabo, le takrat je nam bodočnost in sicer slavna bodočnost zagotovljena.«^" Značilna je tudi izjava kaplana Marka Valesa na čital- niški prireditvi v Volčah, »da več imamo zdaj že čitalnic, kot pred malo leti rodolju- 135 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bov (To je res merilo napredka Vr.).«'* Sicer so se čitalnice marsikje izživljale v plesnih zabavah in podobnem, včasih pa so priredile tudi kak izlet v naravo. Izlet na tolminski grad, ki so ga priredili Tolminci, je potekal v znamenju pesmi in govorov, ki »so doneli po grajskih razvalinah, v katerih so nekdaj stanovali mogočni grofi in s tlako tlačili naše zdaj prosto ljudstvo. — Slovenska zastava je vihrala na starem stolpu, kjer so prej zaprti stokali — Slovenci,« kasneje se je veselica razvijala pozno v noč v čitalnici." Tudi med delavci (ob tej priložnosti »Domovina« prvič obširneje poroča o delavskem razredu) se je vnelo nekakšno prosvetno delovanje. Iz Aj- dovščine je poročal dopisnik: »Nekaj poseb- nega in veselega Vam imam sporočiti iz naše Ajdovščine v dokaz, da se je narodno čutje zbudilo tudi v naših delavcih po tvornicah (fabrikah). Z lastnimi močmi so napravili v nedeljo 31. januarja, besedo z deklamacijo in petjem in potem ples... Veliko ljudi se je zbralo pri omenjeni besedi, in navdušenost je bila občna, ali vsi pričakujemo še drugih dokazov, in potem bojo naši zbujeni delavci tudi drugi korak storili in osnovali kako društvo v vzajemen poduk in vzajemno po- moč, kakor je navada pri Angležih, Franco- zih, in kakor so se začeli tudi naši Nemci zbirati v take družbe.«'** »Domovina« je skušala z vzgojnimi prije- mi učiti bralce. Marušiču je bil v veliko napoto ples in dopisnik iz Crnič mu je pri- trjeval: »In glej, pri nas smo si tudi nekoliko ravno s tem namenom ,čitalnico' napravili, da se zamore mladina v njej nedolžno krat- kočasiti, in da s časom morebiti na ples ne- koliko pozabi, ali ga celo apusti.«'" »Ne bo- demo se vtikali v politiške in vladne reči, ne v stvari in opravke, ki nas nikakor ne zadevajo; nobenemu narodu nočemo kratiti niti kaliti njihovih pravic; temveč le naš na- predek in naših ter naših slovenskih bratov omika, naj bolj pa izobraženje nadepolne mladine bodi edino merilo in vodilo vsega našega početja,« je v svojem govoru ob otvo- ritveni besedi rihemberške čitalnice v zvezi z njenimi nameni poudaril njen predsednik župnik Ivan Pire.** Veliko prostora je list posvečal boju za enakopraven položaj slovenskega jezika. Uspehi, ki si jih je slovenščina priborila v tem boju, so bili v listu pozdravljeni. Čla- nek o občinskih zadevah na Goriškem po- udarja, da je najbolj razveseljiv znak napre- dovanja slovensko uradovanje: »V 3-4 po- slednjih letih deželne-zborove dobe, kar imajo občine z deželnim odborom opraviti, je naša dežela vsa druga, kakor prerojena. Razun 4 županij v okolici goriški, katerih se je laščina oprijela kakor smola, 2-3 na za- hodnjem Krasu in nekterih župnij kanalskih, tominskih, bovških gorah, pišejo zdaj uže vse druge po slovenski, in pa kako!... Za- vednost pri nekterih vipavskih in kraških občinah je že taka, da se v protestih zoper neslovenske dopise ali po prošnjah za slo- venske razodeva... Res je, na teh 3 stebrih sloni domovina: na duhovščini, na učitelj stvu in na županstvih. Ke- dar se bodo vsi trije popolnoma zavedali, bo naša reč dognana. Da pa nismo še do tega prišli, so glavnih zadržkov eden tajniki županijski. To so vam tista po koteh pobrana stara šaira, ki ni za nobeno rabo na svetu... Ali, da bi starešinstva in županstva za dober, krvavo zaslužen denar za slovenskega ljud- stva žulje kakega nenarodnega potepuha na- jemala, tega naj nam po nikakem ne delajo. To se pravi samim sebi nož v prsi zabosti.«"' Slovenski jezik pa ni šel naglo pot po ura- dih slovenskih občin in drugih upravnih ustanov. Dopisnik »Z desnega brega Soče« je v odgovor na tožbo dopisa iz Nabrežine, da se slovenščina prepočasi uvaja v javno živ- ljenje, pisal, da sta tega kriva: »nar popred in nar bolj mi sami, po tem pa še več nektere naše županije, ktere še zdaj raji laški ali nemški pisarijo. — Od leta 1860 je led prebit, in zavoljo tega je čas, da se prebudimo iz dragega spanja. Slavni go- spod dr. Lavrič nam je pokazal, po kteri poti moramo hoditi, da se nam bo pravica godila, da se naše želje uresničijo. Potrkal je on na prva vrata, pa reklo se mu je: Nazaj! — Na drugih vratih se mu je ravno tako zagodr- njalo, ali pred tretjimi vratami niso ga od- gnali, ampak pritožbo njegovo zastran kra- tenja pravice glede rabe našega jezika, pre- slišali: ministrstvo je njegovo slovensko vlo- go s tim odlokom rešilo, da c. k. uradnije morajo slovenske spise sprejemati in ravno v tem jeziku reševati... V čemer koli se že zdaj preveč očitna krivica godi našemu je- ziku, združimo se, Gorjan in Goričan, Kra'- šovec in Bric, ter napovejmo vojsko takim napa)kam. — Kdor ne mara sam poti dr. Lav- ričevo nastopiti, naj se pritoži pri naših po- slancih, saj jih imamo mnogo število narod- njakov v deželnem zboru; oni bodo gotovo našemu jeziku obveljavo pridobiU.«®^ Ker se slovenskega jezika niso posluževali, so bili velike graje deležni občinski tajniki in župani, zlasti pa tajniki: »To ne gre več, da bi naši župani in tajniki, ki jih slovenski kmet plačuje, naše vasi še na dalje na naše stroške potujčevali.«*' Pa tudi duhovniki niso bili izvzeti; tako končuje dopisnik iz Dolenj 136 ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika V Brdih: »Ce je 'kteri gospod duhoven bolj zaljubljen v laščino, ko v slovenščino — de gustibus non disputandum —, naj si pomaga v Lahe, pa naj se nikar samovoljno ne dotika zgodovinskih pravic naših slovenskih obmejnih vasi.«** Da bi rešili vprašanje po- manjkanja uradništva je pisec članka »Slo- vensko uradovanje« pozival slovenske starše, naj pošiljajo sinove, če nimajo »pravega nagnjenja« za duhovski stan, na pravoslov- je.*' »Domovina« je med drugim zahtevala tudi, da se cerkvena služba v Gorici opravlja v slovenskem jeziku."" Plakat, ki je v Gorici vabil na ples v Solkan, pa je sprožil pri po- ročevalcu željo, da bi mestni trgovci, obrt- niki, gostilničarji in drugi izobesili na svojih lokalih napise v slovenščini, še lepše pa bi bilo, ko bi tudi ulice nosile slovenske napise, saj je Gorica italijansko mesto, če se ga pre- soja po napisih, ki se v njem nahajajo."' Take in podobne opazke, zlasti pa pozivi za uporabo slovenskega jezika so bili skoraj v sleherni številki lista. Dopisi iz številnih ob- čin so ugotavljali očitno spremembo razmer v teku nekaj let. »Odkar je izvoljen za žu- pana znani korenjak g. M. Doljak,« pravi do- pis iz Solkana, »se je vse bolje predrugačilo. Uraduje se sedaj vse po slovenski, ,županij- ska pisarnica' ima čisto slovenski značaj. Posadila se je po tem takem slovenščina na svoj častni sedež, kjer je prej nam na škodo le ptujka italijanščina v čisto slovenskem Solkanu gospodovala.« Še pred poldrugim letom se Solkanci niso zavedali svoje narod- nosti, razmere pa so se spremenile z usta- novitvijo čitalnice. Tudi fantje ne prepevajo več italijanskih pesmi; vse se je spremenilo na bolje."8 Iz Renč se je nekdo oglasil s po- dobnimi vestmi: »Povedati pa imam še to veselo novico, da se je tu pri nas pri tej se- danji volitvi v prvo le v domačem je- ziku govorilo in pisalo. Nekaterim bi bil, se ve da, ljubši laški jezik.