ITRA105 LET 5 Vam želijo župan in občinski svet občine Hajdina PREDSEDNIK DRŽAVE DR. JANEZ DRNOVŠEK NA KRATKEM OBISKU V OBČINI HAJDINA Želel obiskati I. mitrej v upari Radoslav Simonič je na pustni ponedeljek imel £rfto čast, da je v svoji občini lahko za kratek čas gostil predsednika države dr. Janeza Drnovška. Predsednik je bil tistega dne na obisku v Mlinu Korošec v Zabov-cih in na ptujskem gradu, zelo pa si je želel ogledati tudi I. mitrej na Sp. Hajdini. Zupan Simonič je to storil z velikim veseljem, predsednika s spremstvom in v družbi z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešem Arihom pa popeljal po tej enkratni znamenitosti Hajdine in Ptuja. Predsedniku Drnovšku je na kratko predstavil tudi občino in njene posebnosti, Drnovšek pa je ob slovesu občini zaželel uspešnega dela, občanom pa veliko zdravja in pozitivnih misli. TM HAJDINČAN je glasilo občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko Veselo pisanko in naj vam velikonočni čas prinese le dobre stvari. Uredniški odbor Pred velikonočnimi prazniki .to: TM Zupanov uvodnik Pozdravljena pomlad 2006 Snežna odeja minule zime je vztrajala kar lep čas in naravi omogočila dolg, zaslužen počitek. Občanom in občini pa ob koncu izstavila izdaten račun za ogrevanje, pluženje snega, posipavanje in soljenje naših cest. Kot vsako pomlad so se tudi letos naše ceste in javne poti pokazale v slabi “kondiciji”. Potrebno bo krpanje, grediranje, obnova bankin in še marsikaj. Kljub skoraj vsakodnevnemu posipavanju je bilo stanje najslabše okrog novega Poslovno stanovanjskega centra (PSC) na Hajdini in v naselju Draženci. Skratka na tistih cestah, kjer se in se še izvajajo infrastrukturna dela kanalizacije in drugih komunalnih vodov. Po dogovoru smo občinski svet, nadzorni odbor in uprava preteklo leto zaključili v prvi polovici januarja na nekoliko drugačen način v nostalgičnem ambientu gostišča Balkan-expres v bližini Maribora. Bilo je prijetno vzdušje ob prijetni glasbi in dobri hrani. Pa kaj ko lepi prijetni dogodki hitro minejo. Za nami je izbira športnika leta 2005. Letošnja prireditev je potekala v telovadnici OS Hajdina. Kazalo bi to lokacijo v bodoče obdržati kot stalno. Nekaj dni po tej prireditvi je bila v dvorani PGD Gerečja vas kulturna prireditev ob slovenskem kulturne prazniku. V začetku februarja je na občini potekal prvi sestanek z razlaščenci stavb in stavbišč na poteku bodoče AC Slivnica - Draženci. Danes je večina kupoprodajnih pogodb z DARS-om že podpisanih. Trudim se, da jim po svojih močeh pomagam, kajti ne glede na višino plačil marsikomu ni lahko. Pričele pa so se že tudi cenitve kmetijskih zemljišč in podpisovanje pogodb. Konec meseca februarja sta v skladu vladnega obiska v Sp. Podravju občino Hajdina obiskala s svojima ekipama minister za promet g. Božič in minister za gospodarstvo g. Vizjak. 0 tem so mediji širše poročali. Čez nekaj dni si je predsednik dr. Janez Drnovšek nepričakovano in zadnji trenutek napovedano ogledal 1. mitrej na Sp. Hajdini. Ob tej priložnosti sem mu na kratko predstavil našo občino in življenje v njej. Ob odhodu je zaželel Občini Hajdina uspešnega dela, občanom pa veliko zdravja in pozitivnih misli. Na sami občini, u občinski upravi ali pri županu se je oglasilo veliko število občanov z najrazličnejšimi težavami, željami ali potrebami. Ob petkih in sobotah zvečer so potekali občni zbori naših društev. Bili so dobro obiskani in društva pozitivno ocenjujejo opravljeno delo preteklega leta. Ob pustu sta me obiskali skupini kurentov iz Dražen-cev in Hajdine, iz OS Hajdina pa jih je prišlo toliko, da je bilo parkirišče pred občino in pred cerkvijo polno zasedeno. Tudi učiteljice so bile lepo našemljene. 30. marca smo imeli 22. redno sejo Občinskega sveta. Najpomembnejša točka je bila obravnava in potrditev zaključnega računa za leto 2005. Pred sejo so se sestali vsi odbori pri občinskem svetu in dobro predelali gradivo za sejo. Vseskozi od prvega delovnega dne v tem letu, je bila velika večina dela občinske uprave in župana usmerjen v reševanje najrazličnejših infrastrukturnih opravkov in spremljajočih problemov. Do 1. aprila so bile v novem PSC odprte in predane svojemu namenu: Pošta, splošna zdravstvena ambulanta in prodajalna Mercator. V stanovanja se vseljujejo prvi stanovalci. Predvidoma v mesecu aprilu se bo preselila upravna pisarna, okrog 1. maja pa tudi občinska uprava. Z investitorjem sva se dogovorila, da bo svečana otvoritev PSC Hajdina v petek, 2. junija ob 11. uri na trgu. Za ta dan bomo skupaj z ZKD Hajdina in ostalimi investitorji pripravili celodnevni kulturni in veseli dan. Pričakujemo lep in topel dan. Vabljeni tudi tisti, ki vseskozi iščete kakšno morebitno napako v pogodbah, v času gradnje, v izvedbi ali kako drugače, kar bi prišlo prav na jesenskih lokalnih volitvah. Ne trudite se, vse je na razpolago in na ogled v občinski upravi, kaj več pa lahko izveste pri županu ali predsedniku komisije, investitorjih, izvajalcih, nadzornikih, iz zapisnikov opravljenih inšpekcijskih pregledov itd. Vesel sem, da tako veliko delo peljemo počasi proti koncu. Hvala vsem in vsakomur, ki je kakorkoli sodeloval pri nastajanju največjega projekta v zgodovini občine. Vsak sodelujoči je prispeval delček k tej pridobitvi. Mislim, da bo končna podoba PSC - ureditev trga in okolja dokončana v letu 2007, kar največ pa bomo poskusili postoriti še v tem letu. In ker smo že v mesecu aprilu, običajno 14 dni pred veliko nočjo opravimo tradicionalno čistilno akcijo po občinah. Kljub temu da imamo organizirano odlagališče v Gajkah - čisto mesto in imajo vsa gospodinjstva (nekaj jih še vedno meni, da ne ustvarja odpadkov) posode za smeti, se po naši okolici najde še veliko nesnage. Odpadki, ki končajo v našem okolju, ne samo da izražajo našo kulturo, temveč onesnažujejo ptice in druge živali. V resnici kdor odvrže takšen odpadek v naravo, ga v končni fazi odvrže sebi in ne drugemu. En dan skrbi in čiščenje je seveda premalo, da bi ohranili čisto okolje. Kakšne nesnage živijo med nami, najbolje vedo tisti ki čistijo ekološke otoke. Pa saj je vendar ekološki otok namenjen “sortiranju” - zbiranju PVC embalaže, stekla, papirja in ne gradbenih, kovinskih in živilskih odpadkov. Belo tehniko odpelješ na ČISTO MESTO in ne v ekološki otok ali na pokopališče. V zadnjem času je bilo s strani okoljske inšpekcije kaznovanih z globo kar lepo število takih odlagalcev, ki so za seboj morali tudi nepravilno odvržene odpadke počistiti, odpeljati na “ČISTO MESTO” in kasneje to z dokazilom dokazati okoljskim inšpektorjem. Na srečo lahko rečem, da jih je velika večina od drugod - ne iz občine Hajdina. Predvsem iz sosednjih občin. Ali nam te odpadke prinašajo namerno ali jih veseli, da odlagajo k “sosedu” ali pa nimajo nobenega odnosa do okolja. Veseli me, da sta na podlagi spremenjene zakonodaje (tudi lastnik zemljišča je odgovoren) Elektro družba DEM in ČISTO MESTO Ptuj sklenila pogodbo za čiščenje ob kanalu. Ocenjujeta, da gre za cca. 1500 ton več 10 let starih in novih odpadkov vseh “asortimentov”. Tudi iz občine Hajdina bomo na ta dan šli s skupino “čistilcev”, sestavljeno izključno iz članstva naših društev “na pomoč”. Upam, da bomo uspešni. Uspešni ne samo po količini zbranega temveč tudi pri spreminjanju zavesti. Pa kaj ko na akcijo ne bo tistih, ki čez leto ilegalno onesnažujejo. Za spremembo miselnosti nikoli ni prepozno. Mogoče pa bomo letošnje velikonočne in prvomajske praznike praznovali v bolj čistem okolju - predvsem pa za sabo pustili manj “sledi”. Naj bodo prazniki lepi in veseli, pomlad pa prijetna in lepa! Župan Radoslav Simonič april 2006 HAJDINČAN Z zasedanja Občinskega sveta V Tmesecu decembru se je Občinski V svet sestal na 21. redni seji, ki je bila 23. decembra 2005, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: - ODLOK o proračunu občine Hajdina za leto 2006, - ODLOK o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina, s tem odlokom kot koncesijskim aktom se določi predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina (v nadaljevanju: javna služba). - SKLEP o soglasju h kandidatu za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, s katerim se za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj imenuje mag. Matjaž Neudauer. W Tmesecu marcu se je Občinski svet V sestal na 22. redni seji, ki je bila 30. marca 2006, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: - ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Hajdina za leto 2005 - ODLOK o spremembi in dopolnitvi Odloka o predkupni pravici občine Hajdina, ki določa območje, na katerem občina Hajdina uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah. - Predlog Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območji urejanja P10-S8/2 in P10-S8/3 Hajdina, - Letni program športa za leto 2006 v občini Hajdina, s katerim bo občina Hajdina v okviru letnega programa športa za leto 2006 vsebinsko pokrivala in sofinancirala naslednje dejavnosti: dotacije klubom in športnim društvom, šolski šport, rekreacija - šport za vse, športna zveza, šolanje strokovnih kadrov, prireditve in akcije, napredovanje ekip, aktivne počitnice, investicije in investicijsko vzdrževanje. - Točkovno ovrednotenje športne dejavnosti v letu 2006 - Letni finančni program kulture v občini Hajdina za leto 2006 - Točkovno vrednotenje kulturnih društev in skupin za leto 2006 - SKLEP o nakupu zemljišča, s katerim se od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS odkupi del zemljišča v izmeri cca 30 m2, na parceli št. 501/3 k.o. Gerečja vas, ki bo omogočilo dostop do treh gradbenih parcel - SKLEP o rušitvi objektov v lasti občine Hajdina. Porušijo se naslednji objekti v lasti občine Hajdina: - objekt na parcelni št. 598/4 (stara trgovina Mercator) in - objekt na parcelni št. 529/7, 597/3 in 165.S (društvo upokojencev Hajdina). - SKLEP o pridobitvi javnega dobra s katerim naslednje nepremičnine pridobijo status zemljišča v splošni rabi in se razglasijo za javno dobro v lasti občine Hajdina: k.o Slovenja vas - odcep ceste Metli-čar - pare. št. 135/13, ZKV 342, v izmeri 219 m2, vrsta rabe: pot - pare. št. 135/15, ZKV 368, v izmeri 153 m2, vrsta rabe: pot - pare. št. 135/11, ZKV 383, v izmeri 121 m2, vrsta rabe: pot - pare. št. 135/12, ZKV 341, v izmeri 67 m2, vrsta rabe: pot - pare. št. 135/14, ZKV 352, v izmeri 19 m2, vrsta rabe: pot k.o. Skorba odcep ceste Krušič -Mohorko - pare. št. 268/4, ZKV 85, v izmeri 142 m2, vrsta rabe: pot - pare. št. 268/7, ZKV 328, v izmeri 244 m2, vrsta rabe: pašnik - SKLEP o dopolnitvi načrta delovnih mest za leto 2006, s katerim se načrt delovnih mest za leto 2006 dopolni z zaposlitvijo Vodje režijskega obrata. - SKLEP o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja, komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina družbi Cisto mesto Ptuj d.o.o. - SKLEP o soglasju k Statutu javnega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj, s katerim občinski svet občine Hajdina daje soglasje k Statutu. - Stališče občinskega sveta v zvezi z ravnanjem župana do Ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina za izvedbo referenduma podvoz - nadvoz, v zvezi s predpisanimi postopki. Občinski svet je obravnaval še naslednje točke dnevnega reda: - Stališče občinskega sveta do zahteve Ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina za izvedbo referenduma, podvoz - nadvoz, - Stališče občinskega sveta v zvezi z ravnanjem župana do Ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina podvoz - nadvoz. Občinski svet se je seznanil tudi s Trendi varnostnih pojavov na območju občine Hajdina v letu 2005, ki jih je obrazložil vodja območnega okoliša Policijske postaje Ptuj Igor Levstik. Občinska uprava POMEMBNO OBVESTILO! Neposredna plačila v kmetijstvu 2006 Vsi vlagatelji vlog za Neposredna plačila v kmetijstvu, ki so lansko leto na ARSKTRP oddali vlogo in so za svoja kmetijska gospodarstva uredili GERKE (grafične enote rabe kmetijskih ZEMLJIŠČ), bodo z ARSKTRP v predvidoma dveh pošiljkah na svoje domače naslove dobili potrebno dokumentacijo za uveljavljanje letošnjih zahtevkov. Praviloma bodo najprej dobili grafične podlage z izrisanimi GERK1 za svoja kmetijska zemljišča, nato pa še predtisk z vsemi ostalimi podatki, potrebnimi za vlogo (izvleček površin, prijavljenih lansko leto). Brez predhodno urejenih G BRKOV vloge na Kmetijski svetovalni službi ne bo mogoče zaključiti! To boste vsi upravičenci po 1. marcu lahko storili na Upravnih enotah, na Kmetijski svetovalni službi pa ne več, ker bo kampanja že potekala. Informativni sistem za vnašanje vlog zahteva, da imajo nosilci svoje GERKE fiksno urejene vsaj en dan pred izpolnjevanjem vloge! Med zadnjo spremembo GERKOV in izpolnjevanjem vloge se mora v računalniškem sistemu spremeniti datum, miniti mora vsaj en dan! Na svoje domače naslove boste po 1. marcu za izpolnjevanje vlog s Kmetijske svetovalne službe prejeli obvestilo. V njem bo naveden termin, kdaj in pri kom se udeležite elektronskega izpolnjevanja vaše vloge. Telefonsko naročanje letos torej ni potrebno! S tem prihranjen čas želimo nameniti efektivnemu delu elektronskega izpolnjevanja vlog. Pomembno je, da se določenega termina zagotovo udeležite, saj bo nove termine, zaradi velikega obsega upravičencev, zelo težko določati ponovno. Če zaradi višje sile na izpolnjevanje vloge ne bi mogli priti, poskrbite, da bo namesto vas prišel na izpolnjevanje kdo drug, ki ima približno enak obseg zemljišč in živali! Zaradi bolj tekočega poteka izpolnjevanja vlog imejte s seboj točne podatke o kulturah, ki jih na svojih zemljiščih gojite, enako velja za posamične kategorije živali, ki jih redite na svojih gospodarstvih. Pri koruzi upoš- HAJDINČAN april 2006 te vaj te smernice, ki jih je predpisala Fitosanitarna uprava RS v zvezi z ukrepi za zatiranje koruznega hrošča na našem območju. Za vse, ki o tej problematiki še niste na tekočem, je pri pridelovanju koruze potrebno upoštevati naslednje predpise, uvesti enega izmed ukrepov: • dvoletni kolobar, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču samo enkrat v dveh zaporednih letih ali • kolobar, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču dvakrat v treh zaporednih letih, če se ob ustrezni prognostični napovedi drugič seje po obdobju izleganja ličink koruznega hrošča (strniščna setev) ali ■ kolobar, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču dvakrat v treh zaporednih letih, če se vsako leto na posevku koruze izvede insekticidno tretiranje odraslih hroščev med obdobjem odlaganja jajčec ob uporabi ustrezne opreme za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev oziroma drugo ustrezno tretiranje s podobno stopnjo obvladovanja populacije koruznega hrošča. Ustreznost kolobarja se ugotavlja od leta prve razmejitve območja po letu 2004 (2005 za Dravsko in Ptujsko polje). Po dveh zaporednih posevkih koruze na razmejenem območju tretie leto ni dovoljeno seiati koruze na istem zemljišču! Le ob obojestranskem sodelovanju in razumevanju bomo letošnjo kampanjo lahko zaključili dobro in uspešno! Kampanja bo zaključena 15. maja, zakasnelim zahtevkom do vključno 25 koledarskih dni pa bodo za vsak dan zamude odtrgali 1% izplačila. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Ptuj Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj STROŠKI ČIŠČENJA DIVJIH ODLAGALIŠČ TERJAJO POSEBNE UKREPE Ohranitev čistega in zdravega okolja bi morala biti skrb vsakega posameznika. Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz na določeno odlagališče je določen z občinskim odlokom. Žal so divja odlagališča komunalnih odpadkov v občini Hajdina še vedno težava, s katero se mora ukvarjati občinska uprava. Obveščanje občanov in opozarjanje na negativne posledice odlaganja odpadkov izven določenih mest pri posameznikih še vedno ni zaleglo. Obstoj divjih odlagališč je odraz neprimernega odnosa posameznikov, njihovega nespoštovanja potreb občanov po zdravem okolju, ki ga ni mogoče spremeniti drugače, kot z globami. Šele, ko jih udari po žepu, se posamezniki začnejo zavedati svojih obveznosti. V mesecu aprilu 2006 se bo izvršilo čiščenje dveh največjih divjih odlagališč v naselju Hajdoše in Slovenja vas - preko kanala. Čiščenje je potrebno, saj odpadki ob tem, da kazijo naravo, vplivajo tudi na kvaliteto zraka in podtalnice. Čiščenje bo izvedlo Čisto mesto Ptuj, stroške bo plačal lastnik zemljišča, družba Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Z Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina (Uradni list RS, št. 111/2005) so za nepravilno ravnanje predpisane globe za prekrške. In sicer za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in samostojnega podjetnika posameznika 100.000 tolarjev ter za pravno osebo 350.000 tolarjev, če: - odlaga komunalne odpadke izven območja odlagališča oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov in - kopiči komunalne odpadke oziroma odlaga komunalne odpadke v objektih ali zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov. Globo je mogoče izreči le v inšpekcijskem postopku, ki ga izvede komunalna inšpektorica. Postopek se lahko uvede na podlagi ugotovitev inšpektorice, lahko pa tudi na podlagi obvestila občanov. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za uvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom več ni potrebno bati, da se bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani odlagajo komunalne odpadke izven določenega odlagališča, ter izreka globe. Od meseca aprila 2006 bo povečan fizični nadzor na samih divjih odlagališčih, ki se bo izvajal tudi v popoldanskih urah ter ob sobotah in nedeljah. Občina želi vzpodbuditi občane, da se sami zavzamejo za varovanje okolja, tudi tako da posredujejo informacijo o posameznikih, ki se ne ravnajo po občinskih predpisih o ravnanju s komunalnimi odpadki ter odpadke odlagajo na divjih odlagališčih. Občani, ki želijo podati prijavo, jo lahko sporočijo na Komunalno inšpekcijo Skupne občinske uprave, Mestni trg 1,2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 92 ali 748 29 63 ali na Občino Hajdina na telefonsko številko: 788 30 30. Zaželeno je, da je posredovano čim več podatkov o povzročitelju (ime in priimek, naslov, številka avtomobilske prometne tablice) ter o času in kraju, kjer so nepravilno odloženi odpadki. Prijave občanov morajo biti resnične, saj se po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002) z globo 100.000 tolarjev kaznuje fizična oseba, ki poda lažno prijavo. Sabina JUPIČ komunalna inšpektorica april 2006 HAJDINČAN ŽUPAN SIMONIČ GOSTIL PROMETNEGA MINISTRA JANEZA BOŽICA Ministrove obljube in napovedi Župan Simonič je v naši občini gostil prometnega ministra Božiča. ¥ Tokviru obiska vladne delegacije V v Spodnjem Podravju se je 22. februarja z najštevilčnejšo ekipo na Hajdini mudil tudi minister za promet Janez Božič s sodelavci. Zupan Radoslav Simonič je tako ob ministru lahko pozdravil predsednika uprave Darsa, direktorja direkcije za ceste RS Vilija Zavrlana, državnega sekretarja Gregorja Ficka, D. Starmana, sekretarja iz ministrstva za okolje, poslanca DZ Srečka Hvaca in še mnoge drugem, med njimi tudi nekatere župane in predstavnike občin širšega ptujskega območja. Tema razgovora: osnovne informacije o izgradnji odseka Phyrn-ske avtoceste Slivnica - Draženci in hitre Ceste Hajdina - Ormož. Minister Božič je na Hajdini zagotovil, da na mizi že imajo »vstopnico« za fizični pričetek izgradnje avtocestnega kraka na odseku Slivnica - Draženci pa je bilo do sredine februarja odkupljenih že blizu 20 odstotkov zemljišč. *Odsek Slivnica - Draženci bo dolg blizu 19 km, investicijska vrednost je 64 milijard SIT, rok za dokončanje pa 2009. *Odsek Draženci Gruškovje je v fazi priprave uredbe na lokacijski študiji, je povedal minister Božič ter dodal, da bodo morali zelo pohiteti, da bodo v letu 2008 imeli pripravljene vse potrebne papirje. Ta odsek do Gruškovja bo dolg 14 km. *Odsek Gruškovje - do mejnega prehoda pa je šele v fazi prvih razgovor in podana so že stališča do pripomb, je povedal minister. Ob obisku ministra pa je bila v fazi intenzivne izgradnje že hitra PODRAVSKA cesta Hajdina - Ormož, ki jo je kasneje sicer malo zmotilo slabo vreme z obilico snega, kasneje pa so pri Tuniščah delo ustavili arheologi. Ta odsek, vključno z novim - tretjim ptujskim mostom, pa bo izgrajene na dolžini 2,3 km. ZAČETEK REKONSTRUKCIJE ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO - HODOŠ V LETU 2007 Minister Božič je med drugim tudi obljubil, da se bo že v prihodnjem letu 2007 pričela rekonstrukcija železniške proge na relaciji Pragersko - Hodoš, s katero naj bi občutno zmanjšali hrup in onesnaženost okolja - začetek del bo v Pragerskem, po besedah ministra pa bo investicija veljala okrog 58 MIO tolarjev. Sicer pa naj bi posodobili tudi nekatere železniške postaje (tudi ptujsko), izgradili 3 mostove, namestili 4 avtomatske zapornice in ukinili 6 prehodov čez železniško progo. ŽUPAN SIMONIČ: »KAKO DO LETA 2009IZDRŽATI TO GOSTOTO PROMETA?« Županu Simoniču minister Božič tudi tokrat ni znal odgovoriti, niti ne drugi razpravljavci, prav tako nismo slišali odgovora na vprašanje enega od predstavnikov civilne iniciative, kaj bo s sedanjo cesto Maribor - Gruškovje, kdo bo potem poskrbel zanjo, ko bo izgrajena avtocesta. Razprava se bo v tej smeri očitno še nadaljevala ... TM Vedno znova zanimive razprave o prometni ureditvi v Spodnjem Podravju se je udeležilo kar nekaj županov in predstavnikov občin, v ospredju (na levi) pa sta tudi direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl in direktor direkcije za ceste RS Vili Žavrlan. Foto: TM HAJDINČAN april 2006 NA HAJDINI NA OBISKU ŠE GOSPODARSKI MINISTER VIZJAK Megalaxia s pravljičnim junakom Megalinom Gospodarskega ministra Vizjaka je na Hajdini sprejel župan Radoslav Simonič. S Tokviru obiska slovenske vlade v V Spodnjem Podravju 22. februarja sta se v občini Hajdina na delovnem posvetu ustavila kar dva ministra; najprej prometni minister Janez Božič, nato pa še gospodarski minister Andrej Vizjak, tokrat tudi v družbi z direktorjem direktorata za turizem mag. Marjanom Hribarjem. Ministra sta na Hajdini spremljala tudi državnozborski poslanec Branko Marinič in direktor LTO Ptuj Sandi Dolenc. Osrednja tema pogovora na Hajdini je bil že nekaj časa načrtovani projekt družinskega zabaviščnega parka Magalaxia (nosilce projekta je Cross d.o.o), ki naj bi ga v prihodnjih letih vendarle zgradili v poznani hajdinski gramoznici, tik ob bodočem avtocestnem kraku Slivnica - Draženci - Gruškovje in ob hitri cesti Hajdina - Ormož. Projekt naj bi bil zanimiv tako za lokalno skupnost kot tudi za celotno Slovenijo in sosednje države, smo lahko slišali v pogovoru na Hajdini, pomenil bi dodatno turistično ponudbo (razprostiral bi se na kar 16 hektarih), razvojno priložnost z vidika gospodarskega razvoja in ustvaril bi preko 400 novih delovnih mest, država pa naj bi v projektu odigrala pomembno vlogo, še posebej s finančne plati. Sicer pa naj bi bila investicija ocenjena na dobra 102 milijona evrov in načrtovalci projekta so prepričani, da bi že v prvem letu lahko pričakovali milijon obiskovalcev, saj bi bila navsezadnje to atrakcija za Slovenijo in sosednje države. V pogovor se je vključil tudi župan Simonič, ki je ministru predstavil manjši problem, ki ga želijo v občini čim prej odpraviti, ob tem pa seveda računajo na pomoč pristojnega ministrstva in dodal, da se mu projekt zdi več kot zanimiv in so zanj v hajdinski občini vsekakor zainteresirani. Poudaril je, da si v občini želijo, da se ideja čim prej uresniči in z odpravo manjših zapletov vsi skupaj naredijo »prijazen« korak naprej. ŽABA VIŠČNI PARK ŽE KAR RAZVOJNI PROJEKT SLOVENSKEGA TURIZMA Minister Vizjak je idejo o zabaviščnem parku, za zdaj edinem sploh v Slovenji, sicer podprl, ob tem pa poudaril, da mora biti potencial kvaliteten, Megalaxio pa bi lahko že uvrstili med razvojne projekte slovenskega turizma v upanju, da bo sredstev za čim prejšnjo uresničitev projekta dovolj. Poudaril je tudi, da imamo v Sloveniji mnogo preveč kapitala in dosti premalo donosnih investicij, zato Megalaxia ne bi smel ostati osamljeni projekt, temveč ga je potrebno finančno podpreti in čim prej spraviti v pogon. Ostali sogovorniki, tudi župan Simonič, so se strinjali, da je projekt dober, zanimiv z več vidikov, zavzeli pa so se za to, da se čim prej odpravijo manjši zapleti. S pomočjo državnih institucij bi se projektu in občini ponudila lepa priložnost. TM april 2006 HAJDINČAN DAN PRED OBISKOM VLADE NA HAJDINI SESTANEK ŽUPANOV IN PREDSEDNIKOV OBČINSKIH ODBOROV SLS SPODNJE PODRAVJE Z MINISTROMA PODOBNIKOM IN ŽAGARJEM Za regijo Spodnje Podravje \ Tprostorih občine Hajdina so se V 21. februarja sestali župani in predsedniki občinskih odborov SLS iz Ptuja, Ormoža in Ljutomera s predsednikom stranke in ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom in ministrom za lokalno samoupravo dr. Ivanom Žagarjem. Beseda je tekla o aktivnostih stranke na državni ravni in o organizaciji stranke pred lokalnimi volitvami. Predsednik stranke SLS Janez Podobnik je izrazil