MAC OI A C« izhaja v 12. šte- rika pesos papir 4'/*. — Posamezna šte- „nno ULnJ vilkah na leto. * vi^a 2'— L. —Izdajatelj, lastnik: Roman Celoletna naročnina za Italijo 15*- L, pol- P.a^Z,m - Naslovno stran in vinjete na- letna 8 - L, četrtletna 4’- L, posamezna "sal Milko Bambič - Naslov uredništva številka 1*50 L. - Za Jugoslavijo je celo- ‘"uPravm1!tvj : Tn«J? .Case,.la |os*alc letna naročnina 60 Din., za ostale države ^48. Poduprava. Gorica, via S. Gio- 20— L, polletna 10*—• L, četrtletna 5*— L. vanni 7. — Tiska Tiskarna »Edinost* v Severna Amerika dol. 2’—; Južna Ame- Trstu, via S. Francesco d’Assisi štev. 20. Odgovorni urednik: Prof. Filip Peric. VSEBINA 8. ŠTEVILKE : Paolo Veroncsc: ŽENITOVANJE V KANI. Str. 225 Prof. F. Peric: DRUŽINSKO PRAVO V France Bevk: SKRINJA S SREBRNIKI . . „ 225 SOVJETSKI RUSIJI..................„244 Ive Mihovilovič: POEZljA GNEZDA (pesem) » 227 J, P.: OPIJ IN MORFIJ................... . 246 Fran Stiplovšek: TIHOŽITJE (slika) . . . „ 228 SLAP PERIČNIK POLETI (slika)...............248 Slavko Slavec: TIČARJEV TONE................ 228 Lavo Čermelj: MARKANTON DE DOMI- Gustave Courbel: VOL (slika).................231 7 NIS (GOSPODNETIČ) IN RAZLAGA Jack London: JIM.........................* 232 MAVRICE..................... 248 Janko Samec: VEČER (pesem) ..... 254 SLAP PERIČNIK PO ZIMI (slika) .... 249 Janko Samec: BERAČI (pesem) . . . . „ 234 Listek: ^°.L“h = ^AČRTPR,STA,ALIŠČAVOD- OT, LETNI ČASI IN ZDRAVJE.....................„251 NIH LETAL............................. „ 234 NA§E §LjKE;.....................252 Kotiček za otroke: BRSTJE s..................................„254 Radivoj Rehar: MOLČEČI BENJAMIN . . „ 235 KNJIŽEVNI DROBIŽ................. 254 Radivoj Rehar: POMLADANSKA (pesem). . 238 KRITIKA..................... 255 Lev Nikolajevič Tolstoj: DETINSTVO . . „ 239 c , . . . _ ,, . _ . .„, , . Smeh in kratkočasje: Radivoj Rehar: POLZ IN ZABA (pesem). „ 240 Fran Žgur: ANGEL BOŽJI (pesem) . ... 240 UGANKE. .....................„256 Pouk in vzgoja: Na platnicah: J. Z.: NA BOVŠKI GRINTOVEC...................241 DOŠLE KNJIGE IN REVIJE. BOVŠKI GBINTOVEC (slika) ...... 242 ZA KRATEK ČAS. DOŠLE KDJIOE III REVI]E: eati 500 funtov poroštva. Dokazali iso mu, da je „ „ ... . . , hodil po cesti s klobukom na glavi, ki ga je ime- Zboraik UL Uredil dr. Lavo Čemel). Izdala m noVal svileni klobuk (Angleži še danes cilinder založila književna družina «Luč» Trst, 1928. tako imenujejo). Bila je to visoka zgradba z ble- Stranl 116. SSečim sifajem, pripravna da ustraši bojazljive France Bevk: Vihar. Ribiška zgodba. Izdala in ljudi. In res je nekaj policistov izpovedalo, da je založila književna družina «Luč». Trst, 1928. več žensk omedlelo, ko so zagledale ta klobuk, Strani 152. da so otroci vsi preplašeni vpili in ise razbežali, Karet Mat. Čapek-Chod: Hojka-Nedonoien. Iz da se je nabrala množica radovednežev, katera češčine prevedel Slavko Slavec. Izdala in založila je podrla na tla sina Tomaža Gordurinerja s tako književna družina »Luč*. Trst, 1928. Strani 100. silo, da st je zlomil roko.* Paul Keller: Glasba in ljubezen. Povest. Iz nem- Takih uspehov modne novotarij? danes vendar ščine prevedel dr. Anton Kacin. Izdala in založila več nimajo. Katoliška knjigama. Gorica, 1928. Strani 76. - ZA KRATEK ČAS. _ . ... N®nas,t“ - . . Znani šaljivec Sofir je bil nekoč v Berlinu po- , ctllMer. vabljen na kosilo k dami, ki ni bila nič kaj rado- Londonski časopis »Time«* je prinesel nekega darna. Po skromni pojedini se obrne dama k svo- rc v .^e*u poročilo izpred aodilča: jemu gostu in ga vpraša: »Kdaj bi pa radi pri «Včeraj so pripeljali pred sodnika) Johna Hethe- meni zopet kosili, ljubi Sofir?* ringtona, ker je uganjal grde red in povzročil »Najrajši takoj še enkrat,* odgovori prijazno nemire fta cesti. Ko so ga izpustili, je moral pla- Sofir. r . Letnik IV. V Trstu, avgusta 1928. številka 8. Skrinja s srebrniki. France Bevk. 18. Dva dni pred pustom se je vršilo ženito-vanje. Jeram je bil prišel k Osajniku, ta ga je meril in tlačil z vprašanji, dokler ga ni utrudil in mu je obljubil samo nekaj goldinarjev, a junico je zamolčal. Marjanca je to slišala, izsilila nekaj solz in zaslužila še junico in par kokoši, da jo je Tone milo in lepo pogledal. Ženitev naj bi bila po njih besedah šum-na in bogata. Teden dni pred poroko pa se je skrčila na enega godca, še ta se je ujezil na dan poroke v vaški krčmi, ker mu je de- jal nekdo, da je crkovec, kar pomeni psovko za slabega godca, in je odšel. Na ta način je prihranil svatom nekaj ur veselja, nekaj goldinarjev pa tudi. Ko sta se Tone in Marjanca vračala zvečer domov, sta bila vesela, da je že končano. Le radi sosedov', ki so se brusili nad tem, je bila v veselje primešana merica grenkosti. «Bova pa najine otroke bolj z ropotom oženila», se je tolažil Tone. Naslednjega dne je šlo življenje v sta-rem tiru dalje, z edino razliko, da je legal Jeram mesto na peč v posteljo. Beseda med njima je bila redka, zdela sta se kot v en jarem uprežena živina, sa- Paolo Veronese: Ženitovanje v Kani (Louvre, Pariz) mec in samica, ki orjeta, da bosta mogla posejati, ki žanjeta, da bosta jedla. Od pljuskavice pomladnega dežja v smr-zal jeseni, v prvi sneg in v veter in plaz; iz podleska, piskalic, kurjih očesc in za-spančkov, leskovih in vrbovih muck v zeleno listje in v petje ptic, v zoranje žita, škrebanje kobilic in škržatov, v žvižganje modrasa, v vonj trave in v lučke kresnic, do kresov in čez, je šlo življenje omotično pijano dalje. Iz jagod, malin, robidnic in iz drnolj v prve črešnje in hruške, zelenke, krivonjce in tepke, v prihišnice, mateckov-ke in pšeničnice, v vsa lepa imena sladkega sadja, ki ga siplje Bog po pobrežju, ga zatika v trnje, skriva v listje in gromadi za plotom. Mimo vseh teh lepot gre trda noga človekova, počasna in utrujena, iz blatne njive v klanec, iz strmega brega v skalo, telo je že pred poldnem umedeno in se popoldne sključi pod oprtnik ali berklje, da ne more gledati solnca, v! katerem se koplje plešec, ne oblakov, pod katerimi se tehta orel. Zvečer zajme desnica iz sklede in jedva je zajela, že trudna počiva ob dlesni, usta žvečijo leno. Misli pa se mudijo v jutru naslednjega dne, v začetku novega dela, ki čaka in pred večerom ne bo končano. Priletela so drva na tnalo, seno se je pomaknilo na pod, krompir se je nasul v hram, živina se je zdebelila, v skrinjo pa je zdrknilo par tolarjev in povečalo kupec, ki se je bil ob poroki znižal in znova zras-tel z doto in prodano kravo, ki jo je nadomestila junica. Ali se je lagal v mislih, ali je bila resnica, Jeram je čutil, da se je blagostanje hiše v tistem letu dvignilo, Žena je posvetila blagoslovljeno skrb trem voglom in jih je podpirala. Dasi je postala zajetna, je bila videti bolj močna in zdrava kot poprej. V teži delavnih dni je Jeram pogosto vzdihnil iz hvaležnosti, da jo je našel. Po prvi jeseni jo je prijela nekajkrati slabost, da je morala sesti. «Kaj ti je?» je vprašal mož. «Samotežna sem postala«, je odgovorila žena. Preden so odletele zadnje hruške in je bila repa pod streho, je žena obležala. «Ne morem več», je vzdihnila. «Pojdi po kakšno žensko!»' Bilo je polnoči. Jeram je čudno pogledal in vprašal: *Zdajle?» «Jutri bo mogoče prepozno*', je odgovorila žena. «Če pa misliš ti....» Jutri bo mogoče prepozno! Ta beseda je zagnala Jerama v škornje, šel je naglo v mesečno noč, da se je senca kot blazna trgala za njim in ga je jedva dohitevala. «Tako je, če je človek sam», je mislil. «Zdaj grem», je preskočila misel daleč nazaj in se je prestrašila kakor greha, «ko mi je mati umrla, nisem šel». Mislil je pred se, gledal v iskre, ki jih je užgal čevelj in mrmral: «Živemu človeku je treba pomagati, mrtvemu ni več mogoče. Takrat je bila tema, nocoj sveti luna....» Potolažen je zopet mislil na ženo, na dete, ki ga še ni bilo in si je medlo predstavljal bodoče življenje. Zatopljen v misli ni videl senc, ni slišal šuma, ni mislil na strahove. Ko se je vračal čez eno uro po isti poti in govoril z žensko, ga je plašila njena beseda, ki se ji nič ni mudilo. Tone pa je strahotno daljšal korake, da je dospel do hiše ves poten in ga je mrazilo po životu. Planil je v izbo kot neumen in ugledal ženo, ki je stiskala zobe in se oprijemala z rokama končnice postelje, kakor da se hoče dvigniti s svojim trpljenjem pod strop. «Hitite!» je Tone vzkliknil ženski, ki je počasi sopla čez prag. Ta je sedla na klop in dejala: «Počakaj, da pride duša za mano.... Ej, ne bo umrla ne, še jo boš imel; ne boj se zanjo!» 19. Marjanca je povila hčerko. Babiča jo je položila na peč, Tone je molče gledal v njen starikavi, skremženi obraz. Čez nekaj časa je položila babica še drugo k prvi. «To je njena bliznica», je dejala. «Dve?» se je začudil Tone in pogledal v ženo, ki se je zdajci smehljala. «Dve dekli», je besedičila babica. «Pri-hodnje leto še dva hlapca, pa bo zadosti!® Tone je bil vesel, stal je pred posteljo, ki jo je obsevala topla milina križem gledajoče matere in je dejal: «Marjanca, če bo tako šlo...» «Ali je kaj napek radi tega?» ga je vprašala... Po krstu je gledal župnik skozi očala in premeril Toneta s pogledom; ko sta bila sama, mu je dejal: «Malo prezgodaj sta prišli na svet, kaj ne?» «Ne,» je odgovoril Tone naivno. «Nič prezgodaj. Le jaz sem se prepozno oženil.» Župnik se je nasmehnil... Marjanca se dolgo ni mogla dvigniti s postelje. Bila je betežna in težko je rinil Ione skozi tiste dni. Hlev in hiša sta zašla v nered, tuje ženske so visele kakor utež nad domom, Marjanca se je nekega dne vendarle dvignila, a se je opotekla. Bila je slaba. Vlekla se je skozi vežo in pred hlev. Nato je znova legla par dni in zopet vstala. Po-legavala je vso zimo, rdečica ni hotela na njen obraz. Šele spomladi, ko je prišlo prvo solnce in je pričela trebiti na vrtu, se je polagoma čutila boljšo. «Če ti ne prija delo, pusti,» ji je prigovarjal Tone, ki je rad videl, da je delala, a se je bal radi otrok «Saj f2 bom izlizala,® je odgovorila. «Veš, da sem se že bala zase.» V poletju je dobila barvo in prijemala za delo od jutra do večera, le včasih se je morala osloniti, da je ni vrgla slabost, ki jo je popadala iznenada in zopet popuščala. Otroka, ki sta vzela materi zdravje, sta rastla. Micka in Anka. Micka je bila spočetka bolehna, a se je v par mesecih izreg-ljala, kakor da ji nikoli nič ni bilo. Pili sta mleko in se debeli in zadovoljni valjali po postelji. Mati je imela rada Anko, dasi je bila Micka bolj nji podobna. Tudi .gledala je križem. Morda je imel Tone radi tega Micko rajši in jo je ujčkal po rokah, dasi je bil za otroke neroden in je večkrat pozabil, da ima v rokah dete ne sekiro. «Ali si jo že zopet pobunkal?» mu je rahlo očitala žena, ki sicer ni visela z opičjo ljubeznijo na otrocih. «In ti,» je vprašal Tone. «Začumela ti te na rokah, pa, si jo zdrajnala.» Tako sta ostala vsak pri svojem. Sprememba, ki sta jo prinesli deklici v njuno življenje, je bila kmalu izravnana. Iz najtežjih ur, ko je lezlo delo na ramena enega samega, se je vlekel čas v ure, ko je breme detinstva padalo samo od sebe s pleč. Deklici sta rastli. Samota se je napolnjevala z žvrgolenjem njih govora ijn Tone je pomislil, da pri Jeramu še nikoli ni bilo tako živo kot tisti čas. Zdajci se je Tone več pečal ž njima kakor kdaj prej. Ko sta zlezli z materinih prsi, sta se oklenili očeta, ki ju je ujčka/ na kolenih in jima delal igrače. Učil ju je zidati hišice, napravil jima je voziček in voličke, koritce za vodo in klopotec. Te igrače so bile igrače dečkov. Deklici sta dobili moški značaj, njuna beseda je bila trda, glas globok, tudi nagovarjali sta druga drugo kot nagovarja deček dečka. «Zakaj si me udaril?» je tožila Micka Anko. «Ti si me prvi,» je lagala Anka, ki je kazala trd značaj in ni mnogo marala za sestro... Mož in žena sta odpočivala od dela in gledala otroka, ki sta kopala ob njivi in postavljala količke ves dan, nezmiselno, a z večjo neumornostjo ko odrastli. «Raseta,» je spregovoril Tone. «Prehiteli me bosta,» je dejala žena. «Dekli ti bosta, kadar umrjem,» «Pa hlapca ne bo in gospodarja,* je pristavil Tone in pogledal po ženi. (Dalje prih.) Poezija gnezda. U papučaraa dolazim iz sobe. Radosno je jutro. — Ti, ko žena prava, kuhinjom se žuriš več od rane dobe: «0, lump, dobro jutro! Gle ga, pa još spava!» Na stolu je stolnjak (beli list papira), jedna zraka sunca po njem pesmu piše. Na mleko i kavu, domače miriše. Dok me tvoja ruka sa mekočom dira. A malo kasnijc ti svetla i gipka otrčiš, jer eto, cvrkut se je digo, oživela je naša draga zipka... Dolaziš i tepaš: «Z!ato, moja brigo! Gle tate, tate, reci: dobar dan!» (Šačica/na Vanja tri ja s oči san.) Ja sam lud od sreče i kamogod stigo ljubim vas i davim od radosti pjan, grlim svež od jutra, iz svih mladih snaga... A sva zadahtana ti sc buniš, draga: «0, lopove grubi, zapretana vatro! O, dete, gle tatu, skoro nas je satro!...» Ive Mihovilovič. Fran Stiplovšek: Tihožitje nn•v • rp ličarjev Tone. Slavko Slavec. XIII. «Mislil sem, da bi vzel zopet kaj zemlje v najem, zdaj pa niti vse naše skoro ne morem obdelati«, se je Tone zadovoljno smehljal. «Znova sem bolj kmet kakor gospod. Samo če bo trajalo». Ni trajalo. Česar so se vsi že dolgo bali, se je zgodilo: zamajala se je tudi zapadna meja, ob Soči je zahrumela vojna. Ko je klasje komaj dobro pogledalo iz bilk in se zeleno zazibalo v solncu, so v vrbovju ob reki za-regljale strojnice, «Kaj bo z nami? Kaj bo z nami?» je zatarnala Ivanka. «To so le vaje, priprave«, jo je tolažil Tone, A čez dober teden niso bile več vaje, Ljudje so začeli bežati. Na Krasu in v severnih gorah so zarjuli topovi. «Vi greste — jaz ostanem«, je odločil Tone. «Kaj bo s tabo, Kaj bo z nami?» je po-228 navijala Ivanka in hitela znašati obleko in perilo v velik zaboj. V drugega je Tone dc-val vrečice moke in žita, kose slanine in najpotrebnejšo kuhinjsko opravo. «Kakor drugi, tako mi», je odgovarjal. «Vi molite tam, jaz bom tukaj, da bi se vse lepo končalo. Nekaj nevarnosti bo že, če bo streljalo na postajo, a toliko ne kakor v fronti, kjer drug na drugega merijo. Včasih vas obiščem. Živeža imate za dobrega pol leta. Če bo mogoče, pošljem še kaj za vami. Pri vsej nesreči smo še dosti srečni; železničarski družini dado kos vagona za umik, druge pa stlačijo v katerekoli vozove*. Drugi dan je Tone s svojo družinico od-drdral skozi Ljubljano na Dolenjsko. «Zdaj smo na konju«, je mrmral in gledal iz vagona po zelenem polju, ki mu je žito z rahlimi odbleski valovilo v jutranjem vetru. Drugo polovico voza je imela družina iste usode, a nenašega jezika. «Ali se zopet vrnete?« je vprašal Toneta tovariš. «Jutri zvečer moram biti v službi«. «Jaz pa se moram javiti v Ljubljani. Slabo kaže. Ljudem našega jezika ne zaupajo. Bog vedi, kam me pošljejo. Mogoče je tudi, da mi dajo vojaško suknjo.* Tonetu se je smilil. Ti ljudje se umikajo v kraje, kjer ne bo nihče razumel njihove govorice; morda jih bodo gledali po strani. Težko se je Tone na Dolenjskem ločil od Ivanke in otročičev ,težje se je Ivanka ločila od njega. Po dveh nočeh brez spanja je bil spet na svoji postaji in žrtvoval tretjo noč službi. Nato je odhitel k staršem, da izve, kaj mislijo. «Lahko greste k mojim«, je svetoval. «Hvala, Tone«, je rekla mati, «Stara sva in dolgo ne bova trave tlačila. Ne maram, da bi tuja zemlja pokrivala moje kosti.» «Tako je, Tone«, je prikimal oče. «Tukaj ostaneva, naj pride karkoli. Tako sva sklenila«. Tone je čutil globino in jedrost očetovih besed. Tudi sam bi bil najrajši ostal. Tudi njega je domača zemlja vabila k sebi prav' sedaj, ko so se od povsod zgrinjali tuji vo-ji, da jo razkopljejo, razrijejo in opusto-šijo. Najrajši bi bil sklical vso vas in vso dolino, da bi jo z vsemi njenimi sinovi branil jekla in trušča, da bi zaščitil žita in trte, turščico in murve, vrtove in travnike, da bi razgnal nemila konjska kopita, zajezil teptanje s težkimi škornji, ukrotil grmenje topovskih žrel, A vedel je, da bi bilo njegovo ustavljanje prazno in blazno. Če je na nebu zapisano, da ta zemlja ne sme roditi, ne bo redila. Vendar očetovega in materinega sklepa ni mogel obsojati. Kdor se je v dolgih letih tako zarastel v zemljo, da se ne da več iztrgati iz nje in brez nje ne more živeti, ta mora ostati, Ta ljubezen do doma mu je tudi mater znova prikupila. Za trenutek mu je izkušnjavec zašepetal: «Morda pa mati ne mara k Ivanki, ker bi tam ne mogla več sama gospodinjiti«. A ko je pogledal materi v bolestno, zgubano lice in znova pretehtal njene besede, si je moral priznati, da so odkrite. «Jaz bom pri vaju», je dejal. «Delali bomo vkup, dokler bo mogoče. Morda nekaj rešimo in kaj pridelamo®. Služba je bila naporna. Niti za tretjino ni bilo več nekdanje prostosti. Vendar Tone je znal zvesto in vztrajno služiti obema, zemlji in železnici. Nad poljem so če-sto sikale granate, a kdor jim je izpazil ure, smeri in običaje, se jim je v malo tednih privadil in brez velike nevarnosti vse obdelal, Tu in tam je koga zadelo, pa tudi to je postalo polagoma nekaj navadnega in ni tistih, ki so ostali, prav nič plašilo, Le spanja je bilo malo. Čez poldrugi mesec so mu po dolgih prošnjah dali >ri proste dni, da se je odpeljal k družini. Po veselem sprejemu in kratkem kramljanju je Tone prekinil pogovarjanje: «Spal bi, spal! Vse drugo je, kakor sem že pisal». Vstal je izza mize, se zaspano pretegnil ter se umaknil v čumnato. Tam je ves čas do odhoda nevzdramno prespal. «Nič te nismo imeli», je potožila Ivanka očitajoče, ko se je spet odpravljal. «Pa prihodnjič, ko ne bom tako ubit«, je dejal. «In varuj se, da te kaj ne zadene», je Prosila. «Kaj bi potem sama z otrokoma?» «Ne bo me, ne, če pojde po sreči. Pa tudi vi si ne pritrgujte, da mi ne zbolite. Lica ti upadajo in bledejša so». «0d skrbi in težkih sanj. Ponoči te večkrat vidim v nevarnosti. Da sta le ta dva polnih in rdečih lic. Zame nič ne de, kakšna sem; se bom že potem redila». «Da bi se le kmalu končalo!* S težkim srcem se je ločil, s težjim nego pred par dnevi od očeta in matere. Vlak je jadrno hitel z njim proti jugu ter zavil po polnoči v mogočni krivulji na zapad. Zgodaj zjutraj se je ustavil na majhni postaji; proga je bila zaprta. V jutranjem somraku je na drugem in tretjem tiru gomazelo v nizkih vozovih, ki so bili do zadnjega prostorčka napolnjeni z vojaštvom, s konji in z vojnimi zalogami. «Ali bomo dolgo stali?» se je Tone iztegnil z glavo skozi okence k sprevodniku, ki je ob vlaku hreščal po drobnem grušču. «Kaže, da je pot zaprta. Kmalu izvemo«. «Kaj pa to?» je pomignil Tone proti vrvežu, «Žito, ki ga topovi izmlatijo«, je skomiz-gnil oni in odhreščal ob koncu čez tire. Čez malo se je vrnil s klicem: «Vsi dol! Zadnja postaja!« Ljudje so se z dolgimi, radovednimi obrazi usipali iz voz. Toneta so pridržali na postaji. Popoldne so mu dali nove papirje in proti večeru je že drdral v nasprotno smer, nego bi bil rad. Žalostno je gledal iz okna proti grmečemu zapadu. «Kaj bo s starši, z domom in poljem?« mu je šumelo po glavi. Grmenje od zapada mu je temno odgovarjalo. XIV. Vožnje ni bilo ne konca ne kraja. Tri dni in tri noči so pela kolesa pod njim. Zdaj ni bilo več nobenega dvoma: železna pošast ga je izrvala iz rodne zemlje in divja z njim v neznane daljine, da si ga docela usužnji, Iz imen po postajah je skušal razbirati, kod ga nosi zbesneli zmaj. Kmalu so bila imena vsa tuja in tako nova, da mu glava ni vedela, kam bi z njimi. «Kje pa lahko izstopim,« je skušal drugi dan dognati z drobtinami tuje govorice, ki so mu bile ostale iz vojaških let. Sprevodnik, že tretjič nov, mu je pregledal papirje in izjavil kratko: «Na koncu*. «Kdaj ? » «Ko porečejo, da morate vsi ven». Tretji večer se je črna pošast zares upehala, z vsemi kolesi prav suho zaškripala in obstala, kakor da se več ne misli zganiti. Tonetu so odkazali tujega tovariša, ki ga je po dolgih, glasnih ulicah odvedel v velikanski, železen skedenj s stekleno streho in mnogimi vrstami železnih postelj. Tovariš je izročil Toneta drugemu tovarišu in ta mu je dal številko in pokazal slamnjačo, na kateri bo spal. «Pri nas je kakor v kosarni. Nocoj se naspite, jutri pa delajte, kar boste videli druge», ga je poučil spremljevalec. Pouk je bil kratek, pa dober. Drugo jutro se sicer ni razlegla trobenta po železnem skednju, pač pa je prišel zgodaj mož z zvoncem, zvonil gor in dol med vrstami in ponavljal važno in zategnjeno: «Vstanite!» Vrste so oživele. Postelje so škripale, odeje se grbančile proti vznožjem, moške postave so vstajale, se pretegovale, se oblačile in drle z brisačami na ramenih k vodnim pipam na dvorišču. «Kje smo? Kaj je z nami?» je vprašal Tone najbližjega soseda na levi. «Militarizirani», se je glasil odgovor. Beseda, prvi trenutek meglena in mračna, se je Tonetu še tisto dopoldne pošteno zjasnila. Ostra povelja so se kmalu razlegla po prostoru. Novinci, ki še niso imeli uniforme, so jo kmalu dobili; tako tudi Tone. Pri zajtrku so se na dvorišču postavili z železnimi skodelami v dolgo, zakrivljeno vrsto in posedli nato s kadečimi se posodami črnikastega kropa po kupih razbitih koles, polomljenih voz in zarjavelih tračnic. Strog, prileten brkač s svetlimi našitki pod vratom jim je prišel razglašat, da so zdaj v službi domovine in pod vojaško postavo: domov ne smejo pošiljati imen mest in krajev, koder hodijo, temveč le vojnopo-štno številko, drugače pismo ne gre naprej; svojo službo naj opravljajo s še večjo vnemo ko doslej — zdaj gre za domovino. Naslednje jutro so Toneta uvrstili v oddelek, ki je zgodaj odkorakal na postajo in se razpršil po pripravljenih vojaških vlakih. Stroji so zapuhali in dolge vrste voz so v kratkih presledkih cdbrnele po brezkončnih, gladkih tirih. Za Toneta se je začelo dolgo vozarje-nje brez oddiha na vse vetrove, samo ne v domačo stran. Živo, zdravo, ukajoče človeško meso je spremljal iz notranjosti do zadnjih meja in preko njih globoko v tuje dežele; odondod se je kmalu nato vračal z istim človeškim mesom, ki pa je bilo zdaj s.trto, onemoglo, krvaveče, prestreljeno, razsekano, hropeče in zdihujoče, napol ali popolnoma mrtvo. Često so mu naložili tudi kaj tujega človeškega mesa, zajetega v peklenskem prežanju po neskončnih rovih tam zunaj pred poslednjimi postajami. Večkrat je pisal Ivanki in staršem, a od žene mu je prišel odgovor komaj na vsako tretje pismo, od staršev ga sploh ni bilo. Spoznal je in tudi Ivanka mu je pojasnila, da morajo biti pisma suha in prazna in da so starši, če niso mrtvi, ostali na drugi strani, ko se je fronta ob Soči upognila v notranjost. Kmalu jim ;e tudi strogi brkač s svetlimi našitki prišel delit dopisnice, ki jih ni bilo treba pisati, ker je bilo na njih vse, kar se je v tisti dobi lahko zgodilo in je moglo svojce zanimati, prav lepo in jasno natisnjeno: «Jaz sem zdrav in godi se mi dobro». «To se podpiše«, je pojasnil brkač. «Do-stavljati ni treba ničesar, drugače dopisnica ne gre naprej«. Ivanka je poslej vsak teden po enkrat izvedela, da je Tone zdrav in se mu dobro godi. Tudi ona je vsak teden odgovarjala; a njena pisma niso bila tiskana, zato je marsikatero kje obtičalo in ni prišlo do moža. Neko popoldne sr> Toneta nenadoma pozvali v pisarno pred nizkega, debelušnega gospoda z bridko sabljo ob strani. «Kaj je vaša žena?» se je zadrl debe-lušnik. — «Kmetica». «Pa ne želi naše zmage?» «Tega mi ni nikoli povedala«, «Poučite jo, naj vam ne pisari o tem, kakšna sreča je za vas, da niste v fronti. Danes je za vsakogar sreča in ponos, če sme biti v fronti. Vi pa niste vredni, da bi bili tam. Ali ste razumeli? Povejte ji to». «Rad. Pa je ne vidim. Dopust se težko dobi, pisati pa ne smem». «Povej te ji to», je zagodrnjal oni nestrpno. «Drugače jo zapremo«. Tone je uganil, da so prestregli ženino pismo, ki bi bilo skoro njo in njega pahnilo v nesrečo. A kako naj jo pouči? Zdaj si je še bolj vroče želel dopusta. Čakati je moral dolgega pol leta, preden je prišel na vrsto. Končno je vendar tudi zanj napočil dan, ko je smel sesti v voz, ki je bil namenjen proti Ljubljani. Osem dni je smel biti Tone «doma»! Ta dom ni bil več ob Soči, temveč med zelenimi dolenjskimi griči. Prvo, kar je Ivanki povedal, je bil debe-lušnikov pouk. «Kaj pa si pisala?» je vprašal. «Da je sreča zate in zame, če si tam, kjer si, in ti ni treba biti v fronti — kar je gola resnica«. «Vedi torej, da je to sramota, ne sreča», je dejal smehoma. «Če hočeš, da tvoja pisma dobim, piši samo, ali še dihate. Vse drugo je nevarno». «Ah, dragi», se ga je oklenila z nežnostjo prvih poročnih dni, «moliva, moliva, da bi te do konca pustili v tej sramoti in bi te nikdar ne obsipali s srečo v fronti. Koliko jih je že padlo! Ti pa si, hvala Bogu, še živ». «Včasih zavozimo z vlakom prav pod granate; pa se tudi kmalu vrnemo.« «Varuj se, prosim te! Poglej ta dva angeljčka, poglej mene. Ne morem si misliti, kaj bi bilo z nami, če bi te ne bilo več nazaj.» Solze so ji stopile v oči in znova se ga je oklenila. Povedala mu je tudi, da so njeni in njegovi starši ostali na drugi strani in so se morali čez Sočo umakniti daleč na jug. Ko se je Tone dodobra odpočil, je za razvedrilo prijel za kopačo in lopato ter pomagal gospodarjevim na vrtu in na polju. Pri tem je mislil na domačo zemljo, ki jo'tam daleč tuji možje obsipljejo z jeklom in svincem, in nenadoma se mu je tako stožilo po njej, da bi bil kar stopil pred Ivanko in zaklical: «Povežimo cule pa brž odtod! Lepo je tukaj — doma je najlepše«. A ni stopil in ni zaklical; sklonil je glavo in znova zamahoval z orodjem po ne-svoji zemlji. Naglo je odbeglo osem prostih dni, «Zbogcm, zbogom«, je klical še z vlaka Ivanki in otrokoma, ki so ga bili spremili do postaje. «Od zemlje so me odtrgali in trgajo me od družine,« je pomislil, «in sam Bog vedi, kdaj bo tega konec in kakšen bo ta konec.« Nekaj dni, dokler je imel v nahrbtniku Ivankin kruh iz domačega žita, mu je bilo, kakor da nosi kos domačije s seboj. Nalašč je dragi hlebec počasi rezal in ga previdno mešal med trpke grižljaje vojnega kruha iz čudnih, nespoznavnih mok. Hlebec pa je hitro ginil, kmalu ga je bilo samo še majhen krajec, ki se je ožil in ožil, do kler ni ostala neznatna skorjica in končno izginila tudi ta. Zopet je pošiljal tiskana pisma, da je živ in zdrav in se mu dobro godi. Pošiljal jih je tudi tedaj, ko se mu je primerilo, da ga je v bližini severne fronte zadel granatni drobec ter mu prebil kost v desnem stopalu. «Čemu bi jih plašil, te svoje ptičke zapuščene?« si je dejal, ko so mu zdravniki izčistili rano in zatrdili, da bo v enem mesecu že spet na nogah. «Da sem le živ! Bom že še tudi zdrav. Ko se zopet snidemo, si vse povemo.« (Dalje piih ) Gustave Courbet: Vol Jim. Jack London. To so ti bili trije tički: Jim, Joe in Jack. Lagati so znali, da so se tramovi zvijali. Drug je prekašal drugega. Joe in Jack sta si vedno znova pravila dogodbico o ustanovitvi San Francisca, kalifornijskega New Yorka. Ko sta nekoč zarana sedela v mokri prerijski travi, je vprašal Joe: «Kaj naj počneva dopoldne?* Jack je nato nekoliko pomislil in odgovoril: «Veš kaj, ustanoviva San Francisco...« Tedaj namreč je bil tam, kjer leži sedaj znamenito velemesto, še pust hribovit svet. Joe je pretehtal Jackov načrt, odobril ga v svojih mislih in dostavil: «Prav, toda kaj bova počela pa popoldne?« Temu razgovoru se mora zahvaliti San Francisco za svojo ustanovitev. To je zelo zanimivo, kaj ne? Jack je bil baje pred leti igralec. Nekje ob Indijskem oceanu. Saj res, celo ime gledališča je povedal, na katerem je igral. Če se ne motim, se je imenovalo gledališče čisto preprosto «bambuški teater« in se je nahajalo za mestom Allahabadom ali Jey-pere-jem. Najzanimivejše pri tem gledališču je pa bilo to, da je šepetavca gledališke družba, ko je ta potovala po notranjščini Birme, napadla panterska mačka in ga požrla vsega z veliko slastjo. Žalostno, a resnično. Kdo naj svetuje kaj pametnega v tem oziru? Birmski vladar je bil povabljen. Ljudstvo se je gnetlo pred vhodom v gledališče, pričakujoč izreden užitek. Družba pa brez šepetavca! V tej stiski je pomagal Jack, ki je imel vedno ob pravem času rešilne domisleke. Kratko malo se je' dal zvezati z New Yorkom in naročil, naj sproti poročajo telefonično potrebne besede. Nato se je začela predstava in birmski vladar je ploskal in odobraval, kakor bi bil kak plačan odobravač v pariški operi. A tudi Joe se je nekoč odlikoval. To je bilo tako le: Joe je oropal, ko se je potepal po deželi, neko banko nekje v Texasu ali Arkansasu. Moj Bog, tudi take stvari se dogajajo. Do tega koraka ga je bila prignala ljubezen do bližnjega. Nekemu svojemu tovarišu, ki je imel enake namene do iste blagajne, je hotel prihraniti težavno znojno delo in ga je radi tega prehitel. A tovariš ni imel nobenega smisla za Joe-jev altruistični čin. preklinjal je mesto da bi bil hvaležen in je nahujskal celo policijo nanj. Kmalu je bil Joe-ju za petami najspretnejši detektiv Amerike, namreč Little Jerrytown, ki so ga radi dejstva, da se je večkrat na dan preoblekel in se vedno v drugačni obleki približal svojim žrtvam, imenovali ameriškega Fregoli-ja. Little Jerrytcwn je bil mojster v svojem poklicu. Prav v trenutku, ko je človek menil, da je varen pred njim, se je nenadoma pojavil, kakor da bi se bil porodil iz niča, in je zločinca brez obotavljanja uklenil. Tako je stal nenadoma tudi pred Joe-jem mojster-detektiv, našemljen, da bi nobeden ne slutil v njem znamenitega Little-ja Jer-rytowna. Presenečenega tatu je nagovoril detektiv: «Dragi prijatelj, jaz te zaprem!« Toda Joe je bil to pot bolj prebrisan kakor sam Little Jerrytown in je mirno vprašal: «Kdo ste prav za prav?« «Little Jerrytcwn!» je odgovoril detektiv in si pogladil svojo dolgo brado, ki naj bi prikrila žrtvi detektivov dejanski obraz. Joe se je razsrdil: «Kaj, Vi se drznete izdajati se za Little-ja Jerrytowna?» Little Jerrytown je onemel. «Nezaslišano, taka sleparija! Tu — poglejte se v moje zrcalo in potem mi povejte še enkrat, da ste Little Jerrytcwn.» Jerrytown je vzel zrcalo, pogledal se vanj, videl šemo z dolgo kuštravo brado, ki ga je vsega zbegala. «Zmešalo se mi je!« je zatulil Little Jerrytown, mojster med detektivi. «Blede se mi... Oprostite mi, jaz nisem Little Jer-rytown, pač pa nekdo drugi. Sicer v tem hipu ne vem, kdo sem, toda tudi to že še izsledim...« Nato je detektiv odšel. Ko se je Little Jerrytown zavedel in ko je zavpil: «Ti, slepar, ti, norčeval si se z mano! Jaz sem v resnici Little Jerrytown... Samo spoznal se nisem tako hitro, ker sem se bil našemil... Sedaj vem gotovo, da sem Little Jerrytown...,» jo je bil Joe že davno odkuril. Blagor mu, kdor verjame... Toda ptiča je pa ustrelil le Jim, tretji v družbi. Poslušajmo, sedaj pripoveduje Jim! Tudi Jim se je lotil nekoč bančne blagajne. To ni nič kaj čudnega, kajti denar je stvar, ki jo potrebuje vsak človek. Kdor je opazoval kovača pri njegovem napornem delu, mora pritrditi, da si služi ta mož svoj ljubi kruhek v potu svojega obraza. Na vsak način ie niegovo delo nevarnejše in težavnejše kakor delo bančnega ravnatelja, ki stremi le za tem, kako bi si zvišal dohodke. Jim torej si je kot mož, ki se ne ukvarja z malenkostmi, prilastil deset tisoč dolarjev in je z njimi izginil.,. Medpotoma ga je pa zapekla vest. Opominjala ga je, naj nese svoj plen zopet na mesto, kjer ga je bil pobral. Jim se je boril s svojo vestjo, končno je bil pa le po junaški borbi premagan. Skesani grešnik je sklenil, da si poišče pravnega svetovalca, ki naj bi mu uredil vso zadevo, Pravni zastopnik Tomaž Willer je bil do-brovoljen gospod, imeli sc ga za moža dejanja, ki je poznal svoje ljudi. Ta gospod je vprašal našega Jima: «Povej mi, prijatelj, kcliko denarja si pa pobral?« Jim je odgovoril mirno: «Deset tisoč dolarjev...» «Nič več?» «Nič več!» «Koliko si pa pustil v blagajni,* je vprašal nato gospod Willer in pozorno pogledal Jima. «Mislim, da dvajset tisoč dolarjev...® je odgovoril po kratkem razmišljanju Jim. «Hm, hm,» je dejal prijazni gospod in pomežiknil s svojimi smehljajočimi se očmi. «Precej si pustil...» Jim je pritrdil ugotovitvi svojega pravnega zastopnika z nemim privzdigom ramen. «Veš, kaj te čaka, če te dobe?» je vprašal gospod po daljšem odmoru. «Seveda, zapro me!» «Prav, zapro te!» je ponovil gospod Wil- ler. «Mogoče za mesece, mogoče za leta. Vse zavisi od tvoje.ga priznanja. Ali bi rad prišel v ječo?» Jim je energično odkimal. «Denar ponesem nazaj, da bom imel mir...» «Počasi, moj dragec! Čeprav neseš denar nazaj, v ječo boš moral kljub temu, kajti tatviina je tatvina. Ubrati morava drugo pot, boljšo pot...» Pravni zastopnik je nekoliko pomislil. Nato je zopet začel: «Prej si mi rekel, da leži še dvajset tisoč dolarjev v blagajni...» «Da, to sem rekel.,.* «Prinesi mi še ostanek denarja, potem se bova nadalje pomenila o tej zadevi... Dobil sem pravo pot...» Jim se je razveselil, ko je slišal o poti, ki ga obvaruje ječe, in je bil drzen dovolj, da je vzel iz blagajne še ostanek denarja. Posrečilo se mu je, kajti tatvina se še ni bila odkrila. In Jim je stal drugi dan zopet pred svo-iim pravnim zastopnikom in mu odšteval bankovce na mizo. Zastopnik se je namuznil, pohvalil Jima, pristavil stol k svoji pisalni mizi in sestavil pismo s to-le vsebino: «Bančni tvrdki Hall & son v Little Rocku, Arkansas U. S. A. Moja stranka, gospod Jim Worthington, je okradel Vašo blagajno. Njegova družina je pripravljena poravnati škodo seveda s pogojem, da odstopite od ovadbe. Družina mojega klijenta Jima Worthingtona bi sprejela trideset odstotno poravnavo, da se izogne škandalu. Ne da bi hotel vplivati na Vašo odločitev, bi Vam kot odvetnik družine Worthingtonove svetoval, da upoštevate to ponudbo in da omogočite poravnavo na tej podlagi, kajti tožba bi ne dovedla do nobenega uspeha spričo dejstva, da nima moj klijent, ki je med tem večji del ukradene vsote že razdelil deloma med svoje prijatelje, deloma med so-vedce, nobenega premoženja. Z odličnim spoštovanjem Tomaž Willer.» Še isti večer je došla brzojavka s to-le vsebino: «Sprejemamo ponudbo družine Wor-thington. Hall & son, bančna tvrdka.» «Torej, dragi prijatelj,* je rekel gospod Tomaž Willer, pravni svetovialec Jimov, <'ti si iz vode. Trideset odstotkov tvojega plena pošljemo bančni tvrdki, ostanek si razdeliva: polovica pripade meni kot honorar in molčarina, polovico pa imej ti kot nagrado za svoj trud...» Gospod Willer je nato izročil Jimu deset tisoč pet sto dolarjev. Da, to so bili tiči: Jim, Joe in Jack. Največji med njimi je pa bil le Jim, bančni ropar, kaj ne? Večer. Že mrak zapredel utrujeno zemljo v tkanino je večernih sanj... in nizko sc spustilo je nebo in mesec — srp se jc zaseka! vanj. In umrl šepet vrtov jc in dreves, šuštenje šlo je preko daljnih cest... A tiha noč razpletla belo vez jc od zemlje do bleska daljnih zvezd! Janko Samcc. Berači. Na kamenitih pragih katedral sem zrl vse dni jih kakor kipe stati — J šel marsikdo jc mimo, kot da brati bi vseh bridkosti jim v očeh ne znal. In vendar jih pognal trpljenja val v bregove je, ki slast jih ni spoznali; in jih rodila je človeška maiti in Bog jim luč življenja jc prižgal! O, strašen je prepad, ki še nas loči v življenja dneh, da srcu še ni moči popotniku na cesti reči: brat! In človek sam nagon je, tsama kri še, ki v svetu si usodo trdo piše in duša v njem je kakor mrzel gad! — Janko Samec. Mnogo življenj je mrtvih, in mnogi mrtveci žive, * M. Vidovič. Prej pride hromeč, ki gre po pravi poti, kakor tekač, ki zgreši pot. Bacon. Zorko Lah: Načrt pristajališča vodnih letal Molčeči Benjamin. Pravljica. — Radivoj Rehar Živel je oče, ki je imel tri sinove: Severina, Celestina in Benjamina. Severin je bil razuzdanec in malopridnež, Celestin razgrajač in lažnjivec, Benjamin pa je bil Lih in molčeč in ga starejša brata radi tega nista marala. Zasmehovala sta ga in nanj zvalila krivdo za vsako hudobijo, ki sta jo napravila; Benjamin je bil vsak dan po nedolžnem tepen. Rekel pa ni ničesar, ker je bil zelo tih in molčeč. Zgodilo se je pa, da je prišel k očetu treh sinov star in razcapan berač ter poprosil za večerjo in prenočišče. Ko je bilo ustreženo njegovi prošnji in se je najedel in napil, je sedel za toplo peč in pripovedoval o deveti deželi, o kraljici Srečki in njeni prelepi hčerki Ljubiici. [Zamaknjeni in vzhičeni so poslušali dečki to prelepo pravljico, in starejša sta še tistega večera sklenila, napotiti se do njenega gradu. Vso noč sta premišljevala, kako bi dospela do tiste čarobne devete dežele, in ko je zjutraj vstala zlata zora, ju je že našla na poti do Srečke. Malopridna brata sta hodila in hodila, da sama več nista vedela, koliko dni in noči. Bila sta že zelo trudna in lačna, ko sta naposled dospela do bivališča glrde divje žene, ki je živela v samoti sredi temnega gozda. Krog njene raztrgane in napol podrte bajte se je nahajal obsežen sado-nosnik. V njem je zorelo najlepše in naj,-slajše sadje. Po sočnatem pašniku za sado-nosnikom so se pa pasle črede prekrasnih iskrih konj. Malopridna brata sta se veselo zasmejala, ko sta zagledala vse te dobrote. Samozavestno sta stopila pred divjo ženo in jo ošabno pozvala, naj ju nasiti in osedla dva konja, da jima do devete dežele ne bo treba hoditi peš. «Požuri se, baba, ker lačna sva in mudi se nama!» je dejal Severin. Toda žena se ni požurila in jima ni dala ne jesti ne piti, samo zarežala se je, obrnila jima hrbet in izginila v svojo kočo. «He,» se je zadrl za njo Celestin, «če nama nečeš dati, kar sva zahtevala, si bova pa sama vzela!» Urno sta stopila hudobna brata v sadovnjak, ustavila se pod košato hruško, polno zlatih sadov, in iztegnila roke po njih. Toda — o groza! Čim sta se dotaknila zlatih hrušk, sta se spremenila v dva iskra konja, žalostno zarezgetala in zdirjala med ostalo konjsko čredo. Benjamin, ki je bil ostal doma, je noč in dan premišljeval, kam bi bila utegnila izginiti Severin in Celestin, pa se le ni mogel domisliti. Šele nekega samotnega večera, ko je sedel za pečjo in pestoval mlado mačico, se mu je nenadoma zasvetilo v bistri glavi. «Da», si je dejal, «tako bo: v deveto deželo sta šla!» Tistega večera Benjamin ni mogel zaspati in ko se je zjutraj prebudila zlata zora, je srečala še nje.ga na poti v deveto deželo. Molčeči in tihi Benjamin je hodil in hodil, da sam ni več vedel koliko dni in noči, ko je naposled dospel do koče grde divje žene. Presenečen je opazoval razkošno obilje prežlahtnega sadja in črede prelepih konj in postal je žalosten. «Če bi imel vsaj nekaj teh okusnih sadov, čašo čiste studenčnice in enega teh iskrih konj», si je mislil, «pa bi bil najsrečnejši človek na svetu!* Tako si je mislil — rekel pa ni ničesar. Spoštljivo se je poklonil divji ženi in je hotel dalje po svoji poti. Toda glej komaj je napravil nekaj korakov, že se je močno zabliskalo, zemlja se je stresla kakor ob potresu in pred njim je stala — prelepa vila... «Hvala ti, odrešenik moj!» jc dejalo za roko in ga odpeljala v svoje domovanje, ki se je med lem spremenilo v čaroben giad, V tistem čarobnem gradu mu je postregla z najslajšimi jedili in pijačami. Postlala mu je na zlati postelji, da se je od-pcčil in okrepčal od prestanih naporov dolge poti. Ko se je pa zjutraj prebudil, ga je na dvorišču že čakala zlata kočija z dvema prelepima konjema. Vila ga je okopala v čudežni vodi, ki ga je spremenila v najlepšega dečka na svetu, oblekla ga v prekrasno in dragoceno kraljevsko obleko ter ga tako spremenjenega odpeljala pred svojo palačo. Urno je poklicala čredo iskrih TV bajno bitje. «Tisoč let sem čakala človeka, ki bo šel molče mimo moje podrte bajte, kajti samo tisti me je mogel rešiti strašnega prekletstva, ki me je bilo spremenilo v grdo divjo ženo; ali ni ga bilo. Prihajali so nešteti, a vsi so zahtevali od mene jedi in iskrih konj. Le ti edini nisi zahteval ničesar, čeprav si bil lačen, žejen in truden kakor vsi drugi. In glej, s tem si me odrešil, zato boš dobil vse, po čemer so zaman hrepeneli drugi.» Nežno je prijela prelepa vila Benjamina konj, ki so bili sami začarani mladeniči, in jih spremenila v ponosne in hrabre vojake v dragocenih bojnih opremah. Vso to silno in mogočno vojsko je dodelila srečnemu Benjaminu, da ga spremlja na na-daljni poti do skrivnostne devete dežele. Le dveh konj vila ni spremenila v vojaka; pustila jima jc še nadalje njuno konjsko zunanjost. . Globoko ginjen se je zahvalil Benjamin prelepi vili za njene darove in se s svojim spremstvom napotil dalje. Tako je potoval osem dni in osem noči, devetega dne pa je le srečno prispel na mejo skrivnostne devete dežele, katero so stražili silni velikani. Ti velikani so imeli strog ukaz, ubiti vsakogar, ki bi hotel prekoračiti mejo, ker zakon devete dežele je določal, da smejo živi samo od daleč gledati vanjo in še to le redki izvoljeni srečneži. Zgodilo pa se je, da so ravno tedaj, ko je prispel molčeči Benjamin na prag devete dežele, pričakovali v .gradu kraljice Srečke ženina mlade hčerke Ljubice. Ta srečni izbranec je bil kraljevič Srdan, sin kralja desete dežele, ki mu je bilo ime Nesrečko in je bil silno mečen in oblasten gospod. Orjaki, ki so stražili meje, so dobili naročilo, da ga morajo neovirano spustiti v deveto deželo in v kraljičin grad. Benjamin, ki vsega tega ni vedel, je mirno vozil dalje do orjakov in se zanje sploh ni zmenil. Toda zmenili so se oni zanj... «Stoj!» je zarjul prvi, ko je Benjamin prekoračil prepovedano deželno mejo. Dvignil je svoj orjaški meč, postavil se tik pred dečka in ga strogo vprašal: «Kdo si, ki hočeš k nam?» Ko je opazil, da se vozi Benjamin v' zlati kočiji s prelepimi konji in da je tudi vse njegovo spremstvo posuto z zlatom in dragim kamenjem, si je brž mislil, da bi utegnil bili to sam željno pričakovani ženin kraljične Ljubice; globoko se mu je priklonil. «Dovolite, visočanstvo,» je dejal orjak, «da prijavim vaš prihod njenemu veličanstvu naši presvetli kraljici in njeni hčerki, vaši nevesti!« in že je izginil preko gore v prestolni grad. Benjamin se je močno začudil, ko je slišal te besede, ki jih ni razumel, rekel pa ni ničesar. Po.gnal je svoja iskra konja in se napotil dalje po srebrni cesti devete dežele. Vozil se je mimo prelestnih vrtov, polnih čarobnega cvetja, srebrnega grmičja, zlatega sadja in rajskih ptic, ki so. prepevale pesmi o blaženi sreči in večni ljubezni. Tako je prispel do kraljičinega gradu, kjer je bilo že vse pokonci, da sprejme visokega gosta in dragega ženina. Sama kraljica mu je prišla nasproti, ljubeče ga je objela in ga prižela na svoje kraljevsko srce in prav tako je storila tudi prelepa kraljična Ljubica. Benjamin, ki ga je vse to silno presenetilo in začudilo, se je globoko priklonil vsemu visokemu dvoru, rekel pa ni ničesar. «Truden je od dolge poti,» si je mislila kraljica, zato ni silila vanj, temveč ga je odvedla v svoj grad in mu odkazala prelepo spalnico z biserno posteljo, da se naspi in odpočije. Deček je bil sicer res1 truden, toda spati le ni mogel. Čimbolj je premišljal, tembolj se mu je dozdevalo, da ga smatrajo za nekoga, ki on ni. Mučila ga je skrb, kako se bo vse to čudno naključje razmotalo in razrešilo. Naposled je sklenil stopiti pred kraljico in ji povedati, kdo da je in kako je prišel v njeno deželo; toda svojega sklepa ni več mogel izvršiti... Nenadoma so se odprla vrata njegove spalnice in vanjo je planila do zob oborožena dvorna straža, zgrabila ga, zvezala in vrgla v globoko in temno ječo. Benjamin se je dobro zavedal, da se mu godi krivica in da trpi po nedolžnem, rekel pa le ni ničesar, molče je pustil, da so storili z njim, kar so hoteli, Pohlevno in vdano je legel na trda, kamenita tla in čakal, kaj se bo zgodilo. Tako je ležal vso noč v temni in vlažni ječi, šele proti jutru se mu je* zazdelo, da čuje za seboj neko rahlo, pritajeno škrtanje. To škrtanje je prihajalo vedno bliže in bliže in ko je prišlo najbližje, je nenadoma prenehalo. In glej, v debeli steni strašne ječe se je pokazala nenadoma mala svetla odprtina, skozi to odprtino pa je prihajala drobna miška in hitela naravnost k njemu. Previdno se je približala živalca Benjaminovemu ušesu in mu zašepetala: «Dobro jutro, dobri Benjamin! Pošilja me k tebi lepa vila, ki si jo odrešil, ker videla je v svojem čarobnem zrcalu, kaj se ti je pripetilo. Ne boj se, ker vse bo dobro! Ko si prispel, so smatrali tebe za pričakovanega ženina Srdana, sina kralja Nesrečka, vladarja temne in mračne desete dežele; toda med tem, ko si ti počival na dijamantni postelji, je prispel v grad tudi on in kraljica je spoznala svojo zmoto. Zato me poslušaj in pazi na vsako mojo besedo. Ko bo zunaj posijalo solnce, bodo prišli pote in te bodo odvedli pred najvišji sodni dvor. V prestolni dvorani devete dežele bodo sedeli na prestolu kraljica Srečka, kraljična Ljubica in kraljevič1 Srdan, krog njih pa bodo zbrani vsi ministri in veliki sodniki. Zasliševanje bo vodila sama kraljica. Spraševala te bo, kdo si in po kaj si prišel, ti ji pa ne daj odgovora. Globoko se pokloni kraljični Ljubici in izroči ji tole ogledalce!* Pri teh besedah je potisnila miška Benjaminu v roko majceno ogledalce, želela mu dobro srečo in izginila. Prav tedaj je posvetilo zunaj svetlo solnce, v ključavnici Benjaminove ječe je pa zarožljal ključ, in vstopili so kraljični stražniki, osvobodili ga trdih vezi in odvedli pred najvišji sodni dvor, kjer je bilo vse prav tako, kakor mu je bila dejala miška. Na prestolih so sedeli kraljica Srečka, kraljična Ljubica in kraljevič Srdan, krog njih pa so bili zbrani ministri in visoki sodniki. «Kdo si in čemu si se vtihotapil v mojo deželo?« ga je vprašala kraljica z osornim in pretečim glasom. Benjamin se pa ni zmenil za njeno vprašanje; približal se je kraljični Ljubici, se ji poklonil in ji izročil ono majceno čarobno zrcalce. Prelepa kraljična, kateri je Benjamin mnogo bolj ugajal kakor mračni kraljevič Srdan, se mu je ljubeznivo nasmehnila, vzela ogledalce in pogledala vanj. Gledala je in gledala in njena prelepa lica so bolj in bolj bledela. Naposled je kriknila od nepopisne groze, planila kvišku in se onesveščena zgrudila na tla. Preplašeni so ji priskočili na pomoč ministri in sodniki, a kraljica ji je vzela iz roke čarobno zrcalo in se radovedna ozrla vanj. In glej, tudi njena lica so pobledela od silne groze, ker v zrcalcu je videla vse muke in vso grozo, ki bi jo morala pretrpeti njena oboževana hčerka, ako bi se poročila z mrkim kraljevičem Srdanom. V tem skrivnostnem zrcalcu je videla jasno in razločno mračno in strašno deželo kralja Nesreče, njegov temni mrtvaški grad, vse neskončno trpljenje in gorje, ki je prebi-.valo v njem. Z grozo v duši se je zavedala, komu je hotela izročiti svoje dete. Omamljena od tega nenadnega spoznanja, je planila k molčečemu Benjaminu, ga objela in poljubila ter se mu zahvalila, da ji je otel otroka iz krempljev pošastnega ženina. Potem se je obrnila k svojim stražnikom in jim velela: «Zgrabite princa, zvežite ga in odpeljite preko meje in nikdar in nikoli več naj se ne prikaže pred moje oči!» Kakor bi trenil, so izvršili stražniki kraljičin ukaz; in glej, čim je princ zapustil prestolno dvorano, se je kraljična Ljubica zopet osvestila, nasmehnila se je vsa blažena, stopila k molčečemu Benjaminu in mu padla v naročje. Osem dni in noči so potem slavili v prestolnici devete dežele poroko zalega Benjamina in prelestne kraljične Ljubice, devetega dne sta se pa mlada zakonca poslovila od kraljice in sta se s svojim bogatim in mogočnim spremstvom napotila v prvo, to je v našo deželo, da nam prineseta svoj blagoslov in velik nauk, da je — molk zlato! S pomočjo tega velikega nauka sta bila naposled rešena tudi nesrečna Benjaminova brata Severin in Celestin, ki sta se zopet spremenila v zala mladeniča in sta postala pobočnika in prva svetovalca kralja Benjamina in kraljice Ljubice. Pomladanska. Cvetica zlatica rumena je v lica, na travniku kima; minula je zima. Zdaj v toplo poletje dehtelo bo cvetje, šle bodo na solnce še pikapoloncc. Čebele pa brale med bodo in dale še nam ga tri žlice za sladke potice. Radivoj Rehar. Deti nst vo. Lev Nikolajevič Tolste j, Srečni, blaženi, nepovratni dn?vi detin-siva! Kako naj bi ne .gojil in hranil spominov na vas! Vi dvigate in pojite mojo dušo in tvorite zame vir največjih užitkov. Do trudnosti se naletam in sedim upehan na svoji visoki otroški stolici ob čajni mizi; pozno je že, skodelica kavice s sladkorjem je že davno izpraznjena, spanec leze na oči, toda ne premaknem se z mesta, tam sedim in poslušam in gledam. Kako bi ne poslušal! Mama govori z nekom, njen glas zveni tako ljubko, tako nepopisno prijateljsko. Že sam zvok pove mojemu srcu neznano mnogo! Z očmi težkimi od spanca jo pogledam naravnost v obraz, in nenadoma se mi zdi, da je postala majhna, tako! 'majhna, da njen obraz ni večji ko gumb, toda pri tem vidim vse zelo razločno, kako me gleda in se smehlja. Ljubo mi je, da je tako majhna. Sklopim oči še tesneje in postane tako majhna ko otroci v zenicah; toda nato se zganem in čarobna slika izgine. Napravim znova majhne oči, vrtim se tja in sem, trudim se, da bi sliko pričaral znova, ne posreči se mi. Dvignem se, podvijem si noge in ležem udobno v velik naslonjač. «Zopet boš zaspal Nikolaj; pojdi v spalnico,» je dejala mama, «Ne bom spal,» sem odgovoril, in nejasne, toda sladke sanje so napolnile mojo domišljijo. Zdrav otroški spanec mi je zaprl oči in minuto pozneje se nisem zavedal več in spal, dokler me niso prebudili. Tu pa tam se čuti v polspanju dotik nežne roke; po dotiku se spozna in se ulovi še v spanju tik pred obrazom in se stisne vroče vroče na ustnice. Vsi so že odšli; v sobi za goste gori samo še ena luč. Mama je dejala, da me bo zbudila. Pride, sede na rob naslonjača, v katerem spim, pogladi s čudovito nežno roko po mojih laseh in mi pošepne z ljubim znanim glasom v uho: «Vstani, moj ljubček; čas je, da greš v posteljo.* Noben ravnodušen pogled je ne kali; vso svojo nežnost in ljubezen razliva čez me. Ne ganem se, njeno roko pritisnem še tesneje na ustnice. «Dvigni se vendar, moj angel!» Z drugo roko objame moj vrat, njeni mali prsti se gibljejo in me žgačkajo, V sobi je tiho, poltemno; radi žgačkanja in prebuditve so moji živci razdraženi; mama sedi tik poleg mene, dotakne se me, jaz čutim njen dih in slišim njen glas. To me požene kvišku, svoje roke ovijem krog njenega vratu, svojo glavo položim na njene prsi in vzkliknem brez sape: «Ah, ljuba, ljuba mati, kako te imam rad!» Smehljala se je po svoji stari, očarljivi navadi, vzela mojo glavo v svoje roke, me poljubovala na čelo, na nos, na oči in me posadila v svoje naročje. «Ti me imaš torej zelo rad?» Molčala je za trenutek, nato je dejala: «Čuj, imej me vedno rad in ne pozabi me! Tudi kadar tvoje mamice več ne bo, je nikoli ne smeš pozabiti. Čuješ: nikoli, Nikolaj.» In poljubila me je še nežneje. «Tiho, ne praviti tega, ljuba dobra mamica!* sem vzkliknil in poljubljal njena kolena in pri tem so vrele solze iz mojih oči, solze ljubezni in .ganotja. Prišel sem v spalnico in stal v svoji toplo podloženi spalni suknjiči pred sveto podobo. Kakšno čudovito čuvstvo me je objelo ob besedah: «Ljubi Bog, čuvaj moje starše, ata, mamo in babico, učitelja Karla Ivanoviča, mojega brata Volodja in mojo sestro Ljuboško.» Kadar sem govoril te besede, ki so jih moje ustnice sprva jecljale za materjo, se je raztopila ljubezen do Boga in do staršev na čudovit način v eno skupno čuvstvo. Vedel sem in čutil, da je Bog velik, pravičen in dober; bil sem prepričan, da usliši vse moje prošnje, kaznuje vse prestopke, da mu moram biti hvaležen za vse in da me nikoli ne bo zapustil. Noben dvom ni takrat razjedal mojega miru. Po molitvi mi je bilo lahko in veselo pri srcu, zavil sem se v odejo. Lepe sanje v mislih so si sledile; toda o čem sem sanjal? O bežnih rečeh, pri tem pa sem bil prežet od upanja na svetlo srečo in čisto ljubezen, Nato sem videl Karla Ivanoviča z njegovo temno usodo; ta je bil edini človek, ki sem ga imel za nesrečnega. Smilil se mi je, in občutil sem toliko ljubezni do njega, da so mi stopile solze v oči in sem želel, da ga Bog napravi srečnega in meni pomore, da mu izkažem svojo ljubezen — vse bi bil zanj žrtvoval. Nato sem položil svojo ljubo igračo, zajčka ali psička iz porcelana, v kot blazine in sem se radoval, kako dobro, toplo in ugodno tam. leži. Nato sem prosil še ljubega Boga, naj da vsemi sreče in zadovoljnosti, naj napravi za izprehod naslednjega dne lepo vreme, legel sem na drugo stran, spomini so se pomešali s sanjami, in zaspal sem. rahlo in z obrazom skoraj mokrim od solz. Ali se bodo še kdaj vrnili svežost, brezskrbnost in moč vere, ki sem jih nezavedno imel v svoji mladosti? Ali je mogoča1 lepša doba življenja nego je bila ta, v kateri sta me vodili dve naj višji čednosti: nedolžna radost in neskončna žeja po ljubezni. Kje so ostale verne molitve? Kje je najdragocenejši dar: čiste solze ganotja? Je-li priletel tolažeči angel, posušil smehljaje te solze in vdahnil čisti otroški domišljiji sladkih sanj? Ali je življenje v resnici zapustilo tako težke sledove v mojem srcu, da je to ganotje, da so te solze na vekomaj izginile in so ostali samo spomini nanje? Polž in žaba. Srečala sta polž in žaba davi' se kraj naše mlake in pozdravila spoštljivo že na štiri se korake. «DobrO' jutro, boter Slinarj» je dejala žaba Rega. »Kam pa, kam ste namenili mimo našega se brcga?» »Veste sitrina,» polž je rekel, «časi so se spremenili; in še mi — če dovolite — nismo več kot prej smo bili. Pa sem mislil sam pri sebi in sem tale sklep napravil: auto kupim, lep in ročen; kaj bi peš se onegavil. Baš sedaj grem doli v meslo, da ga kupim; kaj hudirja: naj enkrat še polž počasni z autom krog po isvetu dirja.* «Ježeš, ježeš, boter Slinar,* je dejala strina Rega, «vi pa v autu? To bo smeha, da nikdar nikoli tega.» «Vam pa, strina,« polž dodal je, «svetoval bi čoln motorni; v njem bi bili vse bolj «nobel» in nič več kot zdaj okorni.» ', je dovršil pred kakim letom ljubljansko Tehnično sredn,'o šolo v gradbenem oddelku. Šola je že dobro znana, ker nam je dala lepo vrsto napredno mislečih gradbenikov. V tem oziru nas lahko prepriča tudi načrt, ki ga mi objavljamo. Popis načrta prepuščam Lahu samemu: Vsaka potniška postaja bodisi železniška, bodisi pomorska ali letalska ima v glavnem ene in iste bistvene zahteve: čakalnico za potnike, urade za izdajanje listkov in informacij, prometne urade. Če je postaja izhodiščna, bo imela tudi lopo za shrambo prometnega sredstva (izjemo tvorijo le pomorske postaje). K tem glavnim zahtevam se priključujejo po potrebi še: restavracija, ■hramba za prtljago, prostori za prometno, rediteljsko in carinsko osobje, itd. Naša postaja odgovarja najprej splošnim in poleni stranskim zahtevam, ki jih stavi promet z letali. Rebrasta železobetonska plošča, ki sloni na železobetoniskih pilonih, sega v morje v obliki pomola, na katerega koncu sc dviga postaja. Vsa njena struktura nam priča, da je stavba nastala iz elementarnih potreb, ki jih stavlja promet po morju in po zraku. Iz tega tudi ona razgibanost, ki spominja na parnik. Spodnji prostori obsegajo prometni urad, sobo za prometno osobje, čakalnico in pritikline. V dvignjenem, polukrožnem delu pa se nahajajo: restavracija-bar z obširnim balkonom krog in krog, stanovanje oskrbnika-čuvaja in brezžična postaja. Na stolpu nahajamo svetilnik, ki naj vodi letala v nočnih urah. V prvo nadstropje in na vrhnjo teraso pridemo ali po stopnicah ali pa z dvigalom, znanim pod imenom «paternošter», ki omogoča reden, hiter in nepretrgan promet med poedinimi nadstropji. Dvigalo nahajamo v prostoru, ki je razvidno na sliki z visokim oknom, ki se dviga na levi preko cclega vzvišenega poslopja. Koncem pada pomol stopničasto v morje. Prehod na letala se vrši s pomočjo premostljivega mostiča. Svota gladkih ploskev, mas, črt in barv nastalih iz gole konstruktivne potrebe se druži v izrazito karakterno skupino železobetona, opeke, slekla in železa, ki tvorijo bistvo Stavbenega materrala v arhitekturi naše dobe. — h š. — Brstje. Henrik H. V aš kupček rokopisov smo pregledali. Najmanj nam ugaja tisto, kar je priteklo pripovednega naravnost iz Vas. O priliki bomo uporabili obe pravljici, povedali pa moramo, da nam jih je treba še enkrat prepisati, če jih hočemo uporabiti. Jezikovno niste napredovali. Dve pesmi, «Jesens'ka» in «Večemo razpoloženje«, bomo o-hranili za kako priliko; zdi se nam pa, da ste nam bili drugo pesem že enkrat poslali. »Hlevar Drcja» je sentimentalna črtica z vsebino nekakega hlapca Jerneja, ki se na tak in na tako kratek način, kot ste to poizkusili Vi, sploh ne da obdelati. Sicer pa — kdo naj se po Cankarju še loti tega problema? «Krivda dekle» ima sicer par dobrih mest, v celoti pa je črtica banalna. Iz snovi, kot ste jo razporedili Vi, bi niti vešč pisatelj ne mogel kaj dobrega napisati. Tudi Vaše filozofira-ranje mi ne ugaja. Kaj res mislite, da je ljubezen čistih in ljubezen tistih, ki iščejo samo telesnega užitka, eno in isto? Ljubezen je vselej čisla, med njeno duševnostjo in telesnostjo ni meje, sicer ne zasluži imena ljubezen. Zdi se nam, da za take probleme še niste dorastli. Pišite še, a učite sc tudi obenem, pilite svoje stvari in prepisujte jih. Vsaka nova stvar mora bili boljša od prejšnje, sicer je za nič! Gospa Kandida. Vaša črtica je dobro pisana, le proti koncu nekoliko razvlečena. Možno je, da jo ob priliki priobčimo. Le to — čemu hodimo po motive na jug, po junake na jug, ko kipi življenje okrog nas? Julče Gorjan. Poslali ste nam dve črtici. Prva je sentimentalna: pijanec pretepa svojo ženo in ji izsiljuje denar. Življenje je treba zgrabiti na široko in na globoko, ne na tak način, kot ste ga zgrabili Vij Podobnih črtic smo brali že toliko, da se nam vrti od njih. Tudi humoreska ni dobra. Humor je težka zadeva in je najmanj poklicanih, ki bi mu znali z uspehom služiti. Stavki kot: »Vladimir An-drejič je pel tako otožno ko vol, ki ga ženejo v mesnico...« itd., ne razodevajo niti humorja, niti pisateljskega talenta. Pošljite nam še kaj! Slavko Prijatelj. Ne pošiljajte nam tako obširnih rokopisov, ki jih ne moremo sprejeti, četudi bi bili dobri. Tudi sodbe o njih ne moremo izreči, če njmamo celotnega dela pred seboj. Pišite raje krajše stvari, ali pa nam pošljite kako delo v ce-loli, da ga preberemo in Vam povemo svoje odkrilo mnenje. Kako naj Vam vrnemo poslane rokopise? Iz Pavletove mladosti. Prejeli. Pregledali bomo rokopis še enkrat in vam sporočili, kako je z njim. Književni drobiž. Ravnokar so izšle že dokaj nestrpno pričakovane KRESNICE za leto 1928. Književna družina «Luč», ki si je znala tekom svojega kratkega obstoja pridobiti že splošno priznanje, bodisi v izberi objavljenih del, bodisi v okusnosti zunanje opreme, je tudi topot dokazala, da je njen glavni namen nuditi našemu ljudstvu zabavno in poučno čtivo v čim cenejši izdaji. Knjige, ki jih tudi letos dobijo naročniki za malenkostno ceno 4 lir, so sledeče: 1. Zbornik III. Uredil dr. L. Čermelj. — Vsebuje: Josip Jurca: Parlamentarna preuredba. Ferdo Kleinmayr: Ljudsko šolstvo Tržaške okolice v svojih početkih (do 1868.) France Bevk: Periodne publikacije, Ivan Vouk: Slovensko gledališče na Tržaškem. D. L.: Jedan popis pučanstva godine 1645. u opčinama Barbanu i Raklju u Južnoj Istri. L. Č.: Dodatek k razpravi «Politično-upravna razdelitev Jul. Krajine® za dobo do 30. junija 1928. 2. France Bevk: Vihar. Ribiška zgodba iz preteklosti, v kateri popisuje pisatelj življenje naših ribičev na devinski obali. 3. Karel Mat. Čapek-Chod: Hojka-Ncdonošen. Dvoje zanimivih povesti, ki jih je iz češčine prevedel znani pisatelj Slavko Slavec. S. Slavec je prevoda pospremil tudi s kratkim življenjepisem slovitega češkega pisatelja Čapeka. O knjigah bomo še podrobneje izpregovorili v eni izmed naslednjih številk. Knjige so v isvoji preprostosti okusno in vzorno tiskarsko delo, ki dela tiskarni čast. Glasba in ljubezen, spisal Paul Keller, prevedel dr. Ant:m Kacin. Izdala in založila Katoliška Knjigarna v Gorici. Cena 2.— liri. Nemci, ki so mojstri v statistiki, so dognali, da v ljudskih knjižnicah, v bolnišnicah, sanatorjih in celo ječah, največ in najraje prebirajo knjige Paula Kellerja. Zakaj pa? Zato ker prinašajo Kellerjeve knjige soln-ce, smeh, tolažbo, podvig, svežost. Pričujoča knjižica prinaša duhovito novelo o kvartetu, ki krči pot napredni glasbi v majhnem mestecu. Knjiga je vsa zasoljena s svežim humorjem, duhovito prikazuje plemenito prijateljstvo dveh mladeničev in njuno nesrečno ljubezen, pa njun podvig v svet. Posebno pevci se bodo ob tem iskrečem se humorju prisrčno nasmejali, pa tudi uživali umetniško lepoto te zgodbe. Kritika. Slovenska religiozna lirika. Ta knjiga, ki je izšla pri upravi .