«"" Ponekod je prišlo tudi do nekakega sporazumnega sodelovanja med občinskimi odborniki slo- venske in italijanske narodnosti. V nekem neimenovanem županstvu, katerega župan in dva odbornika so bili Italijani, so na seji županstva govorili v neki mešanici in si vsi prizadevali govoriti slovensko. Dopisnik je pohvalil taka prizadevanja, ni mu pa bilo po volji dejstvo, da je bil zapisnik seje napisan v nemščini, česar je kriv občinski tajnik, rojen Slovenec. Urednik je k temu dodal: »Oh, tajniki, tajniki, kdaj se spokorite!«'" V tovrstnem delovanju je pomenil šempa- ski tabor simbol narodnobuditeljskih priza- devanj. Po tem taboru se je pričel »narodni duh« močno oživljati, mladeniči so se vneli za slovensko reč, pogosteje se slišijo prepe- vati slovenske pesmi namesto italijanskih,'' zaradi česar je »Domovina« mladino že gra- jala.'^ »Veselo je opazovati, kako se sloven- ska zavednost v okolici Goriški zmerom bolj širi in sebi nasprotnega duha preganja,« pra^- vi dopisnik iz Gorice, »a žal, da v posamez- nih vaseh, kjer so ljudje vneti za narodno stvar, manjka voditeljev.«'' Rešitev razmer v slovenskem političnem življenju na Primorskem je »Domovina« ne- kajkrat nakazovala; zabeležimo njena priza- devanja, strnjena v naslednjem stavku: »Do- kler se čut za pravo v vsakem srcu ne vko- renini, dokler ne postane postavna enako- pravnost tudi Lahu kakor Slovencu noli me tangere — nedotakljiva in nerazžaljiva reč, dokler se ne ustanovi v vseh narodnih javnih zadevah popolno ravnovažje, dokler se ne navadimo vzajemno tako spoštovati drugi druzih pravice, da nam bode to naj više, posebno pa ne bomo smeli mi Primorci tožiti, če nas bo nedomača roka k postavnosti in enakopravnosti napeljevala.«'* Tako apelira- nje na zavest posameznikov in družbe ni moglo imeti rezultatov, bilo pa je popolnoma v skladu z Marušičevimi akcijskimi nazori. Od tod je izvirala njegova mlačnost, zaradi tega so bile obtožbe njegovih nasprotnikov upravičene, položaj je zahteval zavestnih akcij, ne pa jalovega moledovanja, podprtega s svetopisemskimi nazori. ^ DRUGA DEJAVNOST »DOMOVINE« Poleg navedenega moramo zato, da poda- mo vsaj zaokroženo celoto o pisanju »Domo- vine«, omeniti še drugo plat njenega pisanja. Objavljala je vrsto novih zakonskih uredb in jih primerno interpretirala. Zlasti velik pomen je pripisovala šolstvu, kar je nekako razumljivo. Urednik je bil gimnazijski ka- tehet, bil pa je tudi član deželnega šolskega sveta. Veliko število prispevkov je bilo na-, menjenih kmetovi vsakdanji uporabi in raz- nim gospodarskim zadevam Goriške (gospo- darske institucije, ukrepi za zboljšanje agrarnega gospodarstva, potegovala se je tudi za predelsko železnico). Objavljala je tudi literarna dela. Njena bera originalnih proznih prispevkov je pičla. Omeniti je treba dva krajša prispevka Anto- na Klodiča (psevdonim »Kobariski postopač«) v narečju beneških Slovencev. Klodič j'e za »Domovino« prispeval dva prevoda daljših proznih sestavkov. Edina literarna ocena ali bolje poročilo je prikaz Klodičeve komedije »Novi svet«, ki ga je napisal neki X. in je popolnoma drugačen od precej odklonilnega , 137 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stališča, ki ga je do istega gledališkega dela zavzel »Slovenski narod«: »Prof. Klodič ima pesniško žilo, ki mu krepko bije; živa fan- tazija ga vznaša z neko posebno lahkoto, ka- mor koli treba, pa ne dalje kakor treba ... Posebno sposobnost pa -kaže očitno za dra- matično pesništvo, in nadajmo se, da nas še večkrat s kakim enakim umotvorom razve- seli. Tako bo imel tudi priliko, popraviti neke nebistvene napake sedanjega dela — po moji misli malenkosti, — ktere bi utegnile ojstri kritiki na situ ostati.«" Poleg tega je objavila 52 originalov, pre- vodov in zapisov različnih pesniških del. Največ pesmi je objavil Josip Furlani, vse- bina pesmi je zelo raznolika. Fran Zakrajšek je poleg izvirnih pesniških del objavil tudi prevod iz tretjega speva Dantejevega »Pekla« in prevod neke Goethejeve pesmi.'^'''* Drugi pesniki so bili: Lovro Dutoveljski (psevdo- nim), Anton Klodič, Blaže Perninšek, France Peršič, Peter Podrieka ter z drobno pesmico neki R-v. Zgodovinski članki, ki jih je priobčila, so v največji meri prevodi, edini obsežnejši originalni članek je anonimni zapisek o zgo- dovini kamalske fare. Obsežna je tudi Maru- šičeva razprava o imenih in priimkih in opis potovanja v Rim, ki ga je napisal du- hovnik Ivan Kumar. Literarno in slično de- javnost v Sloveniji je »Domovina« le od da^ leč spremljala. V prizadevanjih, da bi tudi sama nekaj na tem področju pomenila, pa ni uspela. Sicer pa se utilitaristični Marušič pri tem niti ni mnogo naprezal in literarna de- javnost »Domovine« je plod prizadevanj bolj ali manj sposobnih amaterjev, od katerih so bili nekateri brez večjega samokritičnega duha in obenem žrtve prevelikih osebnih ambicij. Z daljše časovne razdalje je prvo oceno »Domovine«, prvega političnega lista Sloven- cev na Goriškem, podala leta 1896 Gabršček- dr. Gregorčičeva »Soča«. Marušič je bil tedaj še živ, njegov pohtični nasprotnik v času izha- janja »Domovine« dr. Tonkli pa je deloval v taboru, ki je nasprotoval Gabršček-Gregor- čičevi struji. Temu primerna je bila tudi ocena »Soče«, ki je o »Domovini« pisala, da je čisto narodna in se odlikovala po zelo le- pem jeziku. Tako, kot je pisal Marušič, si trideset let nato ne bi drznU pisati noben državni uradnik. Imela je nasprotnike, tem ni bilo prav, da je Gorica brez lista, ko pa se je pojavil list po Marušičevem okusu, jim je bilo preveč. Zato so udrihali po Marušiču in po Domovini«.'* Ocena ima očiten politi-. čen prizvok. Po skoraj sto letih pa lahko iz- rečemo sodbo brez takih namenov. »Domovi- na« je bila glasilo izrazito klerikalnih poli- tičnih pogledov, ciljev in izhodišč. Orala je ledino slovenskega političnega časnikarstva na Goriškem in ji zato gredo nedvomno dolo- čene zasluge, že zato, ker je sam pojav slo- venskega časnika na Goriškem pomenil afir- macijo Slovencev ne glede na to, katero po- litično smer si je izbral. Kakor je bil očiten njen pomen za zunanjo afirmacijo Sloven- cev, tako je njen nastop odmeval v njih no- tranjem političnem življenju. Njen izid je razdvajal in končno tudi razdvojil slovenski politični tabor na Goriškem. Razdoir je vo- dil v izolacijo »Domovine«, Marušič je osta- jal sam in njegovo popularnost so dokončno pokopale deželnozborske volitve 1870. leta. Zapustil ga je tudi staroslovenski tabor, zakaj pričakovali bi, da bo Marušičevo ime znova bleščalo med izdajatelji oziroma ured- nild »Glasa«, novega glasila staroslovenskega tabora na Goriškem. Marušič se javnega živ- ljenja od 1870. leta dalje ni več v taki meri aktivno udeleževal. »Domovina« je kazala na dokajšnjo časnikarsko razgledanost in pri- zadevnost svojega urednika, čas jo je prehitel in v tekmovanju z njim je Marušič odnehal. Slepa pokorščina oblasti, uvajanje strogih cerkvenih načel v vsakdanje življenje, politi- ka vdanosti in čakanja ni mogla roditi do- brih rezultatov, pač pa opozicijo, ki je na Goriškem po daljšem porajanju prvič samo- stojno nastopila z ustanovitvijo političnega društva »Soča« v septembru 1869. leta. OPOMBE 1. Domovina (D), 5. I. 1867, str. 3. — 2. D, 12. 1. 1867, str. 10. — 3. D, 14. VI. 1867, str. 102. — 4. D, 14. VI. 1867, str. 97. — 5. D, 28. VI. 1867, str. 107. — 6. D, 3. I. 1868, str. 1. — 7. D, 10. I. 1868, str. 5—6. — 8. D, 21. II. 1868, str. 32. — 9. D, 28. II. 1868, str. 33—34. — 10. D, 11. X. 1867, str. 171. — 11. D, 21. VIII. 1868, str. 133—134. — 12. D, 9. X. 1868, str. 161. — 13. D, 16. X. 1868, str. 165. — 14. D, 25. XII. 1868, str. 207. — 15. D, 2. IV. 1869, str. 54. — 16. D, 30. IV. 1869, str. 69. — 17. E. Mulitsch, I prodromi dell'irredentismo isontino; Gorizia nel Risorgimento, Gorizia 1961, str. 121—122. — 18. D, 12. VII. 1867, str. 115—116. — 19. D, 2., 9., 23., 30. VIII., 6., 20., 27. IX. 4., 11. X., 1., 15., 22. XI., 13., 20., 27. XII. 1867, št 31, 32, 34-36, 38-41, 44, 46, 47, 50-52. — 20. D, 27. XII. 1867, str. 215. Žnidarčičev članek je zanimiv, ker je avtor želel s primernim zgodovinskim argu- mentiranjem pod simbolom »slovenski klobuk« prikazati »zedinbo vseh slovenskih dežel pod enim deželnim glavarjem« (D, 9. VIII. 1867, str. 132). Zgodovinsko dokazovanje ga je zapeljalo tako daleč, da mu ni uspelo članek do konca leta 138 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika dokončati. Zaključil je le njegov prvi del, »drugi del ,Slov klobuka' — ,o zedinbi' — pride, ako Bog da in sreča junaška, s prvim popravljenim vred v posebni knjigi na svitlo, kakor hitro bo mogoče^«. (D, 27. XII. 1867, str. 214—215). Namere ni uresničil in tudi za zedinjeno Slovenijo takrat »Domovina« ni določneje spregovorila, — 21. D, 28. VIII. 1868, str. 140. — 22. D, 22, III, 1867, str. 52. — 23. D, 5. IV, 1867, str, 59, — 24. D, I. V, 1868, str, 70—71. — 25. D, 15. V. 1868, str. 77—78. — 26. D, 22. V. 1868, str. 81—82. — 27. D, 29. V. 1868, str. 86. — 28. D, 5. VI. 1868, str. 90—91. — 29. D, 12. I, 1867, str, 7—8. — 30. D, 19, I. 1867, str. 11—12. — 31. D, 25. I. 1867, str. 16. — 32. Ibidem, str. 17. — 33. D, 1, II, 1867, str. 24. 34. D, 8. II. 1867, str. 26. — 35. D, 1. III. 1867, str. 37. — 36. D, 18. X. 1867, str. 174—175. — 37. D, 1. XI. 1867, str. 182, — 38, D, 8, IV, 1868, str, 60, — 39. D, 17. IV, 1868, str. 64. — 40. D, 29. XI. 1867, str. 198. — 41. D, 18. X. 1867, str. 176. — 42. D, 24. IV. 1868, str. 65—66, — 43. D, 3. VII, 1868, str. 105. — 44. Ivan Prijatelj, Sloven- ska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, II, Ljubljana 1958, str. 129. — 45. D, 20, in 27. VI. 1868, str. 186, 189—190, — 46. D, 14, VI. 1867, str, 100. — 47. D, 6. XII. 1867, str. 203. — 48. D, i 17. I. 1868, str. 10. — 49. D, 7. II. 1868, str. 23—24. I — 50. D, 6. III. 1868, str. 39. — 51. D, 19. I. 1867, str. 12. — 52. D, 5. II. 1869, str. 20—21. — 53. D, 10. I. 1868, str. 7. — 54. A. Gabršček, Goriški ! Slovenci, I, Ljubljana, 1932, str. 91. — 55. D, 15. I V. 1868, str, 80, — 56. D, 7. II. 1868, str. 23. — j 57, D, 14. V. 1869, str. 79. — 58. D, 12. II. 1869, i str. 25. — 59. D, 31. V. 1867, str. 90, — 60. D, 20. XII, 1867, str. 211. — 61. D, 27. IX. 1867, str. 161—162. — 62. D, 24, I, 1868, str, 14—15, — 63. D, I 20. XII. 1867, str. 210—211. — 64. D, 22. I, 1869, i str, 13—14, — 65. D, 4. IX, 1868, str, 141, — 66. D, i 7. VI. 1867, str. 93—94. — 67. D, 30. VIII. 1867, i str. 147. — 68. D, 12. VI. 1868, str. 96. — 69. D, i 27, XII. 1867, str. 216, — 70, D, 14, II, 1868, str, 26. ; — 71. D, 19. II. 1868, str. 30. — 72. D, 6. III. 1868, str. 39. — 73. D, 16. IV. 1869, str. 63. — 74. D, 14. VIII. str. 129—130. — 75. D, 14. XI. 1868, str, 193—195, 75 a. Več o tem B, Marušič, Divina | Commedia v slovenščini. Prevodi Frana Zakraj- \ ška. Goriški knjižničar, II, 1964, št. 3-4, str. 27—33. Zakrajškov prevod Danteja je ponatisnil tudi Staničev vestnik, 1927, št. 5, str. 3—4. — 76. Gabršček, op. cit., I, str. 498—499. 139