izjemno zadovoljstvo nad aktivnostjo občin v tem predelu Slovenje, po njegovem pa v pozitivnem smislu izstopajo občine, ki imajo župane iz vrst SLS. Predsednik stranke je še poudaril, da stranka podpira reforme gospodarstva, ki jih pripravlja vlada; kot so povečanje učinkovitosti gospodarstva, postopna ukinitev davka na plače, bistvena poenostavitev birokratskih postopkov, ne podpira pa koncepta enotne davčne stopnje, ker bi le to pomenilo podražitev osnovnih življenjskih dobrin, kar bi najbolj prizadelo manj plačane delavce, kmete in živilsko-predelovalno industrijo. Z obdavčitvijo teh dobrin na 20 % bi postali nekonkurenčni Predsednik SLS, hkrati tudi minister Janez Podobnik, hajdinski župan Radoslav Simonič, majšperška županja in regijska predsednica SLS dr. Darinka Fakin in minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar. Med udeleženci pogovora na Hajdini je bilo prisotnih veliko županov, predsednikov in članov občinskih odborov SLS Spodnjega Podravja. Foto: Veselič s sosednjimi državami, kjer te dobrine niso obdavčene ali pa so te obdavčene s štirimi procenti, je še razmišljal Janez Podobnik. Minister za lokalno samoupravo in dolgoletni župan Slovenske Bistrice je zagotovil, da bosta tako sam kot tudi stranka podprla zahtevo županov SLS iz tega območja za ustanovitev regije Spodnje Podravje. S povečanjem primerne porabe bodo občine v prihodnosti dobile več sredstev, je obljubil minister Žagar, s čimer bo omogočen hitrejši razvoj v naši državi. Poudaril je, da se prevečkrat pojavlja, da so to sredstva občin, v bistvu pa so to sredstva občanov, ki so bila pobrana z davki in jih država vrača na lokalni nivo, kjer se praviloma bolj učinkovito porabijo za dobrobit prebivalcev. Udeleženci sestanka so se razšli s prepričanjem, da so lahko župani iz vrst SLS ponosni na opravljeno delo v preteklem obdobju ter da se bo stranka z lokalnimi volitvami 2006 še okrepila. PR HAJDINČAN 00 LDS HAJDINA april 2006 Lokalne volitve 2006 W etos jeseni bodo lokalne volitve E^in v vseh političnih strankah se že intenzivno pripravljamo nanje. Zavedajoč se pomembnosti volitev v naši občini Hajdina je občinski odbor LDS Hajdina sprejel predlog programskih usmeritev za letošnje volitve ter v ta namen imenoval operativni volilni štab. V programu je navedeno, kako opredeliti cilje stranke, kadrovske kriterije za evidentiranje in kandidiranjQe kakor tudi stališča glede sklepanja koalicij in financiranja lokalnih volitev. Volitve v občinski svet občine Hajdina so tako priložnost za najširšo mobilizacijo članstva ter kadrovsko okrepitev stranke. Prav pri volitvah so velike možnosti za stranko, da širši javnosti predstavi uresničenje programa stranke in vse tisto, kar je potrebno rešiti na lokalnem nivoju. Te naloge so predvsem: enakomeren razvoj celotne občine Hajdina, torej enakopraven in pravičen razvoj vseh sedmih vasi v občini: Spodnje in Zgornje Hajdine, Dražencev, Gerečje vasi, Slovenje vasi, Hajdoš in Skorbe. Se naprej si bomo prizadevali za kvalitetne programe osnovnega šolstva, saj se zavedamo, daje znanje ključ do uspeha v življenju. Sistem vzgoje in izobraževanja mora temeljiti na prizadevanjih za medsebojno strpnost in na civilizacijskih vrednotah brez vsiljevanja kakih vrednot in življenjskih stilov. Vse to bodo glavni predvolilni programi v stranki LDS občinski odbor Hajdina in še veliko več. Zato naj ta prispevek velja kot povabilo vsem tistim, ki še razmišljate o političnem udejstvovanju na lokalnem področju, da se nam pridružite. Veseli bomo prav vsakega, ki mu ni vseeno, kako se razvija naša občina. Skupaj bomo pripravili kvalitetne programske smernice za naslednji občinski mandat. V stranko vabljeni prav vsi, ki vam liberalen način in svoboda govora nekaj pomenita. V stranki bi radi ustanovili tudi podmladek, zato še posebej vabljeni mladi študentje, dijaki, ustvarjalci novih mladih zamisli. Pri nas boste naleteli na razumevanje in prisluhnili ter poskušali bomo uvajati vaše zamisli, da bodo hitreje našle želeni cilj. Zato vse simpatizerje, ki bi se nam želeli pridružiti, vabimo, da pokličejo telefonsko številko: 041 515 029 (Slavko Burjan) in 041 677 651 (Anica Drevenšek) in dobili boste želene informacije. Ob bližajočih velikonočnih praznikih pa želimo vsem občanom blagoslovljene velikonočne praznike. Prav tako vsem občankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora. Čestitamo tudi ob 1. maju, prazniku dela. Predsednik OO LDS Hajdina Slavko Burjan Člana in članici OO LDS Hajdina na fotografiji s predsednikom stranke gospodom Jelkom Kacinom na novoletnem sprejemu v Ptuju. april 2006 HAJDINČAN POŠTA HAJDINA 2288 V NOVIH PROSTORIH POSLOVNO-STANOVANJSKEGA CENTRA Nova pošta in še prvi bankomat ¥ Tsklopu novega poslovno-V stanovanjskega centra na Hajdini so v petek, 10. marca, malo po pol osmi zjutraj simbolično odprli novo dostavno pošto in tako je zgradba dobila že neko vsebino. Občina Hajdina je bila tistega dne bogatejša še za prvi bankomat, ki je nameščen ob vhodu v poštno poslovalnico. Novo, sodobnejšo pridobitev v hajdinski občini in zaposlene v poštni izpostavi je z velikim veseljem najprej pozdravil župan Radoslav Simonič, ki je med drugim dejal, da je izredno vesel, da bodo poslej lahko »doma« opravljali poštne storitve in dvigovali denar na bankomatu. Za občino in njene prebivalce je to vsekakor pomembna in velika pridobitev, je še dodal župan in si nato z zanimanjem ogledal novo haj-dinsko pošto.. Novo poštno izpostavo s poštno številko 2288, ki se razprostira na 90 kvadratnih metrih poslovnih površin in ima od zadaj tudi velik skladiščni prostor, pa je ob tej priložnosti predstavil Tomislav Slivnjak, namestnik direktorja PE Pošte v Mariboru. Povedal je, da je Pošta Slovenije za omenjeno naložbo na Hajdini odštela dobrih 43 milijonov tolarjev, da bo poštno okence za uporabnike poštnih storitev odprto od ponedeljka do petka dopoldan, v sredo tudi v popoldanskih urah med 14. in 17. uro, pošto pa bodo trije pismonoši dostavljali v 1.200 gospodinjstev; 6-krat tedensko v 155 gospodinjstev, v vsa ostala pa 5-krat tedensko. Če pa se bo na Hajdini poka- zala večja frekvenca strank in s tem tudi smiselnost odprtja pošta v popoldanskem času, pa bodo na Pošti Slovenije razmislili tudi o spremenjenem času obratovanja, je še dodal Slivnjak. Na Hajdini se mu je ob odprtju pridružil še Peter Luetič, vodja oddelka za trženje pri Pošti Slovenije, PE Maribor, županu Radoslavu Simoniču pa sta se ob tej priložnosti pridružila še predsednik odbora za izgradnjo PSC Janko Merc in direktorica občinske uprave Valerija Samprl. TM 10. marca je bila na Hajdini simbolična otvoritev pošte v novih prostorih. V 1.200 gospodinjstev bodo pošto dostavljali pismonoši Alojz Malek, Franc Selinšek in Franc Vek. Na dan odprtja pošte smo jih zmotili pri vsakodnevnem opravilu - jutranjem razvrščanju pošte. Prva je k poštnemu okencu stopila direktorica občinske uprave Valerija Samprl, postregel pa ji je upravnik pošte Hajdina Boštjan Zunkovič. Foto: TM HAJDINČAN april 2006 NOVA MERCATORJEVA SAMOPOSTREŽNA PRODAJALNA 5 tisoč izdelkov na enem mestu Spomini na 17. marec 2006, ko je družba Mercator SVS na Hajdini odprla novo samopostrežno prodajalno. Samo Gorjup (drugi z desne), predsednik uprave Mercator SVS, je na ogled nove prodajalne povabil župana Radoslava Simoniča. TWTa Hajdini ob novem PSC je trgov- 1 liska družba Mercator v petek, 17. marca, simbolično odprla večjo in sodobno urejeno samopostrežno prodajalno, ob kateri je kupcem na voljo tudi okrog 50 parkirnih mest. Nove samopostrežnice, ki je nadomestila tisto manjšo, odprto 1988, se je že prvi dan razveselilo ogromno kupcev in ti so lahko izbirali v ponudbi okrog 5000 izdelkov. Dobavitelji so na dan otvoritve pripravili tudi degustacije, prvi kupci pa so se lahko posladkali s torto velikanko. Štiri zaposlene v novi samopostrežni s poslovodkinjo Anico Rožmarin in prve kupce so na dan otvoritve pozdravili Milan Stegne, direktor maloprodajnega območja 1 v Mercatorju SVS in Samo Gorjup, predsednik uprave Mercator SVS ter hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je novo pridobitev v občini označil za zelo pomembno in tudi že težko pričakovano. Trgovski družbi Mercator je čestital za uspešno dokončano investicijo, zaposlenim zaželel uspešno poslovanje, občanom in kupcem pa prijetno nakupovanje v novih, precej večjih prodajnih prostorih. Sicer pa bodo na Hajdini že ta ponedeljek, 20. marca, ob 8. uri zjutraj odprli ambulanto splošne prakse. Nova samopostrežna prodajalna na Hajdini bo poslovala od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, v soboto od 7.30 do 12. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Nova samopostrežna prodajalna na Hajdini ima kar 100 kvadratnih metrov več uporabnih površin od prejšnje trgovine, skupaj 219 m2, naložba pa je družbo Mercator veljala okrog 73 milijonov tolarjev. V investicijo so všteta tako gradbeno-obrt-niška dela, ki so veljala 60 MIO SIT, kot tudi oprema trgovine v vrednosti 13 MIO SIT. Z gradnjo so pričeli v letu 2005, sicer pa so dosedanjo Mercatorjevo prodajalno na Hajdini odprli januarja 1988 (delno so jo prenovili 2001), na lokacijo pod Martinovo cerkev pa so jo preselili iz prejšnje lokacije, iz zgradbe ob pokopališču. TM Na dan otvoritve so se predstavili tudi nekateri večji doba-Prvi kupci v novi hajdinski samopostrežnici. vitelji. Foto: TM april 2006 HAJDINČAN 00 SDS - KAJ DELAMO Odstop od koalicijske pogodbe s SLS o sodelovanju v OS SDS Slovenska demokratska stranka Kratek pregled aktivnosti v tem letu: 1. letna konferenca OO SDS HAJDINA je potekala dne 27.01.2006 v prostorih Hotela Roškar v Hajdošah; nekateri pomembnejši sklepi konference pa so: - Na lokalnih volitvah 2006 bomo aktivno sodelovali in nastopili s svojim kandidatom za župana. Kandidati, s katerimi vodimo razgovore, so mlajši, izobraženi, v družbi uveljavljeni in prepričani smo, da bomo uspeli izbrati takšnega, ki bo sposoben pridobiti dovolj glasov za pridobitev naslednjega županskega mandata. 'L zmago našega kandidata bo prišlo do bistvenega preobrata pri vodenju občine predvsem v smislu pridobivanja in gospodarnejšega trošenja sredstev ter razvojne naravnanosti občine. - Na lokalnih volitvah 2006 bomo nastopili s popolnimi svetniškimi listami, saj želimo narediti korak naprej in v občinski svet kandidirati sposobne ljudi, kajti z dosedanjim delom svetnikov občinskega sveta nismo zadovoljni. - Stranka mora izstopiti iz koalicije s SLS v občinskem svetu, če na naslednji seji občinskega sveta (OS) ne bo imenovan podžupan iz vrste naših svetnikov, kot je določeno v koalicijski pogodbi, člani SDS tudi drugače nismo zadovoljni z delom občinskega sveta, saj koalicijskega usklajevanja praktično ni (v zadnjem mandatu ni bilo nobenega koordinacijskega sestanka), ampak SLS samostojno kroji politiko dela občinskega sveta. - Izvedli smo nadomestne volitve in za podpredsednika stranke izvolili našega novega člana dr. Marjana Lebra univ. dipl. inž., ki je sicer predavatelj na fakulteti za strojništvo v Mariboru. - Novi izvršilni odbor ima tako sledečo sestavo: - Štefan Kirbiš, inž. str., predsednik - Dr. Marjan Leber, podpredsednik - Irena Cestnik, tajnik / blagajnik - Alojz Šijanec, dipl. inž. str., član - Franc Krajnc, član - Branko Kokol, član - Drago Štrafela, inž. grad., član - Robert Pšeničnik, član - Dragica Polajžer, član - Alfonz Strnad, član - Damjan Vogrinec, (predsednik SDM), član - Člani SDS, kakor tudi večina občanov, niso zadovoljni z občinskim glasilom Haj-dinčan. Smatramo, da glasilo prinaša zgodovinske novice, ki sploh niso več aktualne, na drugi strani pa ne prinaša svežih in konkretnih novic o dogajanju v OS. Tu bi si morali vzgled jemati npr. pri ptujskem in videmskem glasilu. Glasilo Hajdinčan je v primerjavi z glasili ostalih občin tudi mnogo predrago. Letno se zanj porabi več kot 4.000.000 SIT, za primerjavo pa povejmo, da občina Majšperk z več gospodinjstvi porabi za enako število izhajanj le okrog 1.500.000 SIT. člani SDS smatramo, da bi naše občinsko glasilo moralo izhajati pogosteje, vsaj po vsaki seji OS in občanom prinesti sveže in konkretne novice o razpravi posameznih članov ter o sklepih, predvsem pa je potrebno znižati stroške izdaje posamezne številke glasila. - In še zanimivost: večina občin uporablja v nazivu glasila namen: glasilo občine (kar pomeni, daje glasilo vseh občanov), le naš občinski svet v naslovu poudarja, da ima svoje glasilo - naše glasilo je namreč “glasilo občinskega sveta Hajdina”. Na konferenci so bili prisotni tudi gostje: - predstavniki OO SDS Kidričevo, - predstavniki OO SDS Markovci, - predstavniki OO SDS Dornava, - dobili pa smo tudi pozdravno pismo predsednika regijske koordinacije Ptuj g. Milana Petka. Konferenco smo nadaljevali z okusno večerjo in ob prijetni glasbi Štajerskega Brendija s plesom ter sproščenim razgovorom zaključili naše srečanje. 2. seja 10 SDS Hajdina dne 04.04.2006 Pomembnejši sklepi: - Skladno s sklepom letne konference OO SDS Hajdina odstopa od koalicijske pogodbe s SLS o sodelovanju v OS občine Hajdina. Razlog za odstop je nespoštovanje koalicijske pogodbe s strani SLS in samosvojega delovanja SLS brez koalicijskega usklajevanja s SDS. O izstopu se pisno obvesti vodstvo SLS. - Do 15.04.2006 se morajo zaključiti pogovori s kandidati za županskega kandidata in kandidata objaviti v sredstvih javnega obveščanja, kandidatove podatke pa sporočiti na sedež stranke v Ljubljano. - Pričeti je potrebno izvajati aktivnosti izbire kandidatov za listo svetnikov občinskega sveta. Skladno s sklepom konference je potrebno pri kandidatih upoštevati kriterije, ki zagotavljajo uspeh na volitvah (npr. strokovnost, pripadnost, priljubljenost med občani). Liste morajo biti pripravljene do 31.06.2006. - V prihodnjem mesecu začne OO SDS Hajdina z izdajo novic v lastnem glasilu, namenjenem vsem občanom. Glasilo bo oblikovano v čim enostavnejši obliki, z novicami pa bodo člani stranke in ostali zainteresirani občani sproti obveščeni o najnovejših aktualnih dogajanjih v OO SDS na nivoju regije in države, ki so pomembna za našo občino. Za izdajanje glasila so zadolženi: - Franc Krajnc, - Dragica Polajžar, - Irena Cestnik, - Štefan Kirbiš. Prve novice bodo predvidoma izšle 31.04.2006. Upamo, spoštovane občanke in občani, da smo s tem prispevkom že prispevali k aktualnejši obliki glasila Hajdinčan. IO SDS Hajdina HAJDINČAN april 2006 OŠ HAJDINA PODARILI PET KOLES Ju hu hu, imamo nova kolesa it ja f IH. 'pTiPnj ■pkll nam K* "..ml ■IBS 1 f ■ a ir/fl BF' ji 1, n /si Bodoči kolesarji ob petih novih kolesih in v družbi s predstavniki donatorjev, hajdinskega župana Simoniča in policistov PP Ptuj; Borisa Kozenburgerja in Igorja Levstika. "lVfa prvi aprilski ponedeljek, 4. 1 tI aprila so na OS Hajdina za skupno mizo sedli člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občine Hajdina, župan Radoslav Simonič, referent za infrastrukturo Franc Jelen, ravnatelj Jože Lah ter policista Boris Kozenburger in Igor Levstik, prvi pomočnik na PP Ptuj, drugi vodja policijskega okoliša. Pregledali so dosedanje delo in predstavili smernice za letos, ko bodo med drugim nabavili tudi odsevnike za pešce, bolj poznane kresničke. Že kmalu naj bi v vseh 1.230 gospodinjstev hajdinske občine odposlali kresničke, kijih bo kupila občina, je povedal župan Simonič, na pobudo Slavka Burjana, predsednika SPVCP in še nekaterih članov pa bodo posebne kresničke z otroškim motivom nabavili še za vse učence hajdinske šole, ki pa jih najbolj potrebujejo doma, je poudaril ravnatelj Lah. Prav otrokom je potrebno nuditi največ varnosti v cestnem prometu, so menili razpravljavci, ki so se tudi strinjali, da je potrebno znova pregledati vse šolske poti, tudi tiste, po katerih vozijo kolesarji ali po katerih prihajajo vozači iz avtobusov. Ogled naj bi opravili že kmalu, v občini pa se še dogovarjajo, kje bi na pobudo vaških skupnosti in nekaterih društev postavili dodatne cestne grbine. V Dražencih se zaenkrat ne bodo lotili del, saj bi bilo to ta trenutek nesmiselno, ko gradijo kanalizacijski sistem, bodo pa poskušali najti kako drugo možnost »oviranja«. Drugače pa je na Zg. Hajdini preko proge, kjer si želijo »ležečega policija« v bližini ŠD Nova Hajdina in o tej pobudi bodo še razpravljali, čeprav so idejo pozdravili in se strinjali, da bi bilo smiselno. NAJPREJ KOLESA, KMALU ŠE OTROŠKE KRESNIČKE Aprilsko druženje na OŠ Hajdina pa je bilo malce drugačno, skorajda slovesno tudi zato, ker so šoli in predvsem peto-šolcem ob tej priložnosti podarili pet novih koles in deset kolesarskih čelad, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri prometni vzgoji. Eno kolo je prispevala občina, po dve pa Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj, mladi kolesarji pa so jih takoj tudi preizkusili v spretnostni vožnji z ovirami. V imenu občine je kolo predal Slavko Burjan, zraven pa sta bila še Stane Zotlar iz Cestnega podjetja Ptuj in Jernej Šomen iz Komunalnega podjetja Ptuj. Čestitamo OŠ Hajdina za novo pridobitev! Nova kolesa so takoj tudi preizkusili. Foto: TM TM april 2006 HAJDINČAN POLICISTI PRIPRAVILI POSVET NA TEMO “NASILJE V DRUŽINI Nasilništvo je huda kršitev 1VTasilja v družini naj bi bilo vedno 1^1 več tudi v naši družbi so na nedavnem posvetu v občini Hajdina opozorili tisti, ki se s to obliko problematike srečujejo skorajda vsak dan. Zal je prijav mnogo premalo in družba si pred nasiljem v družini, ki zelo močno prizadene tudi otroke, vse preveč zatiska oči, so menili nekateri razpravljavci. Tabu tema ali tema, o kateri se neradi pogovarjamo, pa je žal na Hajdino privabila le kakih deset občanov. Zbrane je pozdravil tudi haj-dinski župan Radoslav Simonič. Policijska postaja Ptuj in vodja policijskega okoliša Hajdina Igor Levstik so k sodelovanju povabili socialno delavko na OS Hajdina Ireno Vodušek, socialno delavko Jelko Ljubeč iz Centra za socialno delo Ptuj (CSD), ki opravlja dela na področju varstva družine, otrok in odraslih, ter Aleksandra Thalerja iz sektorja uniformirane PU Maribor in Simono Lilek iz sektorja kriminalistične policije s področja mladoletnega prestopništva. NA OŠ HAJDINA SINE ZATISKAJO OČI Voduškova je med drugim opozorila, da družinsko nasilje srečujemo na mnogih področjih, še najbolj pa ga je čutiti v obliki ustrahovanja, čustvene stiske v družini in fizičnega obračunavanja. Opozorila je, da tudi na hajdinski šoli že zaznavajo tovrstne primere in si pred njimi nikakor ne želijo zatiskati oči, če pa začutijo, da so težave vse večje, potem se temeljito lotijo reše- KLIC V SILI Pokličite na tel. št.: 113 ali 780-91-00 (PP Ptuj) vanja problema. Zal pa mora preteči dosti preveč časa do končne obsodbe, kar je slabo, je še dodala Voduškova. Posebej pomembno vlogo v primerih, ko pride do odkritja družinskega nasilja, pa lahko odigra Center za socialno delo, je poudarila Jelka Ljubeč, ob tem pa omenila še več pristopov, ki se jih stroka lahko poslužuje, čeprav pa je v primeru uporabe ukrepa približevanja CSD dolžna odreagi-rati. In kadar obstaja sum nasilja, najsi bo družinskega, potem na Centru za socialno delo skličejo krizni tim, je še dodala Jelka Ljubeč, potem naredijo oceno ogroženosti, postavijo smernice in izdelajo načrt dela, in tovrstnih primerov ni malo, je še bilo razbrati iz razprave predstavnice CSD. KLIC V SILI IN POLICIJA SE BO ODZVALA Sicer pa je dobro poznati pristojnosti policije v takih primerih, ki ima po novem tudi to »moč«, da kršitelja lahko odstrani za 48 ur in s tem pridobi na času, kasneje pa o njegovem nadaljnem pridržanju presoja preiskovalni sodnik. Da pa so prav kršitelji največkrat tisti, ki se premalo zavedajo, kako lahko policija sploh ukrepa, je opozoril Aleksander Thaler in dodal, da se je ukrep o prepovedi približevanja, ki ga je policija dobila med novimi pooblastili v letu 2004, pokazal kot izredno učinkovit. Thaler je še menil, da se je potrebno zavedati, da je nasilja še veliko več, ob tem pa spomnil, da imajo vse žrtve, ki so čutijo ogrožene, to možnost, da to prijavijo policiji. Ob vsem pa se je potrebno še zavedati, da smo ljudje zelo različni, je še menil Thaler, in različni ljudje imajo tudi različen prag tolerance, kar je potrebno upoštevati. Nekaj statističnih podatkov o zaznanih kaznivih dejanjih z elementi družinskega nasilja, samo v letu 2005 so jih ptujski policisti obravnavali 62, pa je na Hajdini predstavil pomočnik komandirja Janko Fis-travec. Spomnil je, da je bilo 8 kaznivih dejanj lani storjenih v konkretno hujši obliki nasilništva, in dodal, da so vsa dejanja preiskali in v mnogih primerih so poslužili tudi ukrepa o približevanju. Po mnenju Fistra-vca je to zdaj najmilejša oblika ukrepanja policije, z debato, kot je bila ta na Hajdini, pa je Fistravec mnenja, da lahko ljudem daje le še vzpodbudo, da kršitelje prijavijo in tako delno pomagajo preprečevati družinsko nasilje. OTROCI IMAJO PRA VICO DO MIRNEGA ŽIVLJENJA In ne pozabimo, da so številne raziskave pokazale, da otroci zaradi nasilja v družini trpijo veliko škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo, se ponovno najdejo. Nasilje v družini in nad otrokom je naš skupen problem, zato je lahko naša pomoč več kot dobrodošla. In en pozabimo, da otroci imajo pravico do mirnega in srečnega življenja. TM Razprave o aktualni problematike so se dotaknili mnogi strokovnjaki, med njimi tudi Irena Vodušek iz CSD Ptuj, Aleksandre Thaler in Simona Lilek iz PU Maribor; prvi iz sektorja uniformirane policije, druga iz sektorja kriminalistične policije s področja mladoletnega prestopništva. O nasilju v družini sta “svoje” povedala tudi pomočnik komandirja na PP Ptuj Janko Fistravec in vodja policijskega okoliša Hajdina Igor Levstnik, ki je bil tudi osrednji organizator posveta. Foto: TM HAJDINČAN april 2006 V GEREČJI VASI OSREDNJA PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Poklon poetu in kulturnim zakladom ¥ TGerečji vasi je bila letošnja V osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je pripravila Zveza kulturnih društev občine Hajdina. Na predvečer praznika smo spremljali všečen program, v petju, igranju in kratkih dramskih odlomkih pa so bili predstavljeni kulturni zakladi. A bolj malo je bilo tistih, ki so zasedli mesta v dvorani in se prišli poklonit našemu velikemu poetu in domačim kulturnikom. Zamudili so marsikaj, a prišli so tisti, ki znajo ceniti tudi delo ljubiteljskih kulturnikov, družita pa jih dobra volja in prijateljstvo, kar pa ogromno velja. Slavnostni govornik na proslavi, posvečeni Prešernu je bil župan Radoslav Simonič, ki je že v začetku poudaril, da Slovenci s praznovanjem tega dneva izražamo svoj donos do kulture, do narodne identitete. »Ta praznik državne, lokalne in druge institucije izkoristijo, da izrazijo pohvalo in čestitajo vsem kulturnim delavcem. Bila bi velika škoda, da bi za večino Slovencev bil 8. februar le dela prost dan. Bistvo samega praznika pa bi nam ostalo prikrito. V kulturnem programu so nastopili številni kulturniki: mešani pevski zbor Gerečja vas, zbor OS Hajdina, David Kmetec, Rok Stumberger, Nina Petek, Polona Glažar, Terezija Golob, Ula Šegula, Rezika Filipaja, ljudske pevke KD Skorba, dramski skupini iz Skorbe in Hajdine, pevke Gmajnarice,_pesnica Olga Vidovič, zaključili pa so Štajerski koledniki s Prešernovo pesnitvijo. »Letošnje misli ob prazniku naj bodo namenjene našemu odnosu do slovenskega jezika,« je med drugim dejal slavnostni govornik župan R. Simonič. MATERIN JEZIK KOT NARODOV ZAKLAD« Letošnje misli naj bodo namenjen našemu odnosu do slovenskega jezika. Že nekoč so misleci spoznali, da je materin jezik največji zaklad vsakega naroda in da ni naroda brez lastnega jezika. Materin jezik ni le kulturna dediščina, je veliko več. Slednji pa je s hitrim tehnološkim razvojem in ekonomsko globalizacijskimi razmerami neprenehoma v veliki nevarnosti. Ravno zaradi tega in še drugih okoliščin je potrebno, da materin jezik neprenehoma negujemo, spoštujemo in ga kot narodni zaklad prenašamo z roda v rod. Kdor se pači in namesto lepe slovenske besede uporablja vse mogoče tujke, se norčuje najprej sam iz sebe in iz vseh, ki so ga pripravljeni poslušati. ... »Vse svoje življenje so nekateri veliki Slovenci vložili v ohranitev in razvoj materinega jezika. To so biseri našega narodnega zaklada - slovenskega jezika. Biseri kulturnega dogajanja v občini Hajdina pa so ljubiteljski kulturni ustvarjalci. Koliko truda, prostega časa in še česa vložijo v nastope, s katerimi bogatijo sebe, lokalno in nasploh slovensko kulturo. Naj živi 8. februar - kulturni praznik slovenskega naroda!« TM LSJ, v s i n a r o d i Zapeli so tudi domači pevci mešanega pevskega zbora Gerečja vas Z veseljem smo prisluhnili najmlajšim, ki so v šopek spravili nekaj krasnih slovenskih pesmic ... Foto: TM april 2006 HAJDINČAN Iz kulturnega društva Skorba I. V Skorbi tudi to sezono otroška premiera Že tretje leto deluje v Kulturnem društvu Skorba otroška gledališka skupina. Takrat so se odločili za delo avtorice Nade Križ-mar »Prijateljice«. Režiserka in mentorica Simona Hazimali je z učenci iz Skorbe in Hajdoš pripravila prijetno skoraj polurno predstavo, ki jo je popestrila s plesnimi vložki in frajtonarico. Skupščina se je premierno predstavila 10. marca 2006 na odru doma v Skorbi, kjer je bila območna revija otroških gledaliških skupin ptujskega področja. Po oceni selektorice, ki je ta dan ocenjevala kar duet otroških gledaliških skupin, je naša skupina dobro opravila svojo nalogo. S to igrico so se mladi predstavili tudi na proslavi ob materinskem dnevu, ki smo jo za meščanke Skorbe in druge udeležence pripravili 24. marca 2006. Prijeten je pogled na gledalce, ki z navdušenjem, spremljajo mlade ustvarjalce na odru. Zadovoljeni in veseli pa so tudi otroci, če lahko svoje ustvarjalne sposobnosti pokažejo gledalcem. Igrica »Prijateljice« pripoveduje o druženju živali v gozdu, tokrat o žabi, lisici in poskočni veverici. Vse živijo preprosto v naravi in po srečanju sklenejo, da je prijateljstvo lepša zamisel in se tako končno vsakodnevno družijo. V igri nastopajo in igrajo Kaja Abraham, Jaka Purg, Kaja Amon, Tilen Abraham in Nastja Ules. Režiserka je Simona Hazimali, v pripravah je tudi takrat sodeloval Ivan Ogrinc. Skupina se bo z igrico predvidoma v aprilu predstavila tudi oskrbovancem doma upokojencev na Ptuju in še kje. Mladi pa načrtujejo tudi za prihodnjo sezono svojo novo predstavo. II. Iz občnega zbora kulturnih društev Skorba Sredi februarja so člani KD Skorba na svojem rednem letnem občnem zboru pregledali svoje delovanje v minulem letu. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Odbora za družbene dejavnosti občine Hajdina gospod Andrej Tkalec in predsedniki drugih kulturnih društev naše občine. Predsednik društva je podal zgoščeno poročilo o delovanju posameznih sekcij društva, kjer uspešno delujejo ljudske pevke, odrasla in otroška gledališka skupina. Nekoliko manj dela so v minulem letu imele sekcije recitatorjev in etnografska sekcija- mautarji. Skupina ljudskih pevk je v minulem letu opravilo skupno 27 nastopov v naši občini in izven nje. Pevke ohranjajo predvsem prepevanje pesmi, izročila naših prednikov in slovenskega ljudskega izročila. Odrasla gledališka skupina je s komedijo »Zadrega za zadrego« uprizorile kar 17 predstav nekaj v domači občini, veliko predstav pa je bilo v dvoranah izven občine Hajdina. Že v decembru pa so na domači oder postavili novo premierno komedijo »Dobrodošla miss Agata«, s katero še vedno gostujejo po raznih okoliških dvoranah. Tudi otroška gledališka skupina je v lanskem letu uprizorila 4 krat predstavo otroške igrice »Cesarjeva nova oblačila«. Kulturno društvo Skorba pa je pripravilo tudi nekaj samostojnih prireditev, kot so: že 9. tradicionalni božični novoletni koncert s pihalnim orkestrom TALUM Kidričevo, vabljenimi pevskimi skupinami in domačimi pevci. Društvo vsako leto pripravi kulturni program proslave materinskega dne. Izvedli smo večer ljudskih pesmi in ljudskih viž z naslovom »Zaooimo s prijatelji«. Prijeten je bil tudi literarni večer z ustvarjalci občine Hajdina, popestren z glasbo dua flautistk. Kulturno društvo je pomagalo pri organizaciji in izvedbi območne revije otroških gledaliških skupin, ki ga vsako leto prireja JSKD, izpostava Ptuj. Za letošnje leto smo si na občnem zboru zadali nove naloge, med njimi so najpomembnejše - 10-letnica ustanovitve kulturnega društva in istočasno ljudskih pevk, izvedba novih premier odrasle in otroške gledališke skupine. Izvedba tradicionalnega že 10. božično novoletnega koncerta, soorgani-zacija pri izvedbi območne revije otroške gledališke revije in medobmočne revije ljudskih pevcev in godcev v juniju in še mnogo dela bomo opravili na našem kulturnem področju. Predsednik kulturnega društva je občanom zbora predložil tudi finančni plan za leto 2006 in z njim predvidene stroške za delo posameznih sekcij društva. V svojem poročilu se je zahvalil Otroška gledališka skupina v predstavi Prijateljice HAJDINČAN april 2006 vsem aktivnim članom društva za vestno in humano ljubiteljsko delo in pomoč pri izvajanju nalog. Zahvalil se je tudi vsem, ki kulturnemu društvu finančno pomagajo predvsem pa Občini Hajdina, županu g. Radoslavu Simoniču, Občinskemu svetu, Odboru za družbene dejavnosti, Vaškemu odboru Skorba, vaščanom in vsem, ki društva moralno in finančno podpirajo. III. Proslava ob materinskem dnevu v Skorbi Tudi letos smo v Skorbi pripravili proslavo, ki je bila na predvečer materinskega praznika. Svoje moči in ideje sta družila Kulturno društvo in Vaški odbor Skorba, ki je poskrbel za pripravo dvorane in za pogostitev nastopajočih in vseh udeležencev v dvorani, ki so s svojo prisotnostjo počastili ta naš plemeniti materinski praznik. V kulturnem programu se je pokazala otroška gledališka skupina z igrico »Prijateljici«. Manja Gabrovec, Jakec Purg, Rezika Filipaje in Anica Cafuta so recitirali svoje pesmi, ljudske pevke pa zapele nekaj pesmi. Program je lepo povezovala članica gledališke skupine Tanja Furek. Prireditelji bi želeli, da bi bila dvorana bolj polna, kljub temu pa ugotavljamo, da se te proslave udeleži vsako leto več občank in občanov. Organizatorji si seveda želimo, da bi bila dvorana polna, da bi zraven žena in deklet prišli tudi možje in fantje, saj nam vendar tako manjka družabnosti in druženja vaščanov in prijateljev. Imamo tako redke priložnosti za skupna srečanja in še teh se tako neradi udeležujemo. Naj nas televizija in računalnik ne povozita in zapreta med zidove naših stanovanj. Veliko kulturnih prireditve imamo v naši dvorani, a opažamo preveč praznih sedežev. Razmislimo - kaiti živlienie ie tako kratko. Ivan Ogrinc Jakec Purg na proslavi materinskega praznika PREGLED KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA Januar 2006 Ljudske pevke in pevci Društva upokojencev Hajdina so sodelovali na tradicionalnem koncertu »S pesmijo v novo leto«,oboji so se udeležili ljudskih običajev v Slovenji vasi na tradicionalnem luščenju bučnic, nastopili so tudi na reviji ljudskih pesmi »Pozdrav sosedu« v Haj-došah. Februar 2006 Pevci DU so nastopali ob otvoritvi gostišča Olga na Zg. Hajdini, oboji so sodelovali na občnem zboru Gasilskega društva Hajdina, Ljudske pevke pa so bile gostje na Orfejčku, ki je potekal v gostišču Olga na Zg. Hajdini. Marec 2006 Ljudske pevke so popestrile občni zbor Društva žena in deklet na Hajdini in sodelovale na občnem zboru Kmetic RS na Trojanah, oboji pa so se udeležili občnega zbora Kulturnega društva »Stane Petrovič« Hajdina. HAJDOŠE Januar 2006 Društvo je bilo aktivno že na začetku leta, saj so člani Kulturnega društva »Valentin Žumer« Hajdoše imeli koncert na ptujskem gradu na katerem so sodelovale številne skupine. Februar 2006 V tem mesecu so člani društva organizirali ogled smučarskih skokov v Planici. V tem obdobju je potekalo tudi snemanje druge CD zgoščenke Gmajnaric in Štajer- skih frajtonarjev. SKORBA Januar 2006 Ljudske pevke so prepevale na koncertu »S pesmijo v novo leto«, ki je potekal na Hajdini ter na tradicionalnem luščenju bučnic v Slovenji vasi. V istem mesecu so se udeležile tudi Območne revije ljudskih pevcev in godcev v Hajdošah. Februar 2006 Ljudske pevke in člani gledališke skupine so sodelovali na proslavi kulturnega praznika občine Hajdina, ki je potekal v Gerečji vasi, odrasla gledališka skupina pa gostuje v okoliških vaseh s svojo predstavo »Dobrodošla miss Agata«. Marec 2006 Ljudske pevke so zapele na občnem zboru Društva žena in deklet na Hajdini, Kulturno društvo pa je skupaj z vaškim odborom pripravilo proslavo ob Materinskem dnevu, otroška gledališka skupina se premierno predstavi na Območni reviji otroških gledaliških skupin z igrice »Prijateljice«. DRAŽENCI Marec 2006 Kulturno društvo je pripravilo premiero gledališke predstave »Boeing-Boeing ali Stevardese pristajajo«, konec meseca pa so pripravili tudi proslavo ob materinskem dnevu. ZKD HAJDINA Februar 2006 Zveza je organizirala osrednjo občinsko proslavo ob Kulturnem prazniku občine Hajdina, ki je bila v Gerečji vasi. Pripravila: Saška Serec KULTURNI NAPOVEDNIK Junij 2006 HAJDINA Štajerski frajtonarji bodo predstavili svojo kaseto in zgoščenko. April 2006 V tem mesecu bodo Pevci DU nastopali SKORBA prijatelju ob srečanju z Abrahamom, Maj 2006 oboji pa bodo sodelovali na občnem Otroška gledališka skupina bo gostovala zboru DU Hajdina. na Ptuju v domu upokojencev in predvi- Maj 2006 doma še v Ormožu. Ljudske pevke in pevci DU bodo zapeli Junij 2006 ob 10-obletnici pevk iz Sestrž KUD Maj- Kulturno društvo bo soorganizator šperk. medobmočne revije ljudskih pevcev in HAJDOŠE godcev območij Slov. Bistrice, Lenarta, Ormoža in Ptuja, ki bo v Skorbi. Maj 2006 DRAŽENCI V tem mesecu bodo Gmajnarice imele predstavitev svoje druge kasete in CD April 2006 zgoščenke, Štajerski frajtonarji pa nastop V tem mesecu bodo člani kulturnega pri Andreju Hoferju v oddaji »Pri Jožo- društva izpeljali redni letni občni zbor. vcu«. Pripravila: Saška Serec april 2006 HAJDINČAN ŽUPANA OBISKALI KORANTI IN MALE MAŠKARE Da bo leto dobro in uspešno ... v ^Zupana Radoslava Simoniča so £*na sončen pustni ponedeljek že po tradiciji obiskali domači koranti s Hajdine in koranti TD Korant kluba. Krajši sprejem jim je župan v družbi s predsednikom odbora za družbene dejavnosti Andrejem Tkalcem in direktorico občinske uprave Valerijo Samperl pripravil že pred občinsko hišo, nato pa jih je povabil še v notranjost na kozarček in pogovor. Koranti so županu tudi letos zaželeli veliko uspeha in se mu zahvalili za vso dosedanjo podporo, v znak pozornosti pa sta mu obe skupini izročili še manjša spominska darila, ki že krasijo županovo pisarno. Zupanu v čast in občanom na veselje pa so koranti zaplesali še svoj znameniti korantov ples, ki naj bi odganjal zle duhove, še najbolj pa mrzlo zimo in vabil pomlad. A kaj ko je letos koranti in maškare niso uspešno pregnali, saj je le nekaj dni po pustu poka- Plesali so pred občinsko hišo in cerkvijo sv. Martina. Foto: TM Majhen korant - letošnje darilo koran-tom TD korant kluba. Darilo hajdinskih korantov je bila tudi letos miniaturna ježevka. Najmanjši Matic se odlično znajde med velikimi koranti. zala ostre zobe in nas spet presenetila s snegom. Ampak kmalu potem pa smo le dočakali pomlad, torej so koranti vendarle imeli nekaj prstov vmes. Župana je prav posebno presenečenje čakalo še na pustni torek, ko je bilo povsod norčavo in veselo, po občini Hajdini pa so nekaj veselega pustnega razpoloženja ponesle tudi male maškare iz hajdinske osnovne šole. Na potep so se maškare - v sprevodu jih je bilo okrog 150 - odpravile torej na pustni torek in med potjo obiskale tudi župana Radoslava Simoniča. Druženje je bilo še posebej »sladko«, saj so na občini maškaram postregli s čokoladicami. Maškare iz OŠ Hajdina (iz arhiva KTV) TM HAJDINČAN april 2006 HAJDINSKI KORANTI NA GOSTOVANJU V ŠVICARSKEM BAARU Prvo, a ne zadnje gostovanje \ Tzadnjih januarskih dneh se je V skupina korantov s Hajdine mudila na gostovanju v Švici, v mestu Baar, kjer so priredili zelo odmeven karneval ter srečanje pustnih likov in mask. Nastopili so v družbi 53 skupin iz mnogih držav sveta, na organizatorje in obiskovalce festivala pa so kot koranti (edini kožuharji) pustili močan vtis. Prvič v osmih letih obstoja skupine, ki šteje 33 članov in najmlajši med njimi je 5-letni korant Matic, se je namreč zgodilo, da so skupino korantov s Hajdine povabili kam v tujino in letos so fantje to priložnost izkoristili z velikim veseljem. Tako pravi vodja skupine Dejan Šlamberger, ki ima na Švico, predvsem pa na dvodnevno gostovanje zelo lepe spomine. Hvaležen je prav vsem, ki so jim pomagali pri tem in jim omogočili nastop v tujini. Čeprav pred koncem januarja pri nas še ni bilo čutiti pustnega vzdušja, pa so v Švici že bili v polnem zamahu in pripravili poseben karneval z dolgo tradicijo. O tem je pisalo v posebni izdaji časopisa, veliko zanimivega pa so organizatorji predstavili tudi na svoji spletni strani. Hajdinčani so v Švici doživeli marsikaj, na kar bodo imeli še dolgo lepe spomine, ZAHVALA HAJDINSKIH KORANTOV Občini Hajdina in županu Radoslavu Simoniču, Perutninarski zadrugi Ptuj, PGD Hajdina za prostor v gasilskem domu in še mnogim drugim, ki jim kakorkoli pomagajo. pravi Šlamberger, ki je zelo pohvalil že samo organizacijo dvodnevnega dogajanja, pa tudi sam potek povorke skozi mesto. Imeli pa so še to srečo, da so bili kot edini predstavniki iz Slovenije povabljeni tudi na sprejem k »očetu« karnevala, ki ga v Baaru izbirajo vse od leta 1947 in ima zelo častno funkcijo. MAJHNA JEŽEVKA JE NJIHOV SIMBOL Po Švici pa so hajdinski koranti že težko pričakovali tudi dan, ko se bodo lahko v korantovi opravi, z zvonci in ježevko pojavili tudi v domačem okolju in obiskali kak zanimiv kraj ali mesto v Sloveniji. V začetku februarja so že bili posebni gostje svetovanega mladinskega prvenstva v nordijskem smučanju v Medvodah, nastopili so ob odprtju ptujskega kurentovanja, za seboj imajo lepo število manjših obiskov; tudi nastop na osrednji ptujski povorki spada zraven, pa predstavitve na okoliških fašenkih, kjer zadnja leta nikoli ne manjkajo. Pusta so po tradiciji pokopali v Dobrovi pri Brežicah. Tudi letos imajo za seboj ogromno kilometrov, je še dodal Šlamberger, ki je tako kot drugi fantje v skupini zelo hvaležen Sebastjanu Strmšku, kijih prevaža naokoli. Ponosni so tudi na osem novih korantij, poskrbeli so za enotna oblačila tudi takrat, ko slečejo kožuhe, in izdelali so si tudi svoj »zaščitni« znak. Z majhno ježevko, ki je tudi edini pravi simbol hajdinskih korantov in hkrati lepo darilo, pa so v letošnjih dolgih pustnih dneh razveselili marsikoga, podarili pa so jo tudi županu Radoslavu Simoniču, ko so ga obiskali na pustni ponedeljek. TM Tri brhka dekleta so ujela vodjo sekcije Dejana Šlamber- Tako je izgledal švicarski karneval skozi »naše« oko, so gerja. povedali hajdinski koranti. Foto: Arhiv korantov april 2006 HAJDINČAN KPD STANE PETROVIČ HAJDINA Balkanski špijon na Hajdini ^Zadnji vikend v mesecu januarju je dramska skupina 4LKPD »Stane Petrovič Hajdina« predstavila dramsko igro - tragikomedijo Balkanski špijon. Balkanski špijon je ostra satira družbenih razmer v Srbiji v osemdesetih letih. Pripoveduje o Iliju Cvoroviču, kije lastnik hiše, žene ter ideje o svobodnem človeku in svobodni državi. Sama zgodba je postavljena v Beograd znotraj družinske celice. Ponorčuje se iz patriarhalnosti, preživelih političnih idealov, nasilja in fanatične primitivne pameti, ki sumniči vsakogar in vse, kar je drugačno, tudi za ceno uničenja svoje družine in celo lastnega propada. Igro je tudi letos režirala ga. Ida Markež, v sami predstavi pa so zaigrali: Janko Turnšek, Urška Stumberjjer, Urška Tikvič, Sebastjan Dobnik in David Veronek. Šepetala je Cvetka Vratič, za glasbene efekte je poskrbela Katja Markež. Premiero si je ogledala tudi selektorka, ki je bila z nastopom zelo zadovoljna in je predlagala, da se skupina uvrsti na medobmočno srečanje gledaliških skupin. Edino, kar žalosti vse nastopajoče, je skromen obisk celo v domači dvorani. Nataša Stumberger Ustvarjalci predstave Balkanski Špijon O izgubljeni veverički V 'Ve drugo leto v okviru KPD » Stane Petrovič« Hajdina pod vodstvom men-£-«torice ge. Danice Serdinšek deluje lutkovna sekcija. Mladi lutkarji so letos uprizorili lutkovno igrico Izgubljena veverička. Premiera je bila v nedeljo, 2.4.2006 in odziv udeležencev, predvsem najmlajših in njihovih staršev je bil zadovoljiv. Otroci so prisluhnili deklici Nini in njeni veverički, ki se je v gozdu izgubila. Med svojim iskanjem se je srečala še z medvedom, sovo, zajčkom in muco. Zgodba o prijateljstvu, ki se konča, kot se pač morajo končati prave zgodbe za otroke. Naj pohvalimo še izvirno in strokovno narejeno sceno in lutke, kar je delo mentorice in njenega moža g. Ivana. Lutkarji, ki so v predstavi nastopili: Nina in Katja Bedrač, Katja Furek, Monika Brodnjak in Rok Stumberger so prepričani, da se bodo predstavili tudi dmgo leto, saj so starši dejali, da bi si otroci takšne predstave lahko ogledali vsaj enkrat na mesec. Lutkarji se bodo v prihodnje predstavili še mlajšim osnovnošolcem OŠ Hajdina, veseli pa bodo, če se bodo lahko predstavili še drugod. Nataša Stumberger Lutkarji Nina, Katja F., Monika, Katja B., in Rok z mentorico Danico Serdinšek Očetu, ki je Sonce Mir na zemlji, na vzhodu se dani, vstaja namreč mogočno Sonce, ki motri s svojimi predirnimi očmi vse živo in neživo na zemlji. Zanj največji zaklad je človek, ki pa tega mnogokrat ne zaveda se povsem, kajti vsak hoče si izklesati boga po svoji meri, ga častiti in se mu darovati - zgolj z ustnicami in s kamnom v prsih. A ljubo Sonce nikoli ne dopusti, da Njegovo Stvarstvo ne bi bilo hvaležno, in daje toliko, kolikor sprejme dobrega, in deli nagrado, ki so nebesa, prav vsem - velikim in malim, belim, črnim, rumenim ali rdečim, vsakomur želi biti topli oče. Zanj enaki so vsi enakopravni, po krivem tlačeni, brez pravic... in prave ljubezni, ki ruši pregraje neumnosti in nemoči. Mogočna krogla, naš predobri Oče, Sonce ljubo, hvaležen sem Ti iz srca in se Ti darujem - za večno! Boštjan Metličar HAJDINČAN april 2006 PREMIERA GLEDALIŠKE IGRE KD DRAŽENCI Stevardese pristajajo ¥ Tzačetku marca so tudi v KD V Draženci na oder postavili novo gledališko predstavo za to sezono. Po nekajletnem premoru se je mlada, prenovljena skupina igralcev predstavila domačemu občinstvu s sodobno komedijo BOEING-BOEING ali pri nas bolj znano kot STEVARDESE PRISTAJAJO avtorja Marca Camo-lettija. Režijo je tokrat prevzel mlad in ambiciozen član igralske zasedbe Aljaž Godec ob pomoči že nekajletnega režiserja gledaliških del Milana Čemela. Ob Aljažu so zaig- rali še Evelin Skaza, Adriana Božičko, Blaž Debeljak, Natalija Krajnc in Tanja Godec. Predstava je bila odlično sprejeta, kar je bilo jasno razvidno po navdušenju obiskovalcev, ki so dodobra napolnili dvorano. Mlada igralska zasedba je gledalcem ponudila uro in pol smeha, zapletov in vsakdanjih spletkarjenj. Kljub temu, da so nekateri igralci stopili prvič na oder so člani izjemno zadovoljni in ponosni za ves trud, ki so ga vložili v igro. Želim jim še veliko takšnih nastopov, zanesenosti in volje, predvsem pa medsebojnega spoštovanja, na katerem se gradijo vsi temelji dobrega sodelovanja, s katerim žanjejo uspehe. Saška Serec TUDI TO SE ZGODI Ali je bilo slučajno ali namerno, ne vem. Bilje osmi marec, ko sem se kot ponavadi odpravila v službo na OS Hajdina. Pripeljala sem se pred šolo in ustavila pred vhodom, kjer sem odložila hčer, ki je učenka te šole. Nasproti je iz šolskega dvorišča (kljub znaku, ki stoji pred šolo in dovoljuje vožnjo do šole samo zaposlenim) pripeljal GOSPOD, ki je do vhodnih vrat šole pripeljal otroka - prvošolca. Ker se zaradi zimskih razmer nisva mogla srečati, ga je to tako razjezilo,da je odprl okno in name se je vsul plaz obtožb, kletvic in drugih grdih besed, ki jih še svoj živi dan nisem slišala. Najhuje pa je bilo to, da so pred šolo stali tudi otroci, ki so vse to poslušali. Zgrožena nad verbalnim napadom, ki sem ga bila deležna sem ostala brez besed. In ko se sprašujemo odkod toliko nasilja, pretepov in grdega obnašanja, se ob takem ravnanju temu pravzaprav sploh ne čudimo več. Zato, dragi očki in mamice, babice in DEDKI ter vsi, ki se srečujemo z našimi otroci, če že ne zaradi nas samih, vsaj zaradi otrok si preberimo kdaj bonton in ne pozabimo, da vzgledi vlečejo. Jožica Nouak Zahvala sponzorjem ^^poštovani gospod župan, gospod Burjan, gospod ^^Jelen in gospodje predstavniki cestnega podjetja Ptuj ter Komunalnega podjetja Ptuj Učenci naše šole smo se razveselili, ko so nam učiteljice povedale, da ste nam podarili nova kolesa. Že vrsto let vsi, ki smo v petem razredu opravljamo izpit za kolo. Naše razredničarke nas pripravljajo vse šolsko leto. Poznamo že prometne znake, vemo kako se varno vključiti v promet. Vemo pa tudi, da je za varno udeležbo v prometu pomembno pravilno opremljeno kolo in tudi, da moramo pri vožnji uporabljati čelado. Se malo in začel se bo praktični del izpita. Ker pa vsi učenci nimamo kolesa, s katerim bi se lahko varno podali na pot, ste nam pomagali Vi. Zato se vam zahvaljujemo in vam hkrati obljubljamo, da bomo na cesti zelo previdni. Kolesa pa bodo lahko uporabljali tudi učenci, ki se vsako leto udeležijo tekmovanja Kaj veš o prometu. Priprava na to pomembno tekmovanje bo letos lahko zaradi novih koles še boljša. Želimo, da bi Osnovno šolo Hajdina in tudi občino Hajdina na tekmovanju uspešno zastopali in da boste ponosni na nas. Še enkrat prav posebej hvala sponzorjem, Cestnemu podjetju Ptuj in Komunalnemu podjetju Ptuj in občini Hajdina. Učenci 5. razreda smo pripravili krajši program, z novimi kolesi pa bomo prikazali del spretnostne vožnje na poligonu. Vabimo vas, da se v spretnostni vožnji preizkusite skupaj z nami. Učenci 5. r. OŠ Hajdina april 2006 HAJDINČAN Prispevki učencev OS Hajdina TVTaj za začetek razmišlja Anita o 1 likar dolgi zimi, ki ni in ni našla zamenjave. Pomlad - tista toplo božajoča - se še vedno nekje mudi, čeprav nas je koledar že seznanil z menjavo. Zato smo veselo ustvarjali na tehniških dnevih z drugim razredom, se šemili skupaj s pustom, se veselili novih koles in čelad za kolesarski krožek, oblikovali domišljijo kot literati in se poizkušali v Haiku poeziji. Pričakali smo april in ob dnevih mladinske književnost podarjali knjige. Predvsem pa smo jih pridno prebirali za bralno značko ali pa kar tako »za dušo« in se pomerili na različnih tekmovanjih. S. H. Štirje letni časi na mojem vrtu Se vedno je mraz in zima noče in noče oditi. Zunaj zelo zmrzuje in mene zelo zebe. Želim si že, da bi bila pomlad. Nekega dne grem ven in vidim prvi zvonček. Bila sem že vesela, ampak tukaj še ni pomladi. Bila je popolna zmešnjava. Na mojem dvorišču so bili štirje letni časi. Prva je bila starka zima. Imela je dolgo belo krilo in debel usnjen plašč. Na nogah je imela snežke in na glavi kučmo. Zimo sem vprašala, zakaj tako dolgo ni pomladi, a ona mi je vedela odgovoriti na to vprašanje. Medtem, ko sva iskali pomlad, se je na moje dvorišče pokazala jesen. Kmalu za jesenjo je prišlo še poletje. Nastala je velika zmešnjava. Vsi trije letni časi razen pomladi so bili na dvorišču. Nihče mi ni vedel pomagati, niti sosedje. Takrat pa je mimo prišla moja prijateljica. Poiskali smo pomlad in naredili red na mojem vrtu. Na vrsti je bila pomlad in ostali letni časi so odšli na počitnice. Tako se še danes držijo tega vrstnega reda, kot ga poznamo. Anita Zupanič, 6. b Jaz detektiv 1.1.2001 sem se odpravljal spat. Začuda nisem in nisem mogel zaspati. Bral sem knjige in gledal skozi okno. Odločil sem se, da grem na sprehod. Ko sem tako taval po mariborskih ulicah, se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. Zagledal sem odprta vrata v banki. Sel sem pogledat, saj mi je bilo čudno, da je banka ob tej uri še zmeraj odprta. Vstopil sem in pogledal. Videl sem zvezanega varnostnika, okrog njega je bilo vse razmetano. Takoj sem vedel, da gre za rop. Hitro sem rešil varnostnika in ga povprašal, kaj se je zgodilo. Povedal mi je, da se ničesar ne spomni, le to, da ga je nekdo močno udaril po glavi. Najprej sem poklical policijo in se po svoje lotil dela. Sel sem ven na sveži zrak in premišljeval. Pogledal sem proti grmu in nekaj zagledal. Videl sem štiri maske in štiri pare rokavic. Takoj sem jih spravil v detektivske vrečke in jih lepo shranil. Videl sem, da imajo te rokavice luknje, zato sem vedel, da nekje morajo biti prstni odtisi. Brž sem vse preiskal, na srečo sem jih nekaj našel. Hitro sem jih nesel v laboratorij. Rezultati prstnih odtisov so potrdili mojo slutnjo. Takoj sem sumil, da gre za štiri brate, ki so hoteli do veliko denarja. Obvestil sem policijo in že smo jih vsi iskali. Policija in jaz smo jih dolgo iskali. Nekega dne sem jih po naključju našel na podeželju v lepi leseni koči. Usedli so se v nov avto, ki so ga kupili z ukradenim denarjem in zbežali. Jaz sem jim pogumno sledil in obvestil policijo. Dolgo smo jih lovili, nato pa so se zaradi prevelike hitrosti zaleteli v drevo. Tako smo jih obkolili in niso imeli izbire, kot da se predajo. Odpeljali smo jih na policijsko postajo, kjer sem jih zaslišal o tistem večeru. Bili so že nestrpni in tako sem še enkrat preveril prstne odtise, ki so se ujemali z njihovimi. Odšli so na sodišče, kjer jih je sodnik spoznal za krive in zasluženo so dobili dvajset let zapora. In tako je za menoj še ena uspešna opravljena naloga. Odločil sem se, da bom po dolgih letih uspešnega in napornega dela odšel v pokoj. Denis Drevenšek, 5.A Jaz detektivka Bilo je poletje in že nekaj dni ni deževalo. Drevesa so še komaj stala, rože so venele, ljudje so bili slabe volje, v potokih ni bilo vode in nekega dne so prišle račke k meni, da ne morejo nikjer plavati. Mama račka se je pritoževala, da račk ne more učiti plavati in jo skrbi, da bodo neplavalke. Premišljevala sem, kaj naj. Sla sem na sprehod, da bi premislila. Nato zagledam oblak in sonce, ki se iz srca smejita. Usedla sem se na čarobno kolo in se zapeljala do oblaka. Vprašala sem ga, zakaj že več dni ni dežja. Oblak pa odvrne, da ne more jokati. Saj ne rabiš jokati, spomni se na nekaj lepega, ker tudi od sreče lahko jočeš. In res je začelo deževat. Rastline so si opomogle in račke so lahko spet plavale. Tamara Kmetec, 5. a. Jaz detektiv 1.2.2006 sem sedel v parku! Ko sem zaslišal vzkik Na pomoč! Dva moška sta oropala banko. Enega sta močno pretepla, zato je na kraju ropa umrl. Imela sta oblečeno črno masko, črne hlače in črno bundo! Za njim še poizvedujemo. Spraševal sem odčividce. Povedali so vse, kar so vedeli. Ko smo hodili po banki, sem zagledal na okencu kri! Na oklencu, ki ga je zlomil vlomilec. Z DNK smo iskali storilca. Najdli smo ga preko krvi. Ugotovil sem, da gre za mlajšega moškega iz okolice Ljubljane. Storilcu sledi sodišče, ki mu bo dodelilo primerno kazen. Kot detektiv sem zelo dobro opravil svojo nalogo. Zato sem na delovnem mestu napredoval. Nejc Marčič, 5.a Dimnik Na dvorišču je vrt, za vrtom je vrtec, v vrtcu je polno lepih zvončkov. Če pogledaš v oblake, se ti misli napolnijo s polno manjšimi mislimi. Misli so kot rože, polne metuljev, ki letajo in letajo tja med oblake. Spustiš se na streho, kjer vidiš dimnikarja, kako čisti naš dimnik. -Zaželi mi srečo, veselje pa polno lepih, veselih dni,- Aneli Cebek, 5. b Priprave na kolesarski izpit Že v četrtem razredu smo učiteljico spraševali, kdaj bomo opravljali kolesarski izpit. Nestrpno smo čakali začetek pouka v petem razredu in prve ure kolesarskega krožka. Že veliko vaj in truda smo vložili v ure kolesarstva, saj se zavedamo, daje vožnja s kolesom prijetna, pa tudi nevarna. Slišali smo že za veliko kolesarskih žrtev. Pri vsaki uri se naučimo kaj novega: spoznavamo prometne znake, prometna pravila, tehniko vožnje s kolesom, obnašanje v križiščih, pomembnost nošenja čelade. Rešujemo naloge v delovnem zvezku, pogosto pa gremo v računalniško učilnico, kjer na računalniku preizkušamo svoje znanje o prometu. Se ta mesec pa nas čaka za nas najpomembnejši del, to je praktična vožnja s kolesom. Najprej vaja, potem pa v mesecu maju zares. Se prej pa upamo, da bomo vsi uspešno opravili kolesarske teste. Ko bo vse to za nami, nam ostane samo še to, da smo na cesti čimbolj previdni, saj bomo le tako lahko uživali in obvarovali nesreče sebe in druge udeležence v prometu. Učenci 5. a razreda Kolesa Okrog in okrog tečemo, kolesa urno poganjamo, saj vsi veseli smo, da spet jih vozimo lahko. HAJDINCAN april 2006 Poletje pride kmalu spet. kolesa bodo že v pravi formi dirjala v svet. Na števcu kilometri dolgi bodo vse do zime, ko se njihov čas izide. Čez dolgo zimo si kolesa oskrbimo, da v novem letu z njimi spet se podimo. Aneli Cebek, 5. b Kolo Kolo si želim, da v svet oddrvim. Preden se odpravim, izpit opravim. Čelado na glavo dam in se na cesto podam. Včasih se bojim, da ravnotežja ne izgubim. Znake poznam, se po njih ravnam. Nič me ni strah, če me tema dobi, saj mi luč sveti močno, da šofer opazil me bo. Vsi, ki po cesti drvite, ne pozabite, kolesarji v nevarnosti smo, zato bodite pazljivi zelo. Učenci 5. a razreda Mamica (opis) Moja mama ima rjave oči, črne lase in je srednje postave. Rada me posluša, ko berem knjige, rada tudi počiva. Rada gre z mano na sprehod, včasih pa je jezna. Mama me pelje v šolo in me vsako jutro sprašuje račune do sto. Mama mene in mojo sestro "carta", zvečer pa nama reče: "Lahko noč!" Gabriela Stumberger, 2. a Moja mamica ima rjave oči. Je velika in vesela. Rada kuha, bere in čisti. Rada bere pravljice. Mamica me rada razvaja. Mami me rada pelje v šolo. Lucija Majhen, 2. a Moja mamica ima modre oči. Moja mama ima oranžne in blontne lase. Rada počiva. Rada bere. Rada me "cartlja". Je velika, je vesela. Mami me ima rada. Je vesela, ko sem pridna. Pelje me v šolo. Zala Lipaušek, 2. a Sumim, da je moja učiteljica čarovnica! Nekega dne nam je naša učiteljica pripovedovala, da ji je ušla metla iz rok. Po tem sklepam, da je moja učiteljica čarovnica. Nekega dne sklenemo s prijatelji, da bomo zasledovali našo učiteljico do doma. Vse gre po maslu dokler ne izgine za vogal svoje hiše. Vsi so obupali razen jaz. Natanko po 1 mesecu, 3 dneh, 6 urah, 33 minutah in 1 sekundi jo vidim, kako se sprehaja po naši ulici, takoj jo začnem zasledovati. Zdaj mi uspe videti njeno staro hišo. Pogledal sem skozi okno in zagledal sem: metlo, črno-rjavo mačko in skodelice z raznobarvnimi tekočinami. Zdaj sem 100% prepričan, da je moja učiteljica čarovnica. Drugi dan sem vesel odšel v šolo, da povem mojim prijateljem o tem dogodku. Nihče mi ni verjel. Zato sklenem, da to fotografiram. Uspelo mi je. To sliko pokažem staršem in oni se odločijo, da bodo to prijavili na sodišče. Zdaj sedim kot priča blizu sodnika. Čarovnica trdi, da je to vsakdanje in normalno. Trdi, da ima vsak pri hiši metlo in hišnega ljubljenčka. Jaz pa povem še o tekočinah. In spet trdi, da dela poskuse, saj je profesorica biologije in fizike. Jaz vztrajam, a izteče se slabo. Moja starša me prestavita na drugo šolo. A jaz ne odneham, še vedno vohunim za njo. Na moj god grem k njeni hiši in pogledam skozi okno; zagledam pravo čarovnico z bradavico na nosu, s klobukom, sivimi lasmi, grozečimi očmi, raztrgano haljo, gubavo in hudobno. Ko me zagleda, me začara, da bi izgubil spomin. Jaz iz žepa privlečem del ogledala in jo ucvrem proti domu. Zdaj sem trdno prepričan, a po eni strani žalosten, ker mi nihče ne verjame. Zdaj ne hodim k njeni hiši. Imam nove sošolce in prejšnjih se le spominjam. V šoli sem dobil oceno 5 in vesel se odšel domov. Pred našo hišo zagledam, kako se moja nova učiteljica pogovarja s čarovnico in čarovnica jo vpraša po meni in ji odgovori: -Danes je dobil oceno 5,- Zdaj v strahu odkorakam v prejšnjo šolo. Grem v njeno pisarno in zagledam črno knjigo. Vsa miza je bila polita s krvjo in v knjigi je pisalo s krvjo: Živel je učenec, ki je prvi izvedel, da sem čarovnica; naj se prekletstvo dvigne nanj. Ko sem prebral zadnjo besedo sem se začel razvijati v volkodlaka. Sam pri sebi sem si mislil, da se mi bo srce strgalo na pol. Krvave oči, grozen pogled, veliki zobje - tak sem bil. Hotel sem s šole, a je bila zaklenjena, srečam majhnega škrata in on mi pove svojo zgodbo -bila je podobna. Skupaj sva se skrila na podstrešje in dolga leta čakala čarovnico. Nekega dne se je prikazala in prijatelj škrat je zaklenil vrata, jaz pa sem jo pojedel - tako je bilo zapisano v črni knjigi. Nebo je bilo goreče in vsi so bili v strahu. To je trajalo 26 sekund in midva sva bila rešena prekletstva. Takoj sem odhitel k staršema in povedala sta mi, da sta me čakala dolgih 7 let. Ta dan sem imel rojstni dan in povabil sem nekdanjega škrata - ime mu je bilo Miha - in skupaj smo praznovali in obujali spomine. Rok Tumpej, 5. b Mladi pesniki haiku poezije 6. razreda se predstavljajo ... Zima je mrzla in travniki so beli. Zvezde žarijo. Katja Drevenšek, 6.a Drevesa so prazna, tla so obarvana in listje odpada. Mihael Beranič, 6.a Sola je majhna. V njej se mi tepemo. Imejmo se radi. Aljaž Šori, 6.a Vesolje je vrt, v katerem so zvezde, ki mežikajo. Sanja Kolarič, 6. a Zmaj pogašeni, ki ni več tako leni, tava po temi. Aljoša Podhostnik, 6.a Roža je lepa kot sonce rumeno in oblak po dežju. Katja Bedrač, 6. a Zima je bela, pomlad je zelo lepa. Tako kot gozd. Miha Metličar, 6.a Rože so bele, zvezdice rumene in hiše zelene. Saša Teskač, 6.a Zima je mrzla, jeseni pada listje, pomlad je topla. Gregor Vrečar, 6.a Češnja je sladka, mamina roka kratka kot čudežen vrt. Nastja Habjanič, 6.a Ptica vesela boš lepe pesmi pela, da nam bo lepo. Doroteja Trčko, 6.a Belo nebo je belo kot snežinke, ki padajo na pot. Domen Haložan, 6. a Rože so lepe, kakor moja mamica, ki jo rad imam. Tomaž Tobias, 6. a april 2006 HAJDINČAN Kako smo se pripravili na otroški parlament na naši šoli? V torek, 17.1. 2006, smo v šolski knjižnici imeli otroški parlament. Na temo TABUJI smo razpravljali 2 uri. V razpravi sta sodelovala po dva predstavnika od 3. do 9. razreda. Mentorica ga. Barbara nas je na temo odlično pripravila in se trudila, da bi bilo vzdušje sproščeno. Sestanku sta prisostvovala tudi g. ravnatelj in ga. socialna delavka. Pogovor smo začeli z vprašanjem, kaj sploh tabuji so. Za nas je to največkrat nekaj nepojmljivega, nedoumljivega. Izpostavili smo spolnost, nasilje, zlorabe, droge, ustrahovanje ... Predstavniki razredov so se na teme različno pripravili. Ob plakatih, miselnih vzorcih in spisih smo ugotavljali, da je tematika nam zelo blizu. Ko smo premagali začetniške težave in tremo, je vzdušje v knjižnici postalo prav prijetno. Mislim, da je bilo tudi zelo poučno, saj smo se pogovarjali, kaj narediti v težkih situacijah, kaj se največkrat dogaja in kje poiskati pomoč, če se nekdo znaša nad nami. Lahko bi rekli, da je potekala prava majhna razprava. Na koncu smo izvolili dva predstavnika za medobčinski parlament, ki sta po našem mnenju najbolje predstavila to temo in bi bila tudi najbolj pripravljena, da bi lahko zastopala našo šolo. To sva bila jaz in Timi, ki sva se predstavila s tabu temo Nasilje v družini. Že naslednji dan se je na Ptuju odvijal 16. medobčinski parlament, kjer je sodelovalo 20 šol. Vodila ga je gospa Nevenka Gerl. Za uvod je povabila na prizorišče učence iz Srednješolskega centra, ki so nam pripravili dramatizacijo v angleškem jeziku. Potem smo se predstavili vsak na svoj način. Razgrnili smo na kratko delo našega parlamenta in se predstavili s svojo temo. V razpravi smo odpirali nove teme saj nam idej res ni zmanjkalo. Izvolili smo tudi dva predstavnika, ki bosta Ptuj zastopala na državnem parlamentu. Učenca Kaja iz OŠ Mladika in Primož iz OŠ Dornava sta res bila zgovorna in prepričljiva v svojih izjavah, zato sta si zmago tudi zaslužila. Držimo pesti, da se bosta v Ljubljani odlično odrezala. Teja Bauman, 8. r. Tehniški dan učencev 2. h Delali smo hišice iz lesa. Najprej smo lepili, potem pa zabijali žeblje. Iz lesa smo delali tudi zabojčke. Nastale so zelo lepe hišice. Naredili smo tri hišice. Nismo jih barvali. Delali smo zelo počasi. Zelo dobro nam je šlo. Markov dedek nam je prinesel les. Lepljenje nam ni delalo težav. Tilen K. in David M. HAJDINČAN april 2006 v Prispevki učencev OS Breg Plesat me pelji Ples je nekaj lepega, ples je nekaj sproščujočega, ples je nekaj, kar si želiš. 27. januarja 2006 so na OŠ Gorišnica organizirali prireditev Plesat me pelji. Na njej so se predstavile šole s plesnimi točkami. Tudi naša šola se je predstavila, zastopale smo jo učenke 4.a razreda pod vodstvom mentorice Simone Komik. Najbolj so mi bile všeč Metuljčice iz OŠ Gorišnica in mažoretke iz Dornave. Dobra vila nas je kar očarala z napovedovanjem čarobnih točk. Tudi me, plesalke iz OŠ Breg, smo bile pohvaljene. Za končno točko smo bili vsi povabljeni na ples. Dobili smo še poslastico. Na prireditvi smo se imeli zelo lepo in upam, da bomo drugo leto spet odšli na plesno srečanje. Neja Milošič, 4.a Življenje v naravi za učence 7. razredov 12. decembra 2005 smo se učenci 7.a in 7.b razreda odpravil za 5 dni v dom Radenci ob Kolpi. Vsi smo bili polni pričakovanj, še zlasti zato, ker nismo natančno vedeli, kaj vse bomo počeli. Ob prihodu v dom smo bili presenečeni, saj je bil dom lepo urejen. Porazdelili smo se po sobah. Na vratih omarice smo imeli obešena navodila. Izvedeli smo, da se nahajamo v Eko šoli. Že prvi dan so nas utrudili z dolgim pohodom. Videli smo naš dom s 400m nadmorske višine. Čez dan so potekale športne in naravoslovne aktivnosti: plezanje po steni, lokostrelstvo, orientacija, rastlinski in živalski svet v okolici doma, zdravilne rastline, zgodovinske in etnografske značilnosti Bele krajine, izdelovanje okraskov in voščilnic in še polno vsega. Plezali smo kar dobro, pri lokostrelstvu pa nismo bili najboljši. Izdelovanje pirhov je bilo zelo zanimivo, a zelo zahtevno. Ob večerih so mi bile najbolj všeč gledališke igre in igranje reklam. Zanimivi so se mi zdeli kvizi, največ energije pa smo porabili v disku. Najmanj smo marali pohode. Bilo nam je zelo lepo. Spoznali smo veliko novega in doživeli nepozabne dogodivščine. Enja Zagoršek, 7.b Življenje v naravi - zimska šola smučanja Ponedeljek, 13.2.2006 Na ta trenutek sem čakala že dva meseca. Ob 8 in 15 minut je pripeljal avtobus, da smo vanj naložili vso prtljago. Ob 9. uri smo krenili. Kmalu smo zagledali naš dom Planinka, saj pot ni bila dolga. Najprej smo se nastanili v sobah. Sobe imajo imena po alpskih smučarjih in smučarkah. Stanovala sem v sobi Mateje Svet. Z mano si je sobo delila Eva Korunič. Pred kosilom smo šli na pohod po gozdu. Popoldne smo se že smučali. Do večerje smo imeli prosto, po večerji pa smo šli na nočni pohod. Spanje prvo noč je bilo bolj tako tako. Torek, 14.2.2006 Danes je poseben dan. Danes je Valentinovo in to smo vsi čutili, čeprav je dan tekel po ustaljenem redu: zbujanje ob sedmih, zajtrk, dopoldansko in popoldansko smučanje, zelo dobro kosilo z Valentinovo sladico in seveda zaljubljeni pogledi, nasmehi in sporočilca. Sreda, 15.2. 2006 Ta dan se ni dogajalo nič posebnega. Novo je bilo le to, da smo se peljali z gondolo. Popoldne smo imeli tek na smučeh in zanimivo padanje kot domine. Četrtek, 16. 2. 2006 Danes smo se zbudili brez učiteljev, in to komaj ob 7.45. Trkali smo drug drugemu in hiteli z oblačenjem. Ugotovili smo, da so zaspali tudi učitelji. Po zajtrku smo odhiteli na smučišče, kjer smo imeli tekmovanje v slalomu. Nihče ni padel in vsi smo dobili pohvale. Po kosilu smo imeli veliki tek na smučeh. Po večerji smo imeli zaključni večer. Vsaka soba je prikazala svojo točko, temu pa je sledil ples. Zadnjič smo še šli v postelje v domu Planinka. Prav sladko smo spali. Petek, 17.2. 2006 Razveselili smo se, ker bomo šli domov, čeprav jaz nisem imela domotožja v teh petih dneh. Pospravili smo prtljago in torbe odnesli v bunker, nato pa smo se šli še smučat, a nam je nagajal dež. Po kosilu smo se odpravili domov. Starši so nas že čakali. Anja Bezjak, 5.b Oj, ti prekrasna tretja klop V našem razredu je vedno zanimivo. Najlepše pa je menda sedeti v tretji klopi, če imaš okoli sebe dobre sosede. Tam se vedno kaj napetega dogaja. Napeto je med poukom, ko učitelji sprašujejo, napeto pa je tudi med odmori. Povedati vam moram , kaj se mi je pripetilo, preden smo začeli pisati angleški test. Učiteljica je vstopila v razred. Se preden je razdelila teste, je pri meni na tleh zagledala “ švigl listek” Vprašujoče je pogledala, meni pa je postalo vroče. Ni mi bilo jasno, od kod se je vzel listek. Pobrala sem ga in ga odnesla v koš. Za mano v tretji klopi pa sta sosedi kar naprej šušljali. Rada bi se obrnila nazaj, a med testom si nisem upala. V odmoru sem seveda vse zvedela in bila srečna, ker se je vse dobro izteklo. Naslednjo uro smo imeli slovenščino. Sedim v drugi klopi in če le morem, se obračam nazaj v tretjo klop, ker tam sedita Eva in Patricija. Pri njima pa se vedno kaj zanimivega in neodložljivega dogaja. Učiteljico že skrbi, da bom imela skrivljeno hrbtenico, ker večno sedim poševno in vlečem na ušesa. Najraje bi sedela kar v tretji klopi. Tako bi bila o vsem na tekočem in mi ne bi bilo treba čakati na odmor. Ne vem, kaj učitelje tako moti, če se obračam nazaj. Vedno pravijo, da moramo sproti delati, če sproti zvem za vse novice, je menda prav. Ali ne? Nina Bigec, 5. a Jezik mi ne da miru Moje sošolke in jaz smo se v petek pogovarjale zelo pomembne reči. Vsega se nismo mogle pogovoriti v odmoru, zato smo nadaljevale kar med poukom. Nujno sem morala še to in to povedati Patriciji, pa še Barbari, pa še ... . Učiteljica je kar naprej pogledovala v mojo smer in me grdo gledala, zato sem napisala listek. Ampak ta je bil tako majhen, da sem morala še ustno dati pojasnila. Tokrat me je učiteljica opozorila, češ da motim sošolca, kje bil vprašan. Nekaj časa sem vzdržala, nato pa sem morala samo še nekaj pojasniti. Učiteljica me je spet opozorila. Reševali smo vaje v delovnem zvezku. Te vaje sem opravila že doma, zato sem imela čas in sem spet začela govoriti. Učiteljica tokrat ni nič več rekla. O fino, saj je ne moti! Bom kar nadaljevala. In jezik se mi je kar lepo vrtel. “Eva, pripravi si, prosim, zvezek!” Hitro sem si pripravila zvezek in čakala. “Napiši si naslov Jezik mi ne da miru in doma napiši dober spis. V ponedeljek ga boš prebrala. Spise tako rabim za Utrinke.” Sošolci so se zahihitali, nato pa smo mirno nadaljevali z vajami. Eva Potočnik, 5.a Sneg Sneg je, vse je belo, skrito pod odejo. Ptički so že odšli, se pred zimo skrili, le sinice so ostale in zimi kljubovale. Proti mrazu so se borile in ves sneg izpile, s tem pa zimo spodile. Maša Hren, 5.b Nadaljevanje na strani 28. april 2006 HAJDINČAN Utrinki iz vrtca Vijolica Naši otroci so vključeni v program Zlati sonček, ki zahteva od otrok veliko gibalnih sposobnosti in spretnosti. V okviru tega je potekal I -tedenski plavalni tečaj v povezavi s prilagajanjem na vodo, s plovnostjo in igrami v vodi. Udeležili so se ga otroci iz oddelka 5-6 let z vaditeljicami Vero, Blanko in Nado. Svojo uspešnost so pokazali z osvojitvijo nalepke SONČEK. V oddelku 2-4 leta je bila obogatitvena dejavnost glasbene urice z Darinko. Otroci plešejo po zgodbici Snežaki v vrtcu. Za pusta so se otroci iz vrtca Vijolica odlično zabavali v ptujskem karnevalskem šotoru. Praznovanje materinskega dne v vrtcu Vijolica. V oddelku 2-3 leta smo obeležili materinski dan s srečanjem staršev. Otroci so pripovedovali svojim mamicam zgodbo Dobro snežak ob slikah, zapeli pomladni pesmici, nato pa ustvarjali skupaj s starši pobarvano pravljico po vsebini zgodbe. Zraven so prepevali pesmico o trobentici in zvončku. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, ki smo ga zaključili s pogostitvijo otrok in staršev. HAJDINČAN april 2006 V kulturnem tednu smo predstavili otrokom dr. Franceta Prešerna, našega največjega pesnika, ki nas je tudi »obiskal«. Povabili smo pravljičarko Liljano Klemenčič, ki nas je popeljala v svet pravljic. Ogledali smo si lutkovno predstavo Snežaki v vrtcu, ki so jo zaigrali otroci iz oddelka 5-6 let. Obiskali smo tudi knjižnico in spoznali pesem Povodni mož. Starejši otroci so še likovno ustvarjali in upodobili lik Prešerna. V oddelku 3-4 leta pa so pekli že prave, pravcate pustne krofe. Tako je nastajal naš projekt Juri Muri v Afriki V vrtcu našem je lepo, pojemo in plešemo, poslušamo harmoniko in kitaro za spremljavo, to je druženje ta-pravo. Najmlajši iz jasli »so pekli« piškotke in vmes so govorili: »keki« ... »mmh« ... »doblo« ... »jaz tudi« ... Kdo ve, morda pa bo katera od nas postala slaščičarka? Če je lepo vreme, pridemo tudi na dom. Otroci iz oddelka 4-5 let so obiskali svojega prijatelja VITA in se igrali z njegovimi igračami. Zbrala: Danica Hotko april 2006 HAJDINČAN Nadaljevanje s strani 25. Snežak je pozimi... Snežak je pozimi junak, snežak je pozimi junak, s soncem se bori. In če pomlad še vedno spi, sonce vedno izgubi. Snežak je pozimi orjak, snežak je pozimi orjak, je prijazen velikan, z otroki se igra in ves dan jih zabava. Domen Vidovič, 5. a Božič Blaž je poreden. Božič prihaja. Hočeš darila? Lahko bi poboljšal se. Božiček bo prišel. Ti si pa še vedno poreden. Božiček ne bo ti prinesel daril, ti pa boš jokal in v klet se boš skril. Emil Tikvič, 5. a Sneženo mož Sneženi mož tam stoji in z brega se smeji, hi, hi, hi! Rdeči šal, modra kapa in velika črna metla ob njem stoji, hi, hi, hi! Biserka Kojc, 5.b Božič Spet je leto naokrog, beli sneg je vsepovsod, božič nas pozdravlja, leto se poslavlja. Ljudje se veselijo, smrečico krasijo, povsod po praznikih diši, se staro, mlado veseli. Božič je najlepši čas, ker Božiček obišče nas, nam daril natrosi, zdravja, sreče nam naprosi. Renato Pernek, 5.b Naš snežak Z veselimi obrazi odhitimo na sani, snežaka naredimo, ki bo tak, kot si ti. S korenčkom za nos, kamni za oči, metlo v roki in nič se ne boji. Oj, snežak, zdaj si narejen, z vodo te polil bom, da boš trd kot led. Jurij Muhič, 5.a Praznično veselje Dedku Mrazu vina dajte, tetki Zimi mleka nalijte, da ga bosta spila, ko bosta po vasi hodila.. Zunaj je že prava zimska idila, iz mrzlih krajev prihajata, da nam darila pod jelko nastavita. Mi pa smo veseli, saj darila smo prejeli. Ob topli peči jih razvijamo in se praznikov veselimo. Tomas Vigali, 5.a POHVALNI REZULTATI »NAŠIH« NA DRŽAVNEM PRVENSTVU ZA PIONIRJE IN MLADINCE Tanja odlična ekipno in posamično ^tekmovanji v mnogoboju se je končala tudi leto-C3šnja dvoranska atletska sezona v Sloveniji in ravno mnogobojska tekmovanja so za Atletski klub Keor Ptuj (v klubu je kar nekaj uspešnih mladih atletov doma iz občine Hajdine) prinesla največ uspeha. Z dveh tekmovanj so se Keorovci vrnili s tremi kolajnami, zlato in dvema srebrnima. V Celju pa je potekalo še posamično in ekipno prvenstvo Slove- Ptujčanke - ekipne državne prvakinje v mnogoboju. nije za pionirsko kategorijo U-12 in tam so barve Ptuja zastopali mladi atleti iz atletske šole Mirka Vindiša. H konkurenci deklet so si Ptujčanke priborile naslov ekipnih državnih prvakinj, nastopile pa so v postavi Tanja Nahberger, Barbara Gorenc, Melani Hentak, Larisa Popovšek in Tina Fakin. V konkurenci posameznic pa je Tanja Nahberger osvojila še srebrno kolajno, za kar ji iskreno čestitamo. PR Na stopničkah med posameznicami je bila tudi srebrna Tanja Nahberger. Foto: UE OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00,79/01 in 30/02) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03 in 49/05) je Občinski svet Občine Hajdina na 21. redni seji dne 23. 12. 2005 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HAJDINA ZA LETO 2006 I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Hajdina za leto 2006 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljevanju: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2006 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 570.750 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 368.170 70 DAVČNI PRIHODKI 320.661 700 Davki na dohodek in dobiček 190.000 703 Davki na premoženje 89.891 704 Domači davki na blago in storitve 22.770 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 65.509 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 50.780 71 I Takse in pristojbine 1.800 712 Denarne kazni 575 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 12.354 72 KAPITALSKI PRIHODKI 126.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 126.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 73 I Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 76.580 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 76.580 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 646.247 40 TEKOČI ODHODKI 161.435 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 40.101 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 6.751 402 Izdatki za blago in storitve I I 1.583 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 3.000 41 TEKOČI TRANSFERI 180.369 410 Subvencije 8.470 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 94.570 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 32.130 413 Drugi tekoči domači transferi 45.199 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 283.343 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 283.343 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 21.100 430 Investicijski transferi 21.100 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) -75.497 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2006 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751 +752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441 +442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2006 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 75.497 50 ZADOLŽEVANJE 75.497 500 Domače zadolževanje 75.497 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 0 (l.+IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 75.497 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 75.497 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podskupin kontov in načrti razvojnih programov sta prilogi k temu odloku. 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi naslednji prihodki: - prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/1, ki se uporablja za namene določene v tem zakonu, - prihodki iz naslova okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, - prihodki iz naslova okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, - prihodki od občanov, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacije, - drugi prihodki, ki jih določi občina. 4. člen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom ob polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2006 in njegovi realizaciji. 5. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: -prerazporeditvi sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki, -prenosu sredstev med posameznimi dejavnostmi do višine I % vrednosti proračuna, -kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta, -začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje. Proračunska rezerva se v letu 2006 oblikuje v višini 1.000 000 tolarjev. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 8. člen Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za leto, ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2006 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 2.000.000 tolarjev. O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42.. členom ZJF 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF lahko župan dolžniku do višine 50.000 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 10. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2006 lahko zadolži do višine 75.497.000 tolarjev. Občina v letu 2006 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica je občina Hajdina. I I. člen Za leto 2006 se pravne osebe javnega sektorja na ravni občine ne smejo zadolžiti in izdajati poroštev drugim fizičnim osebam. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 6. člen 12. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2006 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načr-2 tujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. J V obdobju začasnega financiranja Občine Hajdina v letu 2007, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 403-01/06 Hajdina, dne 23. decembra 1005 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ l.r. Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03 in 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 22. redni seji dne 30.3.2006 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2005 I. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Hajdina za leto 2005. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Hajdina zajema: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I- Prihodki 452.531.258 II. Odhodki 449.420.076 III. Proračunski presežek (primanjkljaj) 3.1 I 1. 182 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 0 V Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 0 VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. Zadolževanje občine 0 Vlil. Odplačila posojil 0 IX. Neto zadolževanje 0 X. Neto financiranje 0 XI. Sprememba stanja sredstev na računih (I. + IV+VII.+-II.-V-VIII.) 3.1 I 1.182 XII. Sredstva na računih (31.12.2005) 4.648.699 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 403-03/2006 Hajdina, dne 30. marca 2006 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. I 10/02) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet Občine Hajdina na 22. redni seji dne 30. 3. 2006 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi Odloka o predkupni pravici občine Hajdina občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 22. redni seji dne 30. 3. 3006 sprejel SKLEP o nakupu zemljišča 1. člen Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS se odkupi del zemljišča v izmeri cca 30 m2 na parceli št. 501/3 k.o. Gerečja vas, ki bo omogočilo dostop do treh gradbenih parcel. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 371 -8/06 Hajdina, dne 30. marca 2006 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 22. redni seji dne 30. 3. 2006 sprejel SKLEP o pridobitvi javnega dobra I. člen Nepremičnine - k.o Slovenja vas - odcep ceste Metličar -pare. št. 135/13, ZKV 342, v izmeri 219 m2, vrsta rabe: pot -pare. št. 135/15, ZKV 368, v izmeri 153 m2, vrsta rabe: pot -pare. št. 135/1 I, ZKV 383, v izmeri 121 m2, vrsta rabe: pot -pare. št. 135/12, ZKV 341, v izmeri 67 m2, vrsta rabe: pot -pare. št. 135/14, ZKV 352, v izmeri 19 m2, vrsta rabe: pot - k.o. Skorba odcep ceste Krušič -Mohorko -pare. št. 268/4, ZKV 85, v izmeri 142 m2, vrsta rabe: pot -pare. št. 268/7, ZKV 328, v izmeri 244 m2, vrsta rabe: pašnik 1. člen V Odloku o predkupni pravici občine Hajdina (Uradni list, RS, št. 92,03 in 44/04) se v 2. členu - pri 3 alineji pri k.o. Slovenja vas - dodajo se parcele št. 293/24, 293/26, 293/31,281/2 in 807/3. - Doda se nova alineja, ki se glasi: - v k.o Hajdoše s parcelno št. 492/1, 355/9. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 464-01/06 Hajdina, dne 30. marca 2006 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ l.r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne pridobijo status zemljišča v splošni rabi in se razglasijo za javno dobro v lasti Občine Hajdina. 2. člen Nepremičnine iz prejšnje točke pridobijo status zemljišča v splošni rabi in se razglasijo za javno dobro z dnem uveljavite tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 371-1/06 Hajdina, dne 30. marca 2006 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ l.r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne * občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, J9 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 22. redni seji dne 30. 3. fflp, 2006 sprejel SKLEP o dopolnitvi načrta delovnih mest za leto 2006 I. člen Načrt delovnih mest za leto 2006 se dopolni z zaposlitvijo Vodje režijskega obrata. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: I 10-1/06 Hajdina, dne 30. marca 2006 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ nalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina (Uradni list RS, št. II 1/05) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 21. redni seji dne 23. 12. 2005 sprejel ODLOK o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina I. Splošne določbe I. člen Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 22. redni seji dne 30.3.2006 sprejel SKLEP o rušitvi objektov v lasti občine Hajdina 1. člen Porušijo se naslednji objekti v lasti občine Hajdina: - objekt na parcelni št. 598/4 (stara trgovina Mercator) in - objekt na parcelni št. 529/7, 597/3 in 165.S (društvo upokojencev Hajdina). 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 350-03-3/06 Hajdina, dne 30. marca 2006 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 22. redni seji dne 30. 3. 2006 sprejel (vsebina odloka) (1) S tem odlokom kot koncesijskim aktom se določi predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina (v nadaljevanju: javna služba). (2) Odlok določa: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, ■ pooblastila koncesionarju, • splošne pogoje za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsto in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • vire financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in ■ druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (opredelitev pojmov) SKLEP o soglasju k Statutu javnega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj 1. člen Občinski svet občine Hajdina daje soglasje k Statutu javnega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 014-1-2/06 Hajdina, dne 30. marca 2006 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, 4 št. 32/1993, 30/1998), 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, Isf? 16/03 in 49/05), 10. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v ,¥/f Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 50/01) in 7. člena Odloka o načinu oprav-Ijanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komu- (I) Posamezni izrazi, uporabljeni vtem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Koncesionirana gospodarska javna služba je gospodarska javna služba, ki jo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. 2. Koncesijski akt je akt, s katerim se določi predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe za posamezno javno službo. Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti. 3. Koncedent je lokalna skupnost. 4. Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionarje lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. 5. Koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe. II. Predmet javne službe 3. člen (dejavnosti, ki so predmet javne službe) (I) Dejavnosti, ki so predmet javne službe iz prvega člena tega odloka, obsegajo naslednje storitve: I. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu: • ločeno zbiranje in prevoz ločenih frakcij, ■ obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo, ■ zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje in predelavo, ■ zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov, ■ obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje, zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov, ■ zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov, ■ zbiranje odpadnih jedilnih olj in maščob, ■ zbiranje in odvoz ostalih komunalnih odpadkov, ■ obdelavo ostalih komunalnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje, 2. obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in balinanjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo, 3. odstranjevanje komunalnih odpadkov ali odlaganje ostankov predelave, 4. saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do UPORABNIKOV 4. člen (območje izvajanja javne službe) (I) Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Hajdina. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki storitev javne službe so vse fizične in pravne osebe na območju Občine Hajdina, pri katerih nastajajo komunalni ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti. (2) Uporaba storitev javne službe je za uporabnike storitev javne službe obvezna. (3) Uporabniki storitev javne službe so koncesionarju dolžni plačevati stroške opravljanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in na način, ki se določi s posebnim aktom, ki ga sprejme Občinski svet Občine Hajdina v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionarje lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe, so: 1. da je registriran za dejavnost, ki je predmet javne službe ali je vpisan v register samostojnih podjetnikov oziroma ima obrtno dovoljenje, 2. da ima ustrezno dovoljenje pristojnega ministrstva za predelavo ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, 3. da ima ustrezno potrdilo pristojnega ministrstva o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov, 4. da ima ustrezno dovoljenje pristojnega ministrstva za odlaganje odpadkov, 5. da razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, 6. da razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki zagotavljajo odvoz za celotno območje delovanja 7. da razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, 8. da razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov, 9. da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami za opravljanje storitev javne službe, 10. da izpolnjuje druge s predpisi določene pogoje. V. Pooblastila koncesionarju 7. člen (pooblastilo) (1) Koncedent pooblašča koncesionarja za opravljanje javne službe. (2) Koncesionar opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (I) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja ter podzakonskimi akti sprejetimi na njegovi podlagi in predpisi Občine Hajdina. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (I) Koncesija za opravljanje dejavnosti se podeli enemu koncesionarju. Vlil. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. I I. člen (trajanje koncesije) (1) Koncesija se podeli za obdobje 10 let. (2) Koncesijska pogodba se ob soglasju pogodbenih strank lahko po preteku časa, za katerega je sklenjena, podaljša, če koncesionar opravlja javno službo kvalitetno, strokovno in koncedent ni vlagal upravičenih ugovorov v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) (I) Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: ■ iz plačil uporabnikov storitev javne službe, ■ iz proračuna Občine Hajdina, • iz dotacij, donacij in subvencij, ■ iz drugih virov. X. Način plačila koncesionarja 13. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. XI. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije, v skladu z določili koncesijske pogodbe, izvajajo pristojne službe občinske uprave Občine Hajdina in Občinski svet Občine Hajdina. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojna inšpekcijska služba. XII. Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) (I) Koncesijsko razmerje preneha: ■ s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, ■ s prevzemom javne službe v režijo, ■ v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: ■ po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, ■ z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas, ■ z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi in razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: ■ če ne začne z opravljanjem javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, daje so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, ■ če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili konce-denta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, ■ če za izvajanje javne službe obračunava cene v nasprotju z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ■ če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XIII. Način podelitve koncesije 20. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (I) javni razpis se opravi po določbah tega odloka, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja področje javnih naročil. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem odlokom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi ali pa se koncesija podeli neposredno s pogodbo. (4) Strokovno komisijo za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan Občine Hajdina. (5) Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni interes na izvedbi postopka razpisa in dodelitvi koncesije, imenuje skupno strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka in izvede skupni javni razpis. 22. člen (vsebina javnega razpisa) (I) Javni razpis mora vsebovati pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v drugem odstavku 6. člena tega odloka,, obveznost predložitve programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in merila za izbor. XIV. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere z upravno odločbo pristojni organ občinske uprave Občine Hajdina na podlagi predloga strokovne komisije za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. XV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske POGODBE 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine Hajdina. (2) O sklenitvi koncesijske pogodbe župan Občine Hajdina obvesti Občinski svet Občine Hajdina. XV. Druge sestavine potrebne za določitev in IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE I. Prenos koncesije 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese opravljanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese opravljanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (I) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanje javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med konce-dentom in koncesionarjem. 3. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) (I) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 4. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) (I) V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi opravljanje javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) (I) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 6. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki jo pri opravljanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVI. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) (I) Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi. Št. 352-06-2/05 Hajdina, dne 23. decembra 2005 Zupan Občine Hajdina Radoslav Simonič, l.r. Na podlagi 7. člena Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina ter vloge Čistega mesta Ptuj, d.o.o., Dornavska c. 26, 2250 Ptuj sprejema občinski svet Občine Hajdina na 22. redni seji dne 30. 03. 2006 naslednji SKLEP o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina družbi Cisto mesto Ptuj d.o.o. I. Občinski svet Občine Hajdina sprejme naslednji sklep o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganj ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina, in sicer: I.I.CENA NA GOSPODINJSTVO ZA 14 DNEVNI ODVOZ PREOSTALIH ODPADKOV IN ZA ODVOZ IZ VEČSTANOVANJSKIH ENOT CENE ZA ČLANE V GOSP Do 10 km gospodinjstva fiksni del cene variabilni del cene skupaj cena cena v EUR 1 član 1.267, 04 SIT 408,72 SIT 1.675,77 SIT 6,99 EUR 2 člana 1.267, 04 SIT 817,45 SIT 2.084,49 SIT 8,70 EUR 3 člani 1.267, 04 SIT 1.226,17 SIT 2.493,21 SIT 10,40 EUR 4 člani 1,267, 04 SIT 1.634,89 SIT 2.901,94 SIT 12,1 1 EUR 5 članov 1.267, 04 SIT 2.043,62 SIT 3.310,66 SIT 13,82 EUR 6 članov 1.267, 04 SIT 2.452,34 SIT 3.719,38 SIT 15,52 EUR 7 in več članov 1.267, 04 SIT 2.861,06 SIT 4.128,1 1 SIT 17,23 EUR 1.2.) CENE NA GOSPODINJSTVO ZA 14 DNEVNI ODVOZ IZ SKUPNIH PREVZEMNIH MEST št. gospodinjstev fiksni del cene cena v EUR Št. članov variabilni del cene v gospodinjstvu na člana gospodinjstva cene v EUR 1 gospodinjstvo 1.267,04 SIT 5,28 1 član 408,72 SIT 1,71 2 gospodinjstvi 633,52 SIT 2,64 2 člana 817,45 SIT 3,41 3 gospodinjstva 422,35 SIT 1,76 3 člani 1.226,17 SIT 5,12 4 gospodinjstva 316,76 SIT 1,32 4 člani 1.634,89 SIT 6,82 5 gospodinjstev 253,41 SIT 1,06 5 članov 2.043,62 SIT 8,53 6 gospodinjstev 21 1,17 SIT 0,88 6 članov 2.452,34 SIT 10,23 7 gospodinjstev 181,01 SIT 076 7 in več članov 2.861,06 SIT 1 1,94 1.3.) CENA ZA POČITNIŠKE HIŠE Cene brez dajatev Cena v EUR Počitniška hiša - vikend 837,88 SIT 3,496 2. Spremenjene cene pod točko I se začnejo uporabljati v mesecu aprilu. 3. Z dnem izdaje tega sklepa preneha veljati soglasje k cenam o ravnanju s komunalnimi odpadki družbi Čisto mesto Ptuj, d.o.o., sprejeto na 17. seji sveta Občine Hajdina dne 5.5. 2005. 4. Cene so brez davka na dodano vrednost in okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Številka: 354-2-2/06 Hajdina, dne 30. marca 2006 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. HAJDINČAN april 2006 Zvone Hasemali, Klub hajdinskih mažoretk, Marko Drevenšek, Matjaž Rozman ... najboljši v letu 2005 v Oportna zveza Hajdina je v petek, 27. januarja 2006, organizi-Orala tradicionalno športno - zabavno prireditev »Najuspešnejši športniki občine Hajdina za leto 2005«, ki je tokrat za razliko od prejšnjih let potekala v telovadnici OS Hajdina. Prireditev je bila tematsko razdeljena na štiri sklope, in sicer so najprej priznanja prejeli najboljši na področju osnovno- in srednješolskega športa, nato zaslužni športni delavci po posameznih športnih društvih, tretji sklop je obsegal podelitev pokalov najboljšim ekipam po posameznih starostnih kategorijah, na koncu pa so pokale prejeli še nekateri posamezniki in ekipa z določenimi izjemnimi rezultati v letu 2005. Prireditev je bila popestrena s športno - zabavnimi točkami v izvedbi učencev OS Hajdina, in sicer so se predstavili učenci in učenke 5. in 7. razreda z gimnastičnimi elementi na parterju in gredi, nato so svojo točko predstavili člani Kluba hajdinskih mažoretk, predstavil se nam je tudi mladi harmonikaš iz družine Purg iz Skorbe, pa plesna skupina Power Dancer (4. in 5. razred), na koncu pa smo lahko občudovali še plesni par Tibor in Laura. Prireditev je letos povezovala Kaja Abraham. Osnovnošolski šport za leto 2005: Žiga Bezjak - za dosežke v smučanju Blaž Peklič - za dosežke v judu Tadej Bauman - za dosežke v judu Tadej Gerečnik - za dosežke v judu Andrej Malinger - za dosežke v judu Tilen Abraham - za dosežke pri mažoretkah Nina Vaupotič - za dosežke v smučanju Sanja Kolarič - za dosežke pri mažoretkah Katja Drevenšek - za dosežke pri mažoretkah Kaja Abraham - za dosežke pri mažoretkah Odbojkarska ekipa dečkov OS Hajdina - 3. mesto na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol Srednješolski šport za leto 2005: Alex Strelec - za dosežke v smučanju Maja Trlep - za dosežke pri mažoretkah Tjaša Glažar - za dosežke pri mažoretkah Barbara Petek - za dosežke v gimnastiki Ivana Fekonja - za dosežke v gimnastiki Alen Tement - za dosežke v gimnastiki Najboljše ekipe v tekmovalni sezoni 2004/2005: V kategoriji mlajših cicibanov (selekcija od 6 do 8 let): nogometni klub Hajdina V kategoriji starejših cicibanov (selekcija od 8 do 10 let): nogometni klub Gerečja vas V kategoriji mlajših dečkov (selekcija od 10 do 12 let): nogometni klub Hajdina V kategoriji starejših dečkov (selekcija od 12 do 14 let): nogometni klub Hajdina V kategoriji kadetov (selekcija od 14 do 16 let): nogometni klub Hajdina V kategoriji mladincev (selekcija od 16 do 18 let): nogometni klub Slovenja vas V kategoriji članov: nogometni klub Gerečja vas V kategoriji mali nogomet: nogometni klub Hajdoše V kategoriji veteranov: nogometni klub Hajdina V kategoriji tenis: Tenis klub Skorba Podeljena pa so bila tudi priznanja najzaslužnejšim športnim iv ni ■ER llu jh': • J5 m. ' VJEj «.? V i Predstavniki najboljših ekip 2005 delavcem po posameznih športnih društvih za leto 2005. Športni delavci so vsekakor zelo pomembni za normalno delovanje posameznega društva oz. kluba, žal pa se pogostokrat zgodi, da je njihova vloga vse premalo opazna v širšem krogu ljudi. V zahvalo oz. še dodatno vzpodbudo za naprej, jim je ŠZ Hajdina na letošnji prireditvi podelila priznanja. Letošnji nagrajenci so bili: JAKOB KOKOL iz Planinskega društva Hajdina G. Jakob Kokolje aktivni član društva, organizator številnih planinskih izletov, zelo zaslužen pa tudi za ustanovitev Planinskega društva Hajdina. MILAN KOŠTOMAJ iz Tenis kluba Skorba G. Milan Koštomaj kot soustanovitelj Tenis kluba Skorba aktivno sodeluje na področju organizacije tekmovanj, pa tudi pri izvedbi šole tenisa za najmlajše. Njegov odnos do tenisa pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj te športne panoge v občini Hajdina. ANTON LIPAVŠEK iz Športnega društva Hajdina G. Anton Lipavšek se že vrsto let zelo aktivno, predvsem pa tudi zelo vestno, ukvarja z vzgojo in treniranjem mlajših kategorij v NK Hajdina. Pod njegovim strokovnim vodstvom se je nogometno izoblikovalo že veliko število mladih igralcev, ki so Zaslužni športni delavci 2005 april 2006 HAJDINČAN tudi dosegli določene rezultate. S svojim pozitivnim odnosom do kluba in svojega dela pa vsekakor tudi vpliva na nemoteno delovanje kluba. JOŽE MAJERHOFER iz Planinskega društva Hajdina G. Jože Majerhofer trenutno opravlja funkcijo predsednika Planinskega društva Hajdina, je organizator številnih izletov, zaslužen pa je tudi za ustanovitev društva. VIKTOR MARKOVIČ iz Športnega društva Hajdina G. Viktor Markovič je najzaslužnejši za ustanovitev Športnega društva Nova Hajdina, ki je začelo s svojim delovanjem v oktobru leta 2002. Društvo je vzporedno z ustanovitvijo pridobilo še svojo infrastrukturo, tudi pri tem ima g. Viktor velike zasluge. S pridobitvijo športnega parka na Zg. Hajdini pa so podani tudi pogoji za nadaljnji razvoj športne rekreacije v občini Hajdina. TADEJ PODVRŠEK iz Športnega društva Slovenja vas G. Tadej Podvršek se že več let v Športnem društvu Slovenja vas ukvarja z vzgojo in treniranjem mlajših selekcij. Trenutno je trener selekcije starejših dečkov, s katerimi se ukvarja že več let. Po večletni vzgoji teh fantov na nogometni ravni, disciplini in v duhu Fair - Playa so vidni tudi že rezultati, saj se ta ekipa lahko kosa z najboljšimi v ligi, tudi z ekipo Aluminija. ALFONZ STRNAD ml. iz Športnega društva Hajdoše G. Alfonz Strnad je dolgoletni član Športnega društva Hajdoše, med drugim je opravljal tudi funkcijo predsednika društva, trenutno pa je član Upravnega odbora društva. Priznanje si je vsekakor zaslužil z dolgoletnim predanim delom v društvu. Letošnja osrednja podelitev pa je obsegala podelitev pokalov nekaterim posameznikom in ekipi z izjemnimi rezultati v preteklem letu 2005. Pokale za izjemne rezultate v lanskem letu so prejeli: KLUB HAJDINSKIH MAŽORETK Hajdinske mažoretke so v letu 2005 osvojile 1. mesto na državnem prvenstvu v Zrečah, s tem pa so se kvalificirale tudi v državno reprezentanco, ki je zastopala Slovenijo v TW1RLING ŠPORTU na mednarodnih tekmovanjih. Tako se je ekipa udeležila Evropskega pokala, ki je v mesecu juliju 2005 potekal v Mariboru in pri tem osvojila 10. mesto. Vsebina tega športa je ples, akrobatika in gimnastika z rekvizitom palica. Posebno priznanje pa si je pri tem uspehu Kluba hajdinskih mažoretk zaslužila tudi njihova dolgoletna mentorica, ga. JOŽICA NOVAK MATJAŽ ROZMAN Mažoretke 2005 Najboljši posamezniki 2005. Fotografije: Matija Brodnjak Matjaž Rozman prihaja iz Gerečje vasi, nastopa za nogometni klub Aluminij, je član mlade slovenske nogometne reprezentance do 19 let, po »poklicu« pa je vratar te reprezentance. V septembru lanskega leta je ta reprezentanca nastopala v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki so potekale v Estoniji. V konkurenci Estonije, Gruzije in Litve so mladi Slovenci osvojili drugo mesto zaradi slabše razlike v zadetkih. Matjaž kot prvi vratar te ekipe pa ima zagotovo veliko zaslug za ta uspeh. MARKO DREVENŠEK Tudi Marko Drevenšek, ki prihaja iz Gerečje vasi, sicer pa zastopa barve ptujske Drave, je član iste slovenske nogometne reprezentance kot Matjaž. Tudi on je sodeloval pri tem uspehu slovenskega reprezentančnega nogometa. Počasi, a vztrajno pa se »prebija« tudi v članskem moštvu Drave. EMIL ŠTERBAL Emil prihaja iz Slovenje vasi, je pa dolgoletni kapetan nogometnega kluba Drava, ki je v letu 2005 uspešno nastopala v ligi Simo-bil. V svoji bogati športni karieri je nastopal za kar nekaj klubov, vsekakor pa so nam vsem dobro poznani njegovi uspešni nastopi pri Mariboru. Z svojim odnosom do nogometa je vsekakor lahko tudi vzor mlajšim generacijam, ki prihajajo za njim. ZVONKO HASEMALI G. Zvonko Hasemali prihaja iz Zgornje Hajdine in je velik ljubitelj kolesarskega športa, saj je za njim že veliko kolesarskih maratonov ter raznih težavnih gorskih in ravninskih projektov. V letu 2004 mu je uspelo prvič prevoziti 600 km v 24 - ih urah, v letu 2005 pa je ta svoj osebni rezultat še popravil. V enem dnevu mu je uspelo prekolesariti kar 653 km ob povprečni hitrosti 30 km/h. Za ta uspeh gre del zaslug tudi njegovi spremljevalni ekipi, vsekakor pa je še enkrat potrebno poudariti, da pri 46-ih letih ni veliko takšnih, ki bi takšno razdaljo premagali tako hitro. S svojim odnosom do kolesarskega športa je g. Hasemali vsekakor lahko tudi velik vzornik mlajšim kategorijam kolesarjev v občini in drugod. Na koncu naj v imenu Športne zveze Hajdina še enkrat čestitam vsem prejemnikom priznanj in pokalov, hkrati pa upam, da jim bodo ta priznanja ne samo nagrada za dosežke, ampak predvsem spodbuda za športna prizadevanja še v prihodnje. Obenem se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki priznanj sicer niso prejeli, je pa njihovo udejstvovanje v različnih športnih krogih prav tako zelo pomembno za nadaljnji razvoj športa v občini Hajdina. Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTEU HAJDINČAN april 2006 PLANINSKO DRUŠTVO HAJDINA POHODI, IZLETI IN DRUGE AKTIVNOSTI V LETU 2006 OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA HAJDINA Vabljeni na pohode Prvi letošnji izleti in potepanja, ki so že mimo ... 2.01.2006 Kulturna pot PD Ptuj: MAJERHOFER 7.01.2006 Pohod po poti Pohorskega bataljona (Rogla - Osankarica): LADINEK, MAJERHOFER 22.01.2006 Vincekov pohod (Hrvaško Medimurje): MAJERHOFER, KOKOL 8.02.2006 Ljutomer - Jeruzalem: MAJERHOFER, KOKOL 5.3.2006 Potepanje po Halozah - 1. del (Podlehnik - Dolena); JAKOB KOKOL 19.3.2006 Pohod na Šmohor - Gozdnik - Malič: JOŽE MAJERHOFER 9.4.2006 Potepanje po Halozah - 2.del: JAKOB KOKOL POVABILO NA POHODE VELJA TUDI V PRIHODNJE 17.4.2006 Velikonočni pohod (Oplotnica - Črno jezero): MAJERHOFER, KOKOL 22.4.2006 Rusov pohod (Slijeme - Hrvaška): MAJERHOFER 13.5.2006 Lunin pohod čez goro k županu: SILVO PERNAT 27.5.2006 Haloška pot Podlehnik - Ptujska gora: PD PTUJ 4.6.2006 Golica: IVAN LADINEK 10.6.2006 Dan planincev Podravja na Ribniški koči: MAJERHOFER, KOKOL 25.6.2006 Tromeja - Gorenjska: SILVO PERNAT EURO POHOD: 25.6.2006 - Ormož - Vel. Nedelja - Podgorci - Grad Bori 26.6.2006 - Grad Bori - Cirkulane - Gradišča - Dravci -Podlehnik 27.6.2006 - Dolena - Janški Vrh - Ptujska Gora -Jelovice; popoldan vzpon na Donačko Goro 16.7.2006 Vršič - Jalovec: IVAN LADINEK 5 in 6.8.2006 Triglav: MAJERHOFER, KOKOL, LADINEK 15.8.2006 Bovški Grintavec: IVAN LADINEK 19 in 20.8.2006 Kriški podi - Škrlatica - Razor - Vršič: MAJERHOFER, KOKOL, LADINEK 9.9.2006 Dan planincev PZ Slovenije 16.9.2006 Košenjak: JOŽE VOH 21.10.2006 Primorska: SILVO PERNAT November pohod ob občinskem prazniku občine Hajdina 19.11.2006 Planina - Lisca - Lovrenc: MAJERHOFER, KOKOL 10.12.2006 Gore - Kopitnik: MAJERHOFER, KOKOL 26.12.2006 Zaključek na Donački gori: PD PTUJ PREDSEDNIK PD HAJDINA Jože MAJERHOFER VODNIK - Jakob KOKOL VODNIK - Ivan LADINEK VODNIK - Jože VOH VODNIK - Silvo PERNAT tel.: 041/326/915 tel. 031/806/678 tel.: 031/528/104 tel.: 041/904/281 tel.: 041/478/065 l^laninsko društvo Hajdina se je 17. marca sestalo na I 5. občnem zboru v gasilskem domu Hajdoše. Obravnavali smo delo v letu 2005, ki je po 14 uspešno izpeljanih izletih delovalo zelo aktivno. V društvu sta dva člana od ŠZ Hajdina prejela priznanje za uspešno delo na razvoju športa ob razglasitvi športnika leta 2005. Za delo v preteklem letu sta nas pohvalila župan Radoslav Simonič in predsednik Športne zveze Hajdina Stanko Glažar. V letošnjem letu smo uspešno izvedli že šest izletov. Za vse ostale izlete v letošnjem letu pa boste lahko prebrali v razpisu izletov, kabelski TV, častniku Večer in Štajerskem tedniku.. Vabljeni v čim večjem številu na pohode planinskega društva, da bomo v veseli družbi spoznavali lepote naše domovine kot tudi sosednjih držav. Lep pozdrav in varen korak. Tajnik PD Hajdina: Majerhofer Rajko april 2006 HAJDINČAN BILI SMO NA TRADICIONALNEM KOŠICENBALU -LETOS ZNOVA V SLOVENJI VASI JEDILNE BUČKE NAM JEDILNIK POPESTRIJO Bučnice so cenjene in zdrave TTajdinske žene in dekleta so M, Z novo leto pričele s prav posebnim dogodkom, letos že šestim Koši-cenbalom, za katerega so letos znova poskrbele članice društva iz Slovenje vasi. Na luščenje bučnic so hajdinske žene v petek, 13. januarja, povabile prav vse ljudi dobre volje in željne druženja iz občine Hajdina in odziv je bil tudi letos presenetljivo dober. Hajdinčanke so v ohranjanju tradicije, s tem pa tudi mnogih, skoraj že pozabljenih običajev in navad, zelo zavzete in med te dokaj dobro ohranjene spada nekdaj zelo priljubljeno zimsko opravilo - luščenje bučnic ali preprosto košicenbal. Angela Mlakar, ki je letos vodila skupino Slove-njevaščank, ki so pripravile še en uspešen Košicenbal, nam je ob obisku povedala, da se tega družabnega dogodka v občini lotijo z velikim veseljem in za luščenje že prej priskrbijo prava bučna semena, ki so v teh koncih že prava redkost. Sicer so za letošnje luščenje pripravile okrog 30 kilogramov bučnic, iz izluščenih pa bodo pri- dobile še bučno olje in ga potem koristno porabile. Med luščenjem smo z veseljem prisluhnili še kaki zanimivi šali in pregovoru na račun buč in bučnic in se ob vseh lahko tudi od srca nasmejali. Ob delu je dobro dela še sprostitev v obliki ljudske pesmi in glasbe, za kar so na druženju poskrbele hajdinske ljudske pevke in pevci, ljudske pevke iz Skorbe -zbranim so zapele tudi za svečnico - nastopila sta tudi muzikant Benjamin Sluga in pesnica Marija Markovič, v skeču Ivan Ogrinc in Tilen Abraham, posebej zanimiva v narečnem skeču pa sta bila Berta Slamberger in Ignac Skaza. Takoj po luščenju bučnic so gostitelji mize še bogato obložili, potem pa se je pelo, igralo in plesalo še dolgo v noč. Nekaterim seje tožilo po starih dobrih časih, čeprav so se strinjali, da danes tudi ni slabo. Tradicijo košicenbala bodo v društvu žena in deklet občine Hajdina še ohranjali in morda z dobro voljo čez leta obudili še kak pristen vaški običaj. TM Jedi iz bučk so prava specialiteta, za recepte poskrbela so gerečka dekleta. Z bučnimi recepti so se misli nam zbistrile, oh, kako smo se jih razveselile. Da za zdravo in okusno hrano poskrbiš, si bučkin štrudelj narediš In posebej še bučkin - zelenjavni krožnik ohladiš. Kruh z bučnim mesom že pečen je, s pečkami in rozinami posipan še. Najboljši bučni zavitek je s piščancem, lahko ponudiš tudi ga še znancem. Obrok brez mesa, brez kalorij nič vreden ni, pust in nenasiten, pa še hitro lačen si. Če bučkin golaž meso bi vseboval, takrat na krožnik bi sebi največ dal. Vseeno pa dušene bučke - golaž poskusil bi, ni dobro, če jed se ohladi. Ko piščančja bedra se z jedilno bučo naredi, popazi, da med peko se nadev ne odcedi. Njam, bučna torta pa je že pečena in do zadnjega je koščka razdeljena. Marija Markovič Bučnic belic je bilo dovolj, spretnih rok pa tudi. Bučnice pa so znali luščiti tudi najmlajši. HAJDINČAN april 2006 ŽUPAN JE METKO MATJAŠIČ IN HČERKO NIKO NAJPREJ OBISKAL V PTUJSKI PORODNIŠNICI, NATO PA ŠE NA NJUNEM DOMU V SLOVENJI VASI Slovertjevaščanka Nika prva v letu 2006 Srečna starša Metka in Roman s prvorojenko Niko na dan, ko sta jih na domu obiskala župan in direktorica občinske uprave. ¥ Tptujski porodnišnici se skoraj V vsak dan v letu dogajajo veseli in nadvse pomembni družinski dogodki, povezani z rojstvi in nič drugače ni bilo iz prehoda starega v novo leto. Tudi lansko/letošnja silvestrska ekipa je bila v polni pripravljenosti in zgodilo se je, dodajmo kot zanimivost, da so leto končali in začeli z deklico. Prva je zgodaj zjutraj 1. januarja rodila Metka Matjašič iz Slovenje vasi in povila deklico Niko. Srečna mamica Metka Matjašič in oče Roman Žerdoner sta starša postala nekaj po 3. uri zjutraj 1. januarja 2006 in dogodek bosta verjetno pomnila še dolgo. Dobila sta ogromno čestitk in daril, v samo dnevu dveh pa je njuna Nika postala prava mala medijska zvezda. Na čudovit družinski dogodek bo novo pečeni družina ostalo veliko lepih spominov pa seveda fotografij, tonskih zapisov in nenazadnje tudi časopisnih sestavkov. Brez tradicije, ki jo več kot desetletje ohranja ptujska porodnišnica, pa tudi letos prve dni novega leta ni šlo. V porodnišnici je vodstvo pripravilo krajšo svečanost, na kateri so bile glavne »zvezde« tri mamice z novorojenčki in srečni očetje, donatorji pa so zanje pripravili krasna darila in med tistimi, ki sta jih prejeli največ, sta bili po pričakovanju prav Metka in Nika. Župan je ljubko deklico Niko vzel v naročje. Foto: TM V porodnišnico jima je prišel čestital tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki ni skrival zadovoljstva, da je v ptujski porodnišnici kot prva rodila prav njegova občanka. Mamici Metki in deklici Niki je v imenu občine podaril knjigo, šopek cvetja in denarno darilo, ki pa je ostalo skrivnost. Takrat pa je župan Simonič obljubil, da bo mlado družino kmalu obiskal še na njihovem domu v Slovenji vsi, kar pa je v družbi direktorice občinske uprave Vale- rije Šamprl tudi uresničil le slab mesec po porodu. Družini je podaril prav posebno darilo, v prijetnem pogovoru pa smo uspeli izvedeti tudi, da se je družina že privadila na povsem nov začetek skupnega življenja, mala Nika pa je ob našem obisku spala v maminem naročju in se ni pustila motiti. Čestitamo Metki, Niki in Romanu ter želimo veliko družinske sreče in zdravja! TM . / —— tzmm MARIBOR MELTAL d.o.o. PE Slovenja vas RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO SORTIREC / SORTIRKA odpadnih surovin Pisne vloge na naslov Slovenja vas, Hala 7, Hajdina - g. Viktor Žigert Dodatne informacije na tel št. 02/788-0-183 april 2006 HAJDINČAN IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV HAJDINA Potepanje po Madžarski 'T^ako kot že nekaj zadnjih let so M. se tudi letos spomladi člani in članice DU Hajdina odpravili na Madžarsko, predvsem je bil to nakupovalni izlet v Lenti. Na izlet se je podalo 98 članov, ki so se po vrnitvi v Slovenijo zbrali v Vidmu pri Ptuju v gostišču Pal, kjer so si privoščilo bogato kosilo. Pozdravni nagovor je imel predsednik DU Anton Cestnik, ki je ob tej priložnosti zbranim članicam tudi čestital ob minulem 8. marcu in hkrati bližnjem materinskem dnevu. Vse članice so prijetno presenetili z lepo primulo, podelila pa sta jih predsednik Anton Cestnik in podpredsednik Karl Fridl. Po svečanem kosilu j e bilo še kako prijetno in veselo ob glasbi Štajerskega obmejnega tria. KMALU SELITEV V NOVE PROSTORE, 23. APRILA PA ŠE OBČNI ZBOR V SKORBI Hajdinski upokojenci se že veselijo skorajšnje selitve preko ceste v nove prostore (dosedanje občine), ki so zdaj že v njihovi lasti. Anton Cestnik je dejal, da so v začetku aprila že zaključili z vso »papirnato vojno« in so v zemljiško knjigo že vpisani kot novi lastniki. Selitev načrtujejo konec aprila, Zbrane na praznovanju dneva žena je pozdravil tudi predsednik DU Anton Cestnik. Na druženju pri Palu v Vidmu so se hajdinski upokojenci zbrali v velikem številu. v začetku maja, še prej, 23. aprila ob 14. dom krajanov v Skorbi, kamor vabijo vse uri, pa se bodo sestali na rednem občnem svoje člane in članice. zboru. Za kraj druženja so si letos izbrali TM Poskrbimo za zdravo in dobro počutje \ Tesela sem, da se je zunaj končno nekaj premaknilo in pričela se je težko pričakovana pomlad. Ljudje smo kot martinčki, saj nas je samo nekaj sončnih žarkov takoj pritegnilo v naravo. Naveličani smo zaprtih prostorov, hladnih in sivih dni. Narava nas je v kratkem času zasula z zvončki, telohi in vsemi ostalimi prijetno dišečimi spomladanskimi cvetlicami. Naše telo se z vsemi čuti prebuja in nas kar sili h gibanju, telovadbi in na sveži zrak. Vsaka naša celica vpije po kisiku in svežini. Vso zimo smo hrepeneli po sveži zelenjavi, ki pa je je sedaj v izobilju. Mislim, da si večina želi polno skledo sveže nabranega regrata, ki je po prvem dežju opran, čist in povsod na voljo. Upam le, da ga nabirate na tistih travnikih, ki niso bili gnojeni in ki niso onesnaženi. Omenim pa naj, da je nevarnost ptičje influence minila, zato lahko mirne vesti nabirate svežo zelenjavo, ki raste v naravi. Vsi že pridno kopljete po vrtovih in sadite prve sadike ter pripravljate grede. Ne dolgo tega sem prebrala, da tako kot odrasli nestrpno čakamo na lepo vreme in delo v vrtovih tudi otroci neučakano hrepenijo po brskanju po zemlji. Prav je, da jim dovolimo »vrtnariti«, saj se bodo sprostili in uživali v raziskovanju. Marsikatera mama je sedaj zagotovo pomislila na umazane kose oblačil, rok in obraza, verjetno pa tudi na gomazeče žuželke, ki vam niso ravno pri srcu. Vse to vas naj čim manj skrbi. Bolj ko boste vzdihovali in kregali otroke, z večjim užitkom bodo kopali po zemlji. Poskusite zamižati na eno oko in sebe prepričati, da je to dobro za vašega malčka, saj si bo tako pridobil veliko novih izkušenj in predvsem otroške sreče. Naj vas pomlad zaziblje v svojih zelenih krilih in vas umiri, sprosti, razveseli. Želim vam tudi, da se vas ne bi polotila spomladanska utrujenost in da bi vam pisanke lepo uspele! Uživajte! Saška Serec HAJDINČAN april 2006 OGZ PTUJ GASILSKE ANEKSE PODPISOVALA V ZAVRŠKI OBČINI Letos planiranih 108 mio SIT *^avrški župan Miran Vuk je bil £rfletošnji gostitelj svečanega podpisa aneksov k pogodbi o opravljanju gasilske javne službe v OGZ Ptuj. Zupanom MO Ptuj dr. Stefanu Čelanu, Markovcev Francu Kekcu, Hajdine Radoslavu Simoniču in županu Zavrča so se pri podpisu pridružili vodilni možje OGZ Ptuj na čelu s predsednikom FrancijemVogrincom ter predsedniki in poveljniki 22-ih PGD, med gosti pa je bil tudi Janko Merc, poveljnik občinskega poveljstva Hajdina. Predsednik OGZ Vogrinec je spomnil, da je letos že desetletnica, odkar z župani podpisujejo anekse h pogodbi, ki pa po njegovem niso »miloščine«, temveč dokumenti, ki gasilcem nalagajo delo, predvsem pa skrb za požarno varnost v vseh štirih občinah. Po dveh mandatih predsedovanja območni zvezi je Vogrinec izrazil zadovoljstvo, da so v desetletju uspeli uresničiti domala vse zastavljene naloge, predvsem pa ohraniti dobre odnose z vsemi župani, ki imajo nasploh veliko posluha za gasilce in gasilsko organizacijo. »ŽUPANOM ZAGOTAVLJALI MIREN SPANEC« V 10-ih letih je bilo veliko pristnega sodelovanja, je še menil Franci Vogrinec, ki je izrazil zadovoljstvo, da so gasilci ves ta čas tudi na podlagi podpisanih aneksov k pogodbi in s tem posledično zagotovljenih sredstev županom zagotavljali miren spanec. Regijski poveljnik in strokovni delavec OGZ Janez Liponik pa se je v govoru dotaknil številk, ob tem pa dejal, da so uspeli lani realizirati okrog 107 milijonov SIT, čeprav je bilo planiranih nekaj milijonov več, letos pa načrtujejo, da se bo v skupni gasilski blagajni nabralo blizu 108 milijonov SIT. Za redno dejavnost bodo letos namenili 55 odstotkov sredstev, za nabavo novih gasilskih vozil v PGD Bukovci, Grajena in zraven so tudi Draženci, pa bodo iz skupne blagajne prispevali poseben delež sredstev. TM 1J Ob 10-letnici delovanja Območne gasilske zveze Ptuj je nastal še tale skupni posnetek vseh, ki so se udeležili »jubilejnega podpisa« v završki občini. Anekse so iz poveljstva občine Hajdina podpisovali Karl Furek, Ivan Lešnik, Janez Vidovič in Aleš Burjan april 2006 HAJDINČAN KONEC JANUARJA 52. OBČNI ZBOR PGD HAJDOSE Podeljena številna priznanja in zahvale ... čestitka pa tudi članom za nepozaben olimpijski uspeh. Čestitka članicam za neverjeten uspeh T^GD Hajdoše je bilo prvo društvo Ml v okviru občinskega poveljstva Hajdina, ki je pripravilo redni občni zbor in letošnji je bil že 52. zapovrstjo. Delovno-družabno srečanje so v Haj-došah pripravili 28. januarja, ko so gostili tudi domačega župana Radoslava Simoniča, predsednika OGZ Ptuj Francija Vogrinca, občinskega poveljnika Janka Merca in še mnoge druge goste ter prijatelje gasilce tudi iz sosednje Hrvaške. Z ubranim petjem so druženje obogatili domači pevci - člani moškega pevskega zbora PGD Hajdoše z zborovodjem Jožetom Dernikovičem. O delovanju društva je na letošnjem občnem zboru spregovoril predsednik Janez Vidovič, ki je med drugim povedal: »Čeprav smo bili zelo aktivni skozi celo leto, pa vseh planov vendarle nismo uspeli uresničiti. V preteklem letu smo se sestali na kar 14 sejah in 6 sestankih, na katerih smo veliko govorili tudi o pridobivanju finančne pomoči, saj smo veliko sredstev potrebovali za obe naši tekmovalni ekipi na gasilski olimpiadi v Varaždinu. Naj se ob tej priložnosti zahvalim prav vsem, ki so nam pomagali, tudi sponzorjem, ki so nam prisluhnili ob pravem trenutku, za ves trud in veliko organizacijskega dela pa se želim zahvaliti tudi naši tajnici Lidiji Trebulec in blagajničarki Zdenki Repec. Veliko je bilo dogodkov v preteklem letu, vseh ne bi omenjal, kajti za nas je bila v ospredju gasilska olimpiada v Varaždinu, kjer smo dosegli dva odlična rezultata. Zato še enkrat iskrena čestitka našim članicam in članom. Veliko pohvale si zaslužijo tudi mentorji Ivan Brodnjak, Franci Zupanič in Branko Tominc, še posebej pa mentor moške desetine Janko Žumer, ki je na olimpiadi bil v vlogi tekmovalca in mentorja hkrati. In tukaj se želim zahvaliti tudi našemu poveljniku Jožetu Teskaču, našim najmlajšim tekmovalcem in mentoricama Zdenki Brodnjak in Hildi Bedrač, pa starejšim gasilcem in mentorju Stanku G lazarju. Tudi naši pevci so se lani izkazali in pripravili več dobro obiskanih nastopov, zbor pa je imel kar 70 vaj in 25 nastopov.« Delo hajdoških gasilcev na področju ope-rative pa je v poročilu predstavil poveljnik Jože Teskač in med drugim povedal: »Tudi na področju operative se je dogajalo marsikaj. Gasilci smo se dobivali na O aktivnostih, uspehih in dosežkih v preteklem letu je spregovoril predsednik Janez Vidovič. rednih sobotnih dežurstvih, mesečno smo imeli tudi vaje, vzorno smo skrbeli za našo gasilsko tehniko, nabavili nekaj kosov gasilske opreme in orodja, sodelovali smo na mnogih gasilskih dogodkih, slovesnostih, bili pa smo tudi organizatorji gasilskega tekmovanja OGZ Ptuj. Tudi na domačem terenu smo priredili mednarodno gasilsko tekmovanje, bo pa se leto 2005 v našem društvu zapisalo z velikimi črkami, saj smo na gasilski olimpiadi dosegli zlato in srebrno olimpijsko medaljo. Vsem še enkrat iskrena čestitka in hvala za dobro sodelovanje.« DOBITNIKI DRUŠTVENIH PRIZNANJ, ZAHVAL IN OSTALI NAGRAJENCI Društvena priznanja so prejeli: Nina Bedrač, Kaja Abraham, Simon Simek, Saša Teskač, Tilen Abraham, ČLANICE A in ČLANI B. Društvene zahvale so prejeli: Angelca Vogrinec, Zvonko Bedrač, Janez Ornik, OGZ Ptuj, občina Hajdina, PGD Podvinci. Plaketi za veterana - starejša gasilca: Franc Vidovič, Jelko Žumer. Značke za dolgoletno delo v gasilski organizaciji: - za 10 let: Jelko Žumer mlajši, Stane Žumer, Matjaž Brodnjak. - za 20 let: Suzana Emeršič, Andrej Žumer. - za 30 let: Drago Lenart, Zvonko Glažar, - za 40 let Ivan Brodnjak. Jubilanta v letu 2005: Jakob Jerenko za 60 let in Marjan Horvat za 50 let. NOVI ČLANI DRUŠTVA: Robert Matjašič, Martin Kočar, Miha Bedrač, Taja Glažar, Urban Lenart in Katarina Ornik. Ljubiteljska pesnica Marija Markovič iz Slovenje vasi je hajdoškim gasilkam poklonila pesem v okvirju, posvečeno prav zlati ekipi. Darilo je z veseljem sprejela Lidija Terbulec. »HAJDOŠKIM GASILKAM SE ŠE NI IZTEKEL ČAS« Lidija Terbulec, članica zlate olimpijske ekipe, pa je na občnem zboru predstavila prav posebno poročilo in v njem nanizala vrsto zahval prav vsem, ki so verjeli vanje, jim privoščili uspeh, jih vzpodbujali in nenazadnje pomagali tudi po finančni plati. Proti koncu je med drugim povedala: »Na uspehe gasilskih tekmovalnih enot smo v Hajdošah zelo ponosni; tako člani ekip, mentorji, kot tudi mnogi naši krajani. Eno drugo mesto in tri zmage članic na olimpia-dah doslej, je več kot smo lahko sploh pričakovali. Vsako naslednjo olimpiado smo tudi izboljševali rezultate in upam, da še nismo rekli zadnje besede. Tudi člani B so že na svoji prvi olimpiadi dosegli neverjeten uspeh. Svoje znanje in izkušnje smo pripravljeni prenašati na mlajše generacije, prav tako pa smo pripravljeni pomagati tudi vsem ekipam, ki to želijo, s tem pa lahko povečamo nasploh uspeh slovenskega tekmovalnega gasilstva. In tako se je sezona 2005 tudi iztekla. Za nami so številni prevoženi kilometri, mnoge ure in dnevi, ki smo jih prebili skupaj na treningih in tekmovanjih. Nikoli nam ne sme biti žal tega časa, saj smo skupaj doživele veliko lepega in nepozabnega, pa tudi največje uspehe v svojem življenju. In najbrž vas zanima, kako naprej ? Na petkovo rekreacijo nas prihaja tudi po 15 članic. V zadnjem času se nam je pridružilo veliko mladih. Kdo ve, morda pa s hajdoškimi gasilkami še ni konec Na sprejemu po prihodu z olimpiade nam je farni župnik Marijan Fesel obljubil prevoz na naslednjo olimpiado, ki bo v Ostravi na Češkem, seveda če se tja uvrstimo kot ekipa. Iz njegovih ust v božja ušesa ...,«je zaključila poročilo članic Lidija Terbulec. TM NA 75. OBČNEM ZBORU PGD GEREČJA VAS Letos tudi obnova podobe sv. Florjana ¥ TGerečji vasi so se na pustno w soboto gasilci in gasilke srečali na 75. občnem zboru, ob tej priložnosti pa proslavili mali gasilski jubilej. S pesmijo so srečanje obogatili pevci mešanega pevskega zbora Gerečja vas, za pogostitev in izbrane kulinarične dobrote pa so poskrbele domače gospodinje - članice društva žena in deklet. Preteklo leto je bilo za gerečjevaške gasilce namreč zelo uspešno, saj so v uporabo predali novo kombinirano vozilo z avtoci-sterno, uspešno izšolali nekaj svojih članov ter se po najboljših močeh vključili v skupne akcije in naloge poveljstva v občini Hajdina in OGZ Ptuj. Predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik je v uvodnem nagovoru med drugim povedal, da je bila lani rdeča nit društva nabava novega kombiniranega gasilskega vozila, ki so ga že v juliju predali v uporabo. Skozi leto so opravili ogromno pomembnega dela in bili zraven pri vseh akcijah, ki jih je pripravilo občinsko poveljstvo in OGZ Ptuj, katere člani so. Poleg skrbi za dobro usposobljene in izobražene člane pa so se skozi leto v društvu posvečali še nabavi dodatne gasilske opreme, posebej aktivni so bili v mesecu varstva pred požari, skupaj s članicami društva žena in deklet so preuredili društveno kuhinjo, niso pa pozabili še na druženje s krajani in ob koncu leta za vse svoje člane pripravili posebno srečanje. LANI NA SREČO NI ZAGORELO Sicer pa bodo letos v društvu nabavili še nekaj dodatne opreme, pripravili gasilsko tekmovanje, obnovili bodo podobo sv. Florjana na pročelju gasilskega doma, zamenjati želijo ostrešje na domu, čaka pa jih še veliko drugega dela, je o načrtih med drugim dejal Lešnik. V PGD Gerečja vas pa po zadnjem štetju štejejo 148 članov, od tega je 55 operativnih, 20 pripravnikov, lepo število mladincev in pionirjev, zraven pa so tudi starejši gasilci. Društvo pa se lahko pohvali še s 50 podpornimi člani. Dosežke na področju operative in nadaljnje cilje je na občnem zboru predstavil poveljnik Sebastijan Pungračič, ki je spomnil na redne mesečne vaje, sobotna dežurstva, številna strokovna srečanja in posvete, ki so se jih udeleževali člani, ob koncu pa še na tekmovanja, ki so članom Predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik (levo) in poveljnik Sebastijan Pungračič (desno) sta na občnem zboru priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v gasilstvu podelila tudi nekdanjemu predsedniku Martinu Kaisersbergerju. april 2006 HAJDINČAN prinesla tudi nekaj uspeha. Lani na vso srečo v svojem požarnem okolišu niso imeli nobenega požara in želijo si, da bi tako ostalo tudi letos, je dodal Pungračič, ki pa ni pozabil omeniti, da izobraževanje prostovoljnih gasilcev v PGD Gerečja vas ostaja prioritetna naloga tudi v prihodnje. ZAHVALE IN PRIZNANJA GASILCEM IN PODPORNIM ČLANOM Za dobro sodelovanje in stalno pripravljenost pomagati ljudem ob nesrečah in v stiski sta se gasilcem zahvalila tudi hajdinski župan Radoslav Simonič in predstavnik OGZ Ptuj Janez Markovič. Zupan jim je čestital tudi v imenu občinskega poveljstva, saj se je občinski poveljnik Janko Merc opravičil, med gosti pa smo srečali še hajdinskega župnika Marjana Fesla v gasilski uniformi, na občnem zboru so sodelovali predstavniki sosednjih in prijateljskih gasilskih društev, tudi prijatelji iz Zg. Tuhinja in Pernice, pa predstavniki vaškega odbora Gerečja vas in tamkajšnjih društev. Gasilci v Gerečji vasi pa so ob tej priložnosti svojim članom in kot zanimivost tudi tistim, ki so le podporni člani, podelili kar nekaj društvenih zahval, pa priznanja, odlikovanja in značke za napredovanje, posebna priznanja za požrtvovalno delo v gasilstvu pa so prejeli: moška desetina A2 z mentorjem, Franci Nahber-ger, Martin Kaisersberger, dolgoletni predsednik društva, Miroslav Zupanič in Martin Turk. Priznanje II. stopnje OGZ Ptuj sta prejela Ivan Paveo in Jože Panikvar, gasilsko plamenico III. stopnje Ivo Lešnik, hkrati je pred- Zbor je vodilo delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval M. Kaisersberger. Foto: TM sednik društva Ivo Lešnik prejel še značko za 30 let dela v opera-tivi, Alojz Intihar pa gasilsko plamenico. Za dolgoletno članstvo pa so se gasilci zahvalil tudi podpornim članom, priznanja pa so prejeli: Uroš Intihar, Viktor Vrečar, Alojz Lešnik, Slavko Intihar, Marjan Rozman, Stefan Lukas, Anton Sagadin, Ivan Paveo in Alojz Požgan iz Kungote. TM JUBILEJNI 20. GASILSKI OBČNI ZBOR PGD DRAŽENCI Novo vozilo - neizpolnjena želja 1 TDražencih so šele pred dvema V desetletjema naredili temelje prostovoljnemu gasilskemu društvu, iz skromnih začetkov pa društvo popeljali k vidnemu napredku. V svoje vrste so pritegnili veliko mladih gasilk in gasilcev. 18. februarja so se v domu vaščanov zbrali na jubilejnem 20. občnem zboru in ob tej priložnosti predstavili tudi smernice za bodoče delo. Predsednik PGD Draženci Karl Furek je v dokaj mladem društvu že med starejšimi člani, prav v najmlajših gasilcih pa vidi največji potencial za napredek društva in kraja. V poročilu za preteklo leto je Furek omenil marsikaj, tudi to, da so lani dosegli veliko dobrih uvrstitev na gasilskih tekmovanjih, še največ pokalov in medalj pa so s tekmovanj prinesli pionirji in pionirke. Redno so skrbeli za izobraževanje članov, bili zraven na akcijah in pomembnejših dogodkih v OGZ Ptuj in v poveljstvu Hajdina, še posebej aktivni pa so bili v mesecu varstva pred požari. Leto 2005 ni prineslo nekih posebnosti, je še dejal Furek, pa tudi gasilci niso dobili prav nobenega plačila za svoje delo, pa četudi bi si to kdaj pa kdaj tudi zaslužili. Zadovoljen je, ker so v društvo, ki trenutno šteje 55 članov, od tega imajo 20 mladih, letos sprejeli še pet novih članov in se za bodočnost gasilskega društva v kraju ni potrebno bati. Posebej je pohvalil mentorja mladih gasilcev Robija Laha in Dejana Šešerka ter se jima zahvalil za trud in prosti čas, Karl Furek, pred. PGD Draženci ki ga vlagata v tekmovanja, pohvalil pa je tudi mentorja članske ekipe Aleksandra Gajiča. Podpoveljnik Robert Lah je predstavil delo v operativi in med drugim omenil, da so se lani v največji meri posvečali dodatnemu izobraževanju, na šolanje poslali kar nekaj članov, na rednih vajah pa so se srečevali enkrat na mesec. Požara ali kake druge večje intervencije lani k sreči niso imeli, vendar so zmeraj v polni pripravljenosti in novo orodno vozilo GW1, ki ga nameravajo nabaviti še letos, jim bo še kako pomagalo pri opravljanju zahtevnejših nalog v gasilstvu. GASILCI IN ODLIČNOST -BODOČNOST JE V MLADIH Izvedeli smo tudi, da jim je mesto na lestvici upravičenih do novega gasilskega vozila z veseljem odstopilo PGD Hajdoše, polovico denarja za nakup vozila naj bi že imeli zagotovljenega, po do sedaj zbranih podatkih pa naj bi Draženčane novo vozilo z nadgradnjo veljalo kar 15 MIO tolarjev. Sami morajo zbrati polovico in zato že računajo na pomoč vaščanov, pa tudi večjih HAJDINČAN april 2006 Zaslužnim članom PGD Draženci so podelili jubilejne listine in značke ob 10-letnici požrtvovalnega in odgovornega dela v gasilstvu. Foto: TM donatorjev. Za vsa dosedanja prizadevanja, napredek, uspehe in nenazadnje za pomladitev društva so gasilcem v Dražencih čestitali tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, občinski poveljnik Janko Merc, svetnika hajdinske občine Ivo Rajh in Anton Cestnik. Župan Simonič je med drugim spomnil na 20 let nazaj, ko so v Dražencih ustanovili društvu in se dotaknil današnjega vidnega uspeha, h kateremu pa so po njegovem veliko pripomogli tudi mladi člani društva. Gasilcem se je zahvalil za pripravljenost pomagati ljudem v občini, obenem pa jim zaželel, da bi se jim čim prej uresničila želja in bi dobili novo vozilo. »VAŠČANI SPOSOBNI PRIPELJATI NOVO VOZILO« Za 10 let požrtvovalnega dela in truda v gasilski organizaciji so jubilejne značke in listine prejeli: Tadej Kaučevič, Blaž Šegula, Jernej Kolarič, Peter Lovenjak, Goran Kolarič, Aleksander Gajič, Dejan Šešerko in Aleš Drevenšek. V društvo pa so sprejeli naslednje člane: Natašo Polajžer, Barbaro Leskovar, Tanjo Lampret, Benjamina Kureža in Tadeja Cernenška. Veliko mladih v društvu je malce presenetilo tudi Francija Vogrinca, ki je ob tem dejal, da je prav v mladih bodočnost, draženskim gasilcem pa obljubil, da je polovica sredstev za novo gasilsko vozilo že zagotovljenih. Gasilcem je predlagal, da temeljito pristopijo k investiciji, ob tem pa jih je spomnil na številne dogodke, ki so OGZ Ptuj zaznamovali preteklo leto in ob koncu dejal, da se v gasilski zvezi že temeljito pripravljajo na letošnje volitve. Tistim, ki v društvu delajo z mladimi, je čestital tudi Janko Merc in dodal, da PGD Draženci tvori gasilsko odličnost v občinskem poveljstvu. Dotaknil se je še gasilskih intervencij, ki jih je iz leta v leto na srečo bolj malo, nadaljeval pa s ptičjo gripo, ki je tudi v Sloveniji sprožila preplah med ljudmi, gasilcem pa so že naložili nove naloge. Občinska svetnika Rajh in Cestnik sta domačim gasilcem dala veliko vzpodbude, ki jo bodo potrebovali na poti do uresničitve velikega cilja. Rajh je poudaril, da so vaščani sposobni pripeljati novo vozilo, zato je prepričan, da jim bo uspelo s skupnimi močmi. TM V FEBRUARJU 35. OBČNI ZBOR PGD SLOVENJA VAS V Gasilci in vaščani dobro sodelujejo ¥ Tgasilskem domu v Slovenji vasi Vso se 11. februarja na rednem 35. občnem zboru sestali gasilke in gasilce, domačinom pa so se tokrat pridružili že predstavniki PGD iz poveljstva občine Hajdina ter gasilci iz Zlatoličja, Starš in Trnič. Slove-njevaški gasilci imajo za seboj še eno delovno in uspešno leto, dosegli so tudi nekaj tekmovalnih uspehov, uspešno pripravili gasilsko tekmovanje, skrbeli za izobraževanje članov in vseskozi dobro sodelovali z vaškim odborom in društvi v Slovenji vasi. Leto 2005 se je za PGD Slovenja vas zapisalo z velikimi črkami in mnogimi uspehi, je v svojem poročilu omenil predsednik Aleš Burjan, v nadaljevanju pa dejal, da je zanj sicer največji uspeh ta, da imajo znanje, pripravljenost in opremo za nudenje pomoči ljudem ob vsakem trenutku. Gasilci si po besedah Burjana ne želijo požarov, da bi prikazali svojo usposobljenost, pač pa usposobljenost nadgrajujejo drugje; na mesečnih vajah, tečajih in gasilskih tekmovanjih. Predsednik Burjan pa je nadaljeval: »Aktivnosti našega društva so se v letu 2005 začele že kmalu po občnem zboru, saj smo se skupaj z vaškim odborom drugo leto zapored odločili, da ob materinskem dnevu organiziramo družabno srečanje vaščanov Slovenje vasi. Naš trud je bil zopet poplačan, saj je naša dvorana bila skorajda pretesna za vse goste, kar nam je daje velik zagon za naslednje skupne projekte. V aprilu smo se udeležili skupne čistilne akcije v občini Hajdina in v sklopu te poskrbeli za lepšo okolico gasilskega doma in čistejšo Slovenjo vas. V maju smo skupaj z vaškim odborom postavili majsko drevo in pripravili kresovanja, udeležili smo se tudi Florjanove maše na Hajdini, Florjanove povorke na Ptuju, želja po medsebojnem druženju, spoznavanju novih ljudi in nenazadnje tudi velik tekmovalni duh naših gasilcev - vse to je pripomoglo, da smo v juniju nadvse uspešno organizirali 3. gasilsko tekmovanje za pokal Slovenje vasi. april 2006 HAJDINČAN »LANI OSVOJILI 7 POKALOV, ZBRALI PREKO 300 PROSTOVOLJNIH UR« Predsednik PGD Slovenja vas Aleš Burjan: »Gasilci si ne želimo požarov, da bi dokazovali svojo usposobljenost.« Tudi naša moška članska tekmovalna desetina A je v letu 2005 že šesto leto zapored pridno trenirala, zato je dosegla tudi temu primerne uspehe in iz 9 gasilskih tekmovanj prinesla 7 pokalov. Bili smo še na gasilski olimpiadi v Varaždinu. Poleg opisanih aktivnosti se v društvu dogaja veliko stvari, ki jih je potrebno urejati sproti in vsakodnevno, ki jim ne posvečamo toliko pozornosti, čeprav gledano v celoti niso nič manj pomembne, za njimi pa stojimo ljudje - gasilci z imeni in priimki ter njihove družine, zato se vsakemu posebej iskreno zahvaljujem za pomoč, kakor tudi za sodelovanje na delovnih akcijah, kjer smo čez leto zbrali preko 300 prostovoljnih delovnih ur. Posebna zahvala gre tudi mojim ožjim sodelavcem v društvu: poveljniku Francu Klemnu, tajniku Tomažu Kokolu, blagajniku Boštjanu Matjašiču, hišniku Henriku Slambergerju in mentorju Ignacu Skazi, ki svoje funkcije opravljajo z veliko požrtvovalnostjo in osebnim odrekanjem. Zahvaljujem se tudi občini Hajdina, svetnikom občinskega sveta z županom gospodom Radoslavom Simoničem na čelu, VO Slovenja vas, OGZ Ptuj, občinskemu gasilskemu poveljstvu Hajdina, vsem gasilskimjiruštvom, s katerimi dobro sodelujemo, ŠD Slovenja vas, botrom, donatorjem in nenazadnje vaščanom Slovenje vasi ter ostalim za vso pomoč v letu 2005. Nenazadnje pa gre zahvala tudi našim gospodinjam: Angeli, Mariji, Berti, Dragici, Anici in Idi ter kuharjema Milanu in Francu za celoletno pomoč v kuhinji, posebej pa še ob materinskem dnevu, gasilskih tekmovanjih in občnem zboru.« poveljnik Franc Klemen in dodal, da je bila to časovno napovedana vaja, da pa je intervencijsko nalogo enota dobila od vodje pregleda. Klemen je prepričan, da takšne vaje pokažejo pravo vrednost vseh sodelujočih in v PGD Slovenja vas si takih vaj samo želijo Sicer pa so slovenjevaški gasilci skozi leto pregledali hidrante v svojem požarnem območju, vodili evidenco pregleda vsakega posameznega hidranta, uredili odvzemno mesto vode ob mostu čez kanal, lansko leto pa na srečo niso imeli prav nobenega intervencijskega izvoza, črpali pa so le vodo na gradbišču v industrijski coni. Poveljnik Klemen je med drugim spomnil, da so lansko leto veliko naredili tudi na področju izobraževanja, izpit za gasilca pa je uspešno opravilo 7 članov: Marko Bojovič, David Pesek, Daniel Pesek, Gorazd Ornik, Tibor Ules, Miha Vegelj in Daniela Metličar. »GASILSKE VAJE POKAŽEJO PRAVO VREDNOST SODELUJOČIH IN NJIHOVO PRIPRA VLJENOST« PGD Slovenja vasje v minulem letu imelo 258 podpornih in 40 aktivnih članov. Redne mesečne vaje so izvajali po urniku vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 uri. Vodji vaj so bili člani, ki so tudi pooblaščeni vodje intervencije, izredne vaje pa so bile tri. V mesecu varstva pred požari so imeli preverjanje operativne usposobljenosti operativnih članov društva, ki sta izvedli poveljstvi OGZ Ptuj in občinskega povelj- Letošnji dobitniki priznanj in zahval v družbi z vodstvom PGD Slovenja vas in stva Hajdina, je v poročilu posebej omenil gosti. Foto: TM HAJDINČAN april 2006 Za gasilskega častnika pa sta se ravno v času občnega zbora izobraževala Ignac Skaza in Miran Pleteršek. V PGD Slovenja vas je lani uspešno delovala desetina pionirjev, tekmovanj sta se udeleževali tudi dve desetini članov, oboji pa so z uspešnih nastopov prinesli pokale in medalje. Veliko pohval sta bila deležna tudi mentor članske desetine Ignac Skaza in pionirske Miran Pleteršek. Sicer se je poveljnik Klemen za sodelovanje in doseganje uspehov zahvalil prav vsem članom društva, vsem tistim pa, ki zaradi kakršnihkoli vzrokov v preteklem letu niso bili posebej aktivni, je Klemen položil na srce, da še enkrat premislijo, zakaj so postali gasilci in da s svojo aktivnostjo opravičijo status gasilca in svečano zaobljubo, ki so jo dali ob vstopu. V Slovenji vasi so zaslužnim gasilcem in gasilki podelili tudi posebna priznanja in zahvale Prejeli so jih: priznanji GZS II. stopnje Nataša Matjašič in Tomaž Kokol, bronasto plaketo društva Miran Pleteršek in Alojz Klemen, zlato plaketo pa so izročili Ivanu Metli-čarju. »NAJ BO ČIM VEČ MIRNEGA SPANCA« Janko Merc, občinski poveljnik, v Slovenji vasi pa je pozdravil tudi v imenu haj-dinske občine, je mimogrede omenil tudi računsko sodišče, ki ga je občina ravno v tistem času imela na pregledu, ob tem pa glasno zatrdil, da so prav gotovo našli bolj vzorno poslovanje, kot ga imajo v gasilstvu. Merc je še omenil, da bi morala pristojno ministrstvo in GZ Slovenije bolj poenostaviti delo in uvesti enotne vzorce in nasploh papirnato »vojno«. Gasilcem se je zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje in pripravljenost, pomagati v morebitnih nesrečah v vsakem trenutku, vesel pa je bil tudi nad dobrimi rezultati gasilcev v rednem izobraževanju in pridobivanju vedno novih znanj. Sicer pa je slovenjevaškim gasilcem letos zaželel predvsem mirnega spanca. Domačim gasilcem je čim manj operativnega dela zaželel predsednik VO Janko Vegelj, zato pa več družabnosti v letu 2006. Podpredsednik OGZ Ptuj Marjan Bezjak, ki se je občnega zbora udeležil v družbi s Francem Panikvarjem pa je na zboru dejal, da je izobraževanje ena od osnovnih nalog v območni zvezi, tako pa po njegovih besedah tudi mora ostati. Bezjak je še omenil številne dogodke, ki so v OGZ zaznamovali preteklo leto in ob tem spomnil, da bo Območna zveza letos spomladi dobila tudi novo vodstvo. TM LETOS ZE 94. OBČNI ZBOR PGD HAJDINA Uspešno, delovno leto zaznamovano z novimi nalogami iVJa Hajdini so se gasilci in gasilke A ^1 na rednem občnem zboru sestali v soboto, 4. februarja in letošnje delovno srečanje je bilo že 94. zapovrstjo. Med gosti na občnem zboru smo tokrat srečali tudi župana Radoslava Simoniča, poveljnika občinskega poveljstva Hajdina Janka Merca, predstavnika OGZ Ptuj Marjana Hamerška in Ivana Goloba, številne uniformirane gasilce ter še mnoge druge goste, ki so takoj v uvodnem delu lahko prisluhnili poročiloma o delu upravnega odbora in poveljstva v preteklem letu. Zbrane sta nagovorila predsednik PGD Hajdina Frenk Vrbnjak in poveljnik Damjan Ogrizek. Člani upravnega in nadzornega odbora so se skozi leto srečali na petih sejah, člane društva pa potem redno obveščali o vseh aktivnostih na rednih mesečnih vajah. Sicer pa je predsednik društva Vrbnjak leto 2005 ocenil za uspešno, precej delavno in aktivno, uspešno pa tudi zato, ker je društvo pridobilo še enega novega člana, ki jim v društvu zelo veliko pomeni. Udeleževali so se številnih prireditev in gasilskih dogodkov, bili so povsod tam, kjer se je kaj dogajalo, tako denimo tudi na gasilski paradi na Ptuju, na tradicionalni Florjanovi nedelji na Hajdini, še posebej aktivni so bili gasilci v poletnih mesecih, Vrbnjak pa je v svojem poročilu med drugim še omenil, da je so na OGZ Ptuj pripravili izobraževanje za čin gasilca in tudi tam je sodelovalo nekaj hajdinskih gasilcev, ki so izobraževanje uspešno zaključili. Hajdinske gasilce smo srečali še na številnih gasilskih slavjih, tudi na predaj ih novega gasilskega vozila v Gerečji vasi, obiskali so gasilsko olimpiado v Varaždinu, za svoje člane in njihove partnerje pa so lani organizirali še strokovno ekskurzijo in ogled poklicne gasilske enote na letališču Brnik in se srečali s poklicnimi gasilci v Ljubljani. Mlade člane gasilskega društva so lani popeljali na izlet, v okviru katerega so si ogledali gasilsko poklicno enoto v Mariboru, podjetje Varkar, kjer izdelujejo gasilska vozila, najlepši del izleta pa je bil obisk Mc' Donaldsa. Posebej zanimiva je bila tudi manjša gasilska vaja, ki so jo Hajdinčani pripravili ob 70. rojstnem dnevu člana Ludvika Kureža, so pa hajdinski gasilci skozi celo leto uspešno sodelovali z OGZ Ptuj, občino Hajdina in domačimi društvi. »ČAKA NAS ŠE OBNOVA OSTREJŠA IN ZAMENJAVA KRITINE NA GASILSKEM DOMU« »Lani smo imeli tudi inšpekcijski pregled Utrinek iz kulturnega programa občnega zbora gasilcev na Hajdini april 2006 HAJDINČAN Dobitniki priznanj in zahvala z vodstvom društva in predstavniki območne gasilske zveze. Foto: Studio 2M našega društva, ki so ga izvajali pri določenih društvih po posameznih občinah. Ta pregled je bil bolj formalne narave, pregledali pa so vodenje evidenc, zapisnikov in poročil. Zelo sem zadovoljen, da smo v preteklem letu za naše člane nabavili dežne plašče, ki spadajo k paradnim oblekam. Zal pa nam v letu 2005 ni uspelo realizirati postavke, v kateri smo predvideli obnovo ostrešja in zamenjavo kritine na gasilskem domu z novo kritino. Prepričan sem, da bomo to uspeli realizirati v letu 2007, tako pa nam je zagotovil tudi naš župan. Ko že omenjam plan dela za letos, naj dodam, da se bomo lotili ureditve prostorov v gasilskem domu, zamenjati nameravamo stari inventar z novim, vzdrževali bomo gasilsko opremo in tehniko, izvajali DOBITNIKI PRIZNANJ IN ZAHVAL Marjan Slamberger in Emil Ogrizek st. sta prejela gasilsko priznanje III. stopnje, srebrno plaketo društva je prejel Toni Lipavšek, bronasto plaketo društva Branko Milošič, priznanje društva pa Boštjan Korošec. Priznanje in značke za dolgoletno delo v gasilstvu so prejeli: Marjan Repič za 30 let, Frenk Vrbnjak, Zlatko Horvat in Dejan Slamberger za 20 let, Milan Sagadin pa za 10 let. redne gasilske vaje, poskrbeli za izobraževanje naših članov, še naprej skrbeli za dobro sodelovanje med občino in OGZ Ptuj, naša naloga pa ostaja izvajanje operativnih in preventivnih nalog v prostovoljnem gasilstvu.« Tudi na operativnem področju so se haj-dinski gasilci držali plana rednih mesečnih vaj, na vajah, ki spadajo v obliko izobraževanja, pa so vključevali različne predavatelje, ki so jih poučili in seznanili s tematiko vaj. Tako je v svojem poročilu med drugim dejal poveljnik Damjan Ogrizek, ki je dodala, da so na vajah opravili tudi preglede hidrantnega omrežja v naseljih Zg. Hajdina in Sp. Hajdina, opravljali so dežurstva ob sobotah, na izobraževanju so pridobili 2 gasilca, posebnih izobraževanj pa so se udeležili tudi sodniki. V maju so sodelovali na operativnem pregledu v Gerečji vasi s tremi članskimi desetinami, po eno pionirsko in mladinsko ekipo, je povedal Ogrizek ter v nadaljevanju še omenil: »PGD Hajdoše smo pomagali pri izvedbi tekmovanja OGZ Ptuj s progo za mladince, hkrati pa smo se udeležili tudi tega tekmovanja z dvema desetinama. Udeležili smo se curkometa v Zlatoličju, sodelovali na 9. dnevu gasilcev OGZ Ptuj v Podvincih, vaji, ki jo je pripravilo PGD Gerečja vas in še na mnogih drugih gasilskih slavjih in srečanjih. UGODNO LETO PO INTERVENCIJSKI PLATI - LE DVE MANJŠI POSREDOVANJI V mesecu varstva pred požari smo izvedli društveno vajo pri Janku Arnušu na Sp. Hajdini, za kar se mu tudi zahvaljujem. Opravili smo operativni pregled društva, se udeležili tabora v Grajeni, ki ga je organizirala OGZ Ptuj za pionirje in mladince. Naši mladinci so zasedli odlično prvo mesto v tekmovalnem delu tabora, v decembru pa smo za naše mlade gasilce organizirali še strokovno ekskurzijo. Leto 2005 je bilo po intervencijski plati zelo ugodno, saj smo le 2-krat posredovali na manjših intervencijah, enkrat je bilo potrebno črpanje meteornih vod in pogasili smo manjši požar pri pokopališču. Z gasilskim vozilom smo naredili 1.589 km, smo pa redno servisirali in vzdrževali gasilsko tehniko. Iz sredstev požarne takse smo po planu nabavili manjkajočo zaščitno opremo, pri pregledu knjige, v katero se vpisuje v garaži, smo tako opravili 1.770 ur skupaj z rednimi vajami, v to pa niso vštete priprave na tekmovanja ... Vsem, ki ste pomagali pri operatvnih naloga, se zahvaljujem za dobro sodelovanje.« TM VABILO Skupina za pridobivanje kadra v Slovensko vojsko vas v sodelovanju z občino vabi na predstavitev poklica vojak Slovenske vojske in drugih možnosti vključevanja v strukture vojske. Predstavitev bo potekala v prosvetni dvorani na Hajdini v torek, 9. maja 2006 od 11.00 do 16.00 ure. Več informacij: Skupina za pridobivanje kadra Maribor Vojašnica generala Maistra Maribor Ramovševa ul. 2, 2000 Maribor HAJDINČAN april 2006 DRUŠTVO GOSPODINJ DRAZENCI Desetletje aktivnega in uspešnega dela Zahvala predsednici Zdenki Godec za dosedanje delo in odlično sodelovanje. T^rvo soboto v februarju so se K članice Društva gospodinj Dra-ženci sestale na 7. rednem občnem zboru. Ta občni zbor je bil nekaj posebnega. Na njem so obeležile čas izpred desetih let, ko so se ženske prvič v velikem številu zbrale skupaj in druženja so postala vedno bolj koristna in zanimiva. Svečanega dogodka so se zraven svojih članic, ki pa jih ni bilo malo, udeležili tudi predstavniki ostalih društev in vaškega odbora iz vasi, predstavnice Društev žena iz naše občine in izven nje, župan občine Hajdina Radoslav Simonič, občinski svetniki Andrej Tkalec, domačina in prav tako občinska svetnika Anton Cestnik in Ivo Rajh, farni župnik Marijan Fesel in drugi gostje. Občni zbor so pričeli s kulturnim programom, na katerem so sodelovale mlade plesalke iz Dražene, moški pevski zbor Feguši iz Podlehnika in frajtonarji iz Hajdoš. Po končanem kulturnem programu so članice v sliki in besedi z računalniško videopro-jekcijo prikazale 10-letno delovanje svojega društva, izdale pa so tudi zloženko, kjer je razvidna shema dejavnosti društva od ustvarjalnih delavnic, kuharskih tečajev, razstav, strokovnih ekskurzij, predavanj, družabnih srečanj in rekreacije. Seveda pa niso pozabile na spominke, ki so bili že na mizah in jih je prejel vsak udeleženec. To so bila medena srca, ki so jih gospodinje same spekle, pobarvale in na vsakega narisale številko 10. Preko videoprojekcije je bila lepo prikazana zgodovina njihovega dela, ki je naslednja: preko Svetovalne službe Ptuj in v lastni organizaciji organiziranje kuharskih in pekovskih tečajev (pri Golobovih v Dražencih), razna predavanja na temo o zdravi prehrani, zdravstvu, vrtnarjenju, spoznavanju domačih zelišč in njihovih učinkov, oblikovanje raznih aranžmajev, obujanje ročnih del, udeleževanje raznih ekskurzij doma in v tujini, obisk sejmov, obisk in organiziranje raznih razstav, srečanje sorodnih društev, rekreacije in sprostitev in še bi lahko naštevali. RESNO SE JE ZAČELO OB DNEVU ŽENA LETA 1996 Začetki društva gospodinj Draženci, ki danes šteje okrog 90 članic, segajo v leto 1996. Takrat so se prvič zbrale v velikem številu in skupaj odpeljale na kmečki turizem Vršič v Derbetince pri Vitomarcih, kjer so obeležile praznik žensk. Ta praznik je v njihovi vasi postal že tradicija. Društvo gospodinj je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru 4. februarja 1999, od leta 1996 pa so delovale kot Aktiv draženskih gospodinj, ki je bil že nekdaj poznan po dobrih gibanicah in domačem kruhu. Ob ustanovitvi nove občine pa so se registrirale v Društvo gospodinj Draženci. Pobudnik za ustanovitev je bila Zdenka Godec. Njihov upravni in nadzorni odbor šteje zelo prizadevne in delovne članice, ki skupaj s predsednico opravljajo svoje delo skozi celih deset let. Namen delovanja društva je prostovoljno druženje žensk na območju vasi Draženci, povezovanje žen in deklet, skrb za izobraževanje, prenos koristnih informacij in izkušenj, družabne in kulturne aktivnosti, prizadevanje za ustrezno mesto podeželskih žena v družbi ter dvig kvalitete življenja na vasi. Znak njihovega društva je kmečka peč s kruhom, ob katerem je vedno zapisan njihov slogan: »Se mnogo na vasi potrebno bo storiti, da življenje vredno bo živeti.« Dom vaščanov v Dražencih je bil poln do zadnjega kotička. april 2006 HAJDINČAN Izbrale so enotna oblačila, to so bele bluze, ki jih oblečejo, ko skupaj predstavljajo društvo v drugih krajih. Pripnejo tudi priponko z znakom društva ali si nadenejo predpasnik, ki ga krasi peč s kruhom. Kot tradicionalno srečanje sorodnih društev v občini in izven nje so izbrale »gospodinjski večer«. Tema tega večera je ročna izdelava domačih rezancev. V veseli družbi rade zapojejo priljubljeno Slakovo pesem Čebelar, ki je postala že njihova himna. ZDAJ JENA VRSTI AJDA Po končanem besednem in slikovnem prikazu 10-letnega obstoja in delovanja je sledil redni občni zbor Društva gospodinj. Predsednica društva gospodinj Zdenka Godec je podala izčrpno poročilo o delu v preteklem letu, iz katerega je bilo razvidno, da so ženske v Dražencih zelo aktivne, ustvarjalne, polne novih idej, ki jih tudi uresničijo in pokažejo, so družabne, sodelujejo z vsemi društvi na vasi, v občini in izven nje, kar je dokaz, daje njihovo ime poznano tudi daleč naokrog. Podala je tudi plan - smernice za delo v letu 2006, v katerem je omenila večji projekt na temo »Spoznavanje ajde in ajdovih jedi«. Ajdo bodo same pridelale, pospravile (žetev), organizirale predavanje o ajdi, pekovske in kuharske tečaje in na koncu pripravile tudi razstavo. Vsako leto organizirajo tudi razne oglede in ekskurzije. Letos si nameravajo ogledati opero na Dunaju in se odpeljati na ekskurzijo v Rim ali Medena srca - spominek za vsakega udeleženca domačo Primorsko. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič jim je ob njihovi 10-letnici obstoja in aktivnega delovanja čestital, pohvalil njihovo delo in zaželel še veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu. Vse pohvale in čestitke so jim izrekli tudi ostali gostje. Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez gonilne in vodilne sile Zdenke Godec, kateri gredo vse pohvale in zahvale. Članice upravnega odbora so se ji v imenu vseh zahvalile, Terezija Golob pa je za to priložnost napisala dve pesmi. ZMERAJ DELALE KOT ENA VELIKA DRUŽINA Predsednica Zdenka Godec se zaveda, da sama brez ožjih članic upravnega odbora kot tudi vseh ostalih članic tega ne bi zmogla. Povedala je, da so njihove vezi v teh desetih letih postale zelo močne in lepe, druženja zelo koristna, velikokrat so znale premagat marsikatero težavo, se naučile živeti kot čebelice, vsa leta obstoja društva delovale kot ena družina in uspelo jim je 10 let dela pripeljati do konca. Upa, da bo takšnih let še več. Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem članicam za sodelovanje in posebno pozornost, vsem vabljenim gostom- za obisk, županu občine Hajdina ter odboru za kmetijstvo in gospodarstvo za finančno podporo ter vsem sponzorjem, ki jim ob določenih priložnostih prisluhnejo in na različne načine pomagajo. Gospodinje so po končanem uradnem delu pripravile pogostitev za vse prisotne. Mize so bile lepo okrašene in obložene z najrazličnejšimi vrstami peciva, ki so ga spekle same, večerjo pa so pripeljali iz gostilne Rajh v Dražencih. Lastnik gostilne in občinski svetnik Ivo Rajh se je gospodinjam zahvalil za zaupanje in povedal: »Dra-ženske gospodinje zaupajo kuhinji Rajh že deset let, kar pomeni, da gostilna dobro kuha. Za zaupanje se vam zahvaljujem in gostilna Rajh je nocoj vaš sponzor - časti vas z večerjo.« Gospodinje so bile tega zelo vesele, saj jim za delo ki ga opravljajo v društvu, denarja vedno zmanjkuje. Sledil je veseli del večera, za katerega je poskrbel ansambel Obmejni trio iz Šentilja, presenečenje večera pa je bil pevec Ivo Radin. J. Lešnik Mazoretke twirling kluba Hajdina Skupina mažoretk na ptujskem karnevalu Pmo skupina twirling kluba Haj- ^5dina, ki delujemo že skoraj šest let. Redno se udeležujemo državnih tekmovanj, lani pa smo se prvič udeležili tudi evropskega prvenstva. Letos smo se udeležili karnevala v Markovcih in na Ptuju, kjer smo predstavljali miss barcaffe. Za kostume smo uporabili vrečke barcaffe. Kostume smo izdelali sami s pomočjo učiteljice Jožice Novak, ki nam je pokazala potek izdelave lente in krone. Koreografijo sta nam sestavila naša trenerja Sašo Koprivnik in Marta Pernat. Skupino sestavljamo učenke osnovne šole Hajdine in srednješolka Maja. Vaje potekajo dvakrat na teden in se z veseljem družimo ob zanimivih elementih. Rade predstavimo tudi kak solističen nastop, ki ga podkrepimo z našim skupinskim programom. Tako se veselimo skupnih udejstvovanj: Kaja, Tilen, Maja, Leja, Sanja, Katja D., Katja B., Katja R., Kaja Amon, Tamara, Larisa, Andreja, Saša, Maja H., Tara, Sara, Katarina, Karin ter Tina in Rebeka, ki sva to tudi zapisali. T. in R. HAJDINČAN april 2006 OBISKALI HAJDINČANKE V DELAVNICI ROČNIH DEL Čudoviti izdelki - ponos vsake ženske ¥ Tdolgih zimskih mesecih so V dopolnilna izobraževanja, delavnice, tečaji in druženja žensk na podeželju še toliko bolj zanimiva. Te nekajletne praske se poslužujejo tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki se zadnja tri leta dobivajo tudi v delavnici ročnih del in enkrat tedensko na rekreativni telovadbi v telovadnici OŠ Hajdina. Ob ponedeljkih se Hajdinčanke in okoli-čanke dobivajo v dvorani gasilskega doma na Hajdini, kjer pridno ustvarjajo; nekatere pletejo, druge kvačkajo, našivavajo, nekatere pa so se že lotile tudi nove tehnike »rešilje«. Spretne ženske roke so doslej naredile že veliko zanimivih izdelkov, ki pa jih z veseljem pokažejo vsakemu, ki jih obišče, z ročnimi deli pa so se lani ob veliki noči predstavile tudi na prav posebni razstavi. Pripravile naj bi jo spet prihodnje leto, nam je dejala predsednica društva Marta Sitar, ki pa ne obiskuje delavnice, pa čeprav ji je to delo blizu, a časa za vse dejavnosti zmanjka, nam je še dejala Sitarjeva. Ravno ob našem obisku pa je tudi sama obiskala svoje članice in jih presenetila z nekaj domačimi dobrotami, ki se jim ženske pač niso mogle upreti. Ponedeljkovo druženje je bilo tudi zaradi tega malega presenečenja še bolj veselo in prijetno. »MOČNJŠE BOMO IN V SKUPINO ŽELIMO PRITEGNITI VEČ MLADIH« Veliko več prostega časa za ročna dela najde Marija Pulko, kije tudi vodja delavnice in organizatorica dela, mnogokrat pa tudi tista, ki v skupino prinese nove idejo za ustvarjanje in povabi še kakega mojstra, ki jih nauči kako novo tehniko. Zadnja je »rešilje« in navdušila je že marsikatero članico, je povedala Pulkova, pa tudi sama je navdušena nadnjo in je naredila že kar nekaj krasnih izdelkov. Pulkova je ob našem obisku še dejala: »V skupini vsaka dela tisto, kar jo veseli, saj je možnosti za ustvarjanje zares veliko. Vesela sem, da ob ponedeljkih pride skupaj tudi do 25 članic, naše delo pa je vedno znova odvisno od časa, razpoloženja ... Preprič- ana sem, da nam vsem skupaj manjka druženj in prijateljskih klepetov, delavnica, kot je naša, pa ponuja veliko tega. Doslej smo se lotile že marsičesa, tudi dekoriranja, izdelovanja vizitk, pripravile smo razstavo in obljubimo, da se bomo do naslednje zelo potrudile. Prepričana pa sem tudi, da bomo vedno močnejše in v skupino pritegnile še mlade. Ampak nekaj pa še zmeraj velja, da dom stoji na gospodinji in vsi ti krasni izdelki, ki jih naredimo v delavnici, lahko samo popestrijo in olepšajo naš dom. Lep in urejen dom pa je ponos vsake ženske, kajne?« TM Ko so Hajdinčanke skupaj, pridno ustvarjajo in vmes potiho Spretne ženske roke so že naredile nekaj čudovitih izdel-tudi klepetajo. kov. Foto: TM april 2006 HAJDINČAN OBČNI ZBORI DRUŠTEV ŽENA V OBČINI HAJDINA Idej za delo nikoli ne zmanjka eseca februarja in marca so ITApotekah redni občni zbori Društev žena v občini Hajdina, kjer so posamezna društva pregledala delo v lanskem letu in predstavila plan dela za leto 2006. Zenske v vseh društvih si želijo več znanja in druženja, so ustvarjalne, skrbijo za ohranjanje domačnosti ter obujanja starih kmečkih običajev in kulturnega življenja na vasi. O njihovem delu in pomembnih dogodkih smo vas redno tudi obveščali. Letos bodo svoje delo nadaljevale in ga podkrepile z novimi idejami, saj jim le-teh kot tudi dobre volje za delo nikoli ne zmanjka. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marta Sitar je na občnem zboru 11. marca podala izčrpno poročilo o delu društva v lanskem letu, iz katerega smo lahko razbrali, da ženske v društvu zraven vseh ostalih aktivnosti, ki jih izvajajo, zelo dobro skrbijo za obujanje in ohranjanje starih kmečkih običajev in družabnega življenja na vasi. Ličkanje koruze, luščenje bučnih semen, Miklavževa večerja, kuhanje in peka domačih jedi in pogač je pri njih postala že tradicija. Zanimive in skrbno pripravljene so tudi njihove razstave, ki si jih rado ogleda veliko ljudi od blizu in daleč. Hajdinske ženske pa so poznane tudi daleč naokoli. Letos ob dnevu slovenskih kmetic je bila v Ljubljani tretje leto zapored razglasitev slovenske kmetice. Med 17 kandidatkami, ki so se potegovale za ta naslov, je bila tudi Hajdinčanka Marta Sitar. S svojim delom bodo letos pridno nadaljevale. Imajo že nove ideje, s katerimi bodo popestrile dejavnosti in nas popeljale daleč nazaj v leta, ko so se pri kmečkih opravilih tkale nitke prijateljstva, prepevale domače slovenske pesmi, kjer so se ob družabnih igrah in šaljivih zgodbah nasmejali do solz, ko so bili ljudje na vasi kot ena družina pripravljeni pomagati drug drugemu. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Prvo soboto v mesecu marcu so imele ženske iz Gerečje vasi svoj redni občni zbor. Iz poročila predsednice društva Anice Drevenšek je bilo razvidno, da se v vasi ženske veliko izobražujejo, hodijo na izlete, pripravljajo različne prireditve in praznovanja, skrbijo za obujanje starih običajev in kulturnega življenja na vasi. Redno se udeležujejo vseh prireditev sorodnih društev v naši občini in izven nje, kot tudi ostalih društev na vasi. Njihovi že tradicionalni prireditvi Košnja trave nekoč in Bučijada privabita veliko ljudi. Ljudje se še posebej zanimajo za Bučijado, kjer si lahko ogledajo vsako leto več različnih sort buč in bučk, jedi iz njih kot tudi njihovo uporabo v zdravilne namene. Letos bodo uresničile tisto, kar jim lani ni uspelo. V hladnih jesenskih in zimskih mesecih bodo ure telovadbe zamenjale s plesnim tečajem. Verjamem, da jim bo to uspelo, saj kaj si ženske zadajo, to tudi izpeljejo. Rade bi ohranile tudi vse, kar so začele v preteklih letih, zato že iščejo nove ideje s katerimi bodo svoje prireditve popestrile in naredile še zanimivejše. DRUŠTVO ŽENA HAJDOŠE Članice Društva žena Hajdoše dajejo velik poudarek druženju in poglabljanju svojega znanja. Rade hodijo na izlete, organizirajo pohode, kolesarijo, dolge zimske dni pa si krajšajo z ročnimi deli in domačo pesmijo. Lani so pripravile zanimivo razstavo na temo Razstava skozi čas, ki je bila lepo obiskana - je na rednem občnem zboru 18. februarja povedala predsednica društva Anica Žumer. Tudi letos se bodo še naprej izobraževale in nadgrajevale svoje znanje, izmenjevale svoje izkušnje na tečajih, predavanjih, strokovnih ekskurzijah, pohodih, veliko bodo kolesarile in skrbele za družabno življenje na vasi. Pripravila: Jožica Lešnik O delu žensk Društva žena in deklet Gerečja vas je Veronika GOJKOŠEK zapisala: Pravijo, da ženska podpira vogale tri; to še kako za Društvo žena in deklet v Gerečji vasi drži. Pridne in marljive so čez leto, na tečajih in predavanjih, pa še doma dejavne prav tako zavzeto. Od januarja do decembra na sestanke pridno hodijo, kuharske tečaje obiskujejo, predavanja poslušajo, doma kuhajo, pospravljajo pa še z nami otroci se ukvarjajo. Pridno se tudi razgibavajo, s kolesi vozijo in po hribih vandrajo. V juniju nas v košnjo vabijo, v jesenskem času pa bučijado pripravijo. Pozimi turnir v kartanju imajo, ja, tudi to, dragi moški, one dobro znajo, saj prvo mesto in pokal je lani v Gerčji vasi ostal. A včasih delo na strani pustijo in po naši lepi domovini na izlet zdrvijo. Vsako leto za 8. marec - dan žena si popoldan zase vzamejo, brez prikolic in otrok se na prijeten kmečki turizem odpeljejo. Tam ob dobri hrani in kapljici se poveselijo, pojejo in plešejo, da se pete iskrijo. Danes je njihov dan, saj občni zbor imajo, da nam povedo, kako in kaj že naredile so in kaj še zmorejo in znajo. A vsega tega ne bi bilo, brez nje, brez vodilnega člena, gospe Anice. Ona poskrbi, da se kolo v pravo smer vrti, da v blagajno kaj cvenka prileti. V glavnem ona vso društvo skupaj drži, za to vso hvalo zasluži si. Zelo ponosna sem na naše ženske te in ko odraslem, pridem tudi jaz med članice. Dragi gospod župan in občinski možje, vi pa kar brez strahu malo globlje v žepe sezite, saj vidite, da z malo denarja naše ženske delajo čudeže. HAJDINČAN april 2006 OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA POSESTNIK Za predsednika ponovno izvoljen Anton Zemljah ¥ TDražencih v gostišču Rajh se je v V petek, 17. februarja, na občnem zboru sestal strojni krožek »Posestnik«. Slavnostni govornik je bil dr. Stane Klemenčič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki je v svojem uvodnem nagovoru v spominih segel v začetek ustanavljanja in delovanja strojnih krožkov. Poudaril je pomen kmetovanja v našem življenjskem prostoru na način okolju prijazne obdelave tal in kakovostnih strojnih storitev, v sklepnem delu pa se je dotaknil še težav, ki jih v zadnjih časih kmetijstvu povzročajo pojavi in izbruhi raznih bolezenskih stanj, epidemij s pandemičnimi razsežnostmi, nazadnje pojav aviarne influence -ptičje gripe. Govoril je tudi o ukrepih kmetijske politike, saj je pred vrati nova kampanja uveljavljanja Neposrednih plačil v kmetijstvu, v zvezi s tem pa je v predhodnih projektih bilo potrebno za vsa kmetijska gospodarstva izrisati Gerke (grafične enote rabe kmetijskih zemljišč), ki bodo osnovni pogoj za letošnje izpolnjevanje vlog. Le-to se bo letos od 1. 3. do 15. 5. v celoti odvijalo zgolj in izključno v elektronski obliki na izpostavah Kmetijske svetovalne službe po vsej državi. V nadaljevanju občnega zbora so delovna telesa zavzela svoja mesta in začela z delom. Pregled poročil o delovanju SK »Posestnik« je izkazal uspešno leto, saj so člani strojne storitve opravljali po sprejetem planu dela in v skladu z veljavnim cenikom storitev. Enako uspešno se je leto sklenilo tudi v finančnem smislu, saj je na transakcijskem računu krožka kljub veliko demonstracijskim in izobraževalnim aktivnostim še vedno nekaj denarja, s katerim bodo nadaljevali obstoječe in nove dejavnosti, aktivnosti, sodelovanja in projekte. V planu dela za letošnje leto so med drugim izpostavili, da bi radi oblikovali in objavili spletno stran, izdali bilten, še naprej uspešno sodelovali s sosednjimi strojnimi krožki ... V nadaljevanju so se dotaknili tudi aktualne teme pridelave sladkorne pese v prihodnosti, saj je sedanje stanje Tovarne sladkorja Ormož in njene perspektive vendarle do neke mere negotovo, nekaj krepkih besed je letelo tudi na račun obračunavanja pese iz lanske sezone. Beseda je tekla še o pravilnem pristopu in prijavi vloge za povrnitev trošarine za leto 2005. V Sklepnem delu občnega zbora se je predsednik Anton Zemljah še zahvalil vsem institucijam, delovnim organizacijam, občinam in strokovnim službam za dobro, zgledno sodelovanje in finančne donacije v okviru njihovih možnosti. Vse prisotne je povabil še na novo strokovno ekskurzijo, katere termin so nastavili v mesec junij, saj je tedaj narava v Švici in v žepni kneževini Liechtenstein, kamor so namenjeni to pot, najlepša, najbolj prijazna in prijetna. Predsednik bo za organizacijo strokovnega dela ekskurzije ponovno vnovčil svoje kredibilne mednarodne navezave in znanstva, da bo tudi omenjena ekskurzija dobro uspela. V prijetnem delovnem okolju je ves čas trajanja uradnega dela občnega zbora neslišno potekala še predstavitev digitalnih fotografij z zadnjih odmevnih ekskurzij strojnega krožka, saj so doslej obiskali že domala vse najpomembnejše evropske tovarne traktorjev in kmetijske mehanizacije, mednarodne razstave, sejme ... Ker je bilo letos znova volilno leto, so v vsa delovna telesa izvolili ali na novo potrdili izvoljene člane, mesto predsednika pa so za nov mandat ponovno zaupali že dosedanjemu predsedniku g. Antonu Zem-ljaku. Le-ta je za svoje požrtvovalno delo v dobrobit strojnega krožka od upravnega odbora v zahvalo prejel veliko priznanje. Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj april 2006 HAJDINCAN OBČINA HAJDINA OBJAVLJA na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 61/02). RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2006 I. SPLOŠNI POGOJI 1. Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 61/02) lahko za dodelitev sredstev zaprosijo pravne ali fizične osebe - državljani RS, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina ter bodo sredstva investirali v občini Hajdina. 2. Navodila in informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo prosilci na upravi občine ali pri terenskem svetovalcu Kmetijsko svetovalne službe. 3. Zahtevek za dodelitev sredstev za finančne intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na Občino Hajdina. Vlagatelj s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. II. VSEBINA RAZPISA Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina se zagotovijo v proračunu občine Hajdina za leto 2005 v obliki sofinanciranja, regresov in premij. III. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV A. ŽIVINOREJA GOVEDOREJA Osemenjevanje: NAMEN UKREPA: 1. Izboljšanje genetskega potenciala goveda s semenom kvalitetnih bikov. Višina regresa znaša do 3.000,00 SIT za vsako prvo osemenitev. POGOJ: zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki pripravi seznam upravičencev na osnovi seznama selekcijske službe. PRAŠIČEREJA NAMEN: izboljšanje genetskega potenciala prašičev. Regresira se do 50 % stroškov osemenitev. POGOJ: potrebno je predložiti račun o osemenitvi. Regresira se največ 50 osemenitev na kmetijo. V primeru, da si rejec osemenjuje sam, pa največ do 150 osemenitev na kmetijo. KONJI Regresiranje vzdrževanja črede. Regresira se osemenitev do 10.000,00 SIT po kobili. POGOJ: Zahtevku je potrebno priložiti potrdilo o brejosti kobile. Regresira se največ 5 kobil na kmetijo. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI NAMEN: 1. Zatiranje gledalcev Regresira se zatiranje glodalcev v vrednosti do 50 % stroškov deratizacije. POGOJ: potrebno je predložiti račun o opravljeni deratizaciji. 2. Preventivno cepljenje plemenskih prašičev proti parazitom. Regresira se do 50 % vrednosti računa oz. največ 50.000,00 SIT na kmetijo. POGOJ: potrebno je priložiti račun pooblaščene organizacije. 3. Preventivno cepljenje drobnice in kuncev Regresira se do 50 % vrednosti računa. POGOJ: potrebno je priložiti račun pooblaščene organizacije. PREHRANA ŽIVALI NAMEN: izboljšanje skladnosti krmnih obrokov za živali. Regresira se do 70 % analize krme. POGOJ: zahtevek vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki priloži račun seznam koristnikov ter številko vzorcev. Regresira se največ do 5 analiz na kmetijo. B. RASTLINSKA PROIZVODNJA OZELENITEV KMETIJSKIH POVRŠIN NAMEN: - preprečevanje izpiranja hranil v nižje sloje - varovanje podtalnice in izboljšanje rodovitnosti zemljišč. 1. Regresira se do 20 % cene semena strnega žita POGOJ: Zahtevke je potrebno vložiti na posebnem obrazcu, ob predložitvi računa za strna žita. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcele. Seje se lahko največ 300 kg semena na ha, regresira se lahko največ do 5 ha. 2. Regresira se do 80 % vrednosti semena strniščnega posevka. POGOJ: vloga se odda na posebnem obrazcu s priloženim računom za seme. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcel. Regresira se: mnogocvetna julka 45 kg/ha oljna ogrščica 10 kg/ha oljna redkev 25 kg /ha črna detelja 8 kg/ha facelija 14 kg/ha koleraba 8 kg/ha repa 8 kg/ha ajda 120 kg/ha Največja površina strniščnih posevkov je 5 ha na kmetijo ali zasajenje travnika največ 30 kg. semena na ha. ANALIZA ZEMLJE NAMEN: zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno upo- rabo manjkajočih hranil. Višina regresa znaša do 70 % od stroška analize, specialne za tržno pridelavo vrtnin pa največ 50 %. Subvencionira se največ 10 vzorcev na kmetijo. POGOJ: vloga se odda na posebnem obrazcu s priloženim računom. SOFINACIRANJE TESTIRANJA KMETIJSKIH STROJEV NAMEN: zmanjšanje onesnaževanja okolja in optimalna raba škropiv. Regresira se testiranje kmetijskih strojev (škropilnic, pršilnikov, in sejalnic v višini do največ 50 %. POGOJ: zahtevke vlaga organizator testiranja na osnovi poročila o opravljenem testiranju. NAMAKANJE NAMEN: preprečevanje posledic suše in povečanje ekonomičnosti proizvodnje. Subvencionira se do 30 % stroškov nabave namakalnega sistema. POGOJ: projekt namakanja in mnenje Kmetijske svetovalne službe. C. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NIŽINSKE AGROMELIORACIJE NAMEN: sofinanciranje manjših zemeljskih del v smislu povečanja proizvodne zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,3 do 4 ha na lastnika, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja. Financira se do 30 % vrednosti ureditve zemljišča. POGOJ: zahtevek pripravi Kmetijska svetovalna služba z opisom del ter vrisom posegov na mapni kopiji ter programa urejanja zemljišč z finančno konstrukcijo, ki jo pripravi Kmetijska svetovalna služba. SPODBUJANJE VRTNARSKE PROIZVODNJE. Regresira se: - spodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji na manjših kmetijah, - povečanje pridelave tržno zanimivih vrtnin, - povečanje površin pod okrasnimi rastlinami, - povečanje površin pod plastenjaki in steklenjaki, tako, da se regresira nakup plastenjakov od 150 - 500 m2, stekljenjakov od 50 m2 naprej, nakup nizkih tunelov in nakup oz. ureditev manjših hladilnic do 100 m2 v višini do največ 20% od predračunske vrednosti. Pogoj: predložitev potrdila o plačilu. APNENJE TAL NAMEN: izboljšanje rodovitnosti tal z melio-rativnim gnojenjem s kalcijem, povečanje dostopnosti hranil zaradi zvišanja PH vrednosti. Regresira do 7,00 SIT za kg apnenčeve moke. POGOJI: analiza tal v enem od pooblaščenih kemičnih laboratorijev. Največ 3 000 kg apnenčeve moke na ha. Letno je mogoče apniti največ 5 ha zemljišč na kmetijo. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost HAJDINČAN april 2006 parcel ter priložen račun. D. IZOBRAŽEVANJE KMETOV IN GOSPODINJ NAMEN: vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov ali gospodinj na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah. 1. Financira se: - delovanje društev podeželskih žena in podeželske mladine v občini Hajdina, po 1.000,00 SIT po članici oz. članu - stroški predavanja do 100.000,00 SIT po društvu žena in deklet - prevoz za ekskurzije po 3.000,00 SIT na leto po članici po predhodno predloženem računu in seznamu udeleženk. POGOJI: zahtevke vlaga organizator s predložitvijo računa in programa s seznamom udeležencev in seznamom o plačani članarini. 2. Sofinanciranje tečaja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Financira se do 50% vrednosti tečaja. POGOJ: potrebno je predložiti račun plačilu tečaja. STROKOVNA LITERATURA Financira se nabava strokovne literature v vrednosti 100 % po predhodni odobritvi odbora za gospodarstvo in kmetijstvo. E. POSPEŠEVANJE RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI IN SAMOZAPOSLOVANJA NA KMETIJI. NAMEN: ustvarjanje družinskih kmetij kot gospodarsko stabilnih enot z možnostjo dopolnilne dejavnosti ali samozaposlitve na kmetiji. Sofinancira se do največ 30% predračunske vrednosti razvojnega programa kmetije. Pogoj: individualno predloženi projekti, iz katerih je razviden namen in cilj projekta, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovan efekt realiziranega programa; ob samozaposlitvi še ustrezno dokazilo in dokazilo o plačilu. F. EKOLOŠKO KMETOVANJE NAMEN: vzpodbujanje ekološkega kmetovanja na območju občine Hajdina. Sofinancira se do 90% vrednosti napisnih tabel. POGOJI: potrdilo o vpisu v register ekoloških kmetij in predložitev računa za napisne table. IV. ROK ZA PREDLOŽITEV ZAHTEVKOV Rok za predložitev zahtevkov je do 14.11.2006. V. ODOBRITEV SREDSTEV Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge. Namensko porabo sredstev pri koristnikih spremlja pristojni organ občine Hajdina, ki ga imenuje župan na predlog Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo. Občina Hajdina OBČINA HAJDINA in POŠTNA BANKA SLOVENIJE d.d. - bančna skupina Nove kreditne banke Maribor d.d., objavljata RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA Razpis je objavljen na podlagi pravilnikov o kreditiranju malega gospodarstva in kmetijstva občine Hajdina, ki ju je potrdil Občinski svet občine Hajdina. I. NAMEN RAZPISA Občina Hajdina bo subvencionirala obrestno mero za kredite najete za naslednje namene: 1. v malem gospodarstvu za - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti, - nakup osnovnih sredstev in opreme, - odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje. 2. v kmetijstvu za - graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije, - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, - nakup zemlje, - nakup osnovnih sredstev ter opreme. Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo: v malem gospodarstvu - samostojni podjetniki in obrtniki - samostojni podjetniki po registru - gospodarske družbe v zasebni lasti - občani, ki se bodo samozaposlili Za sredstva lahko zaprosijo tisti prosilci, ki imajo registrirano dejavnost in sedež na območju občine Hajdina. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki bodo zaposlili občane s stalnim prebivališčem v občini Hajdina, kateri svojo dejavnost opravljajo na območju občine Hajdina, imajo sedež dejavnosti izven občine Hajdina. Če je sedež dejavnosti izven občine Hajdina je pogoj, da je lastnik občan občine Hajdina. v kmetijstvu: Fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina in jim je kmetijstvo glavna dejavnost. II. RAZPISANI ZNESEK: 3.300.00,00 SIT - v malem gospodarstvu, - v kmetijstvu. III. KREDITNI POGOJI 1. Krediti se bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji: - obrestna mera: 3 % nominalna oz. EURIBOR + 0 % - znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti, - rok vračila: 5 let oz. 10 let - moratorij na glavnico: 6 mesecev - ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke. Prosilci morajo k vlogi predložiti: - za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oz. investicijski načrt, registracijo dejavnosti, predračune, načrt po metodologiji banke in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - za kmetijstvo: programe Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, oddelek za kmetijsko svetovanje in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - vloge (obrazce) za kmetijstvo bo možno dvigniti na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, oddelku za kmetijsko svetovanje ali na sedežu občine Hajdina, - informacije, ki jih zahteva banka dobite pri: - Poštna banka Slovenije tel. 228 82 00, g. Boris Bobek - zahtevek za pridobitev sredstev se vložijo v roku 30 dni po objavi tega razpisa na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA s pripisom »za KREDIT-RAZPIS«. Prosilci dobijo informacije na občini Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina tel.: 788 30 30. OBČINA HAJDINA: župan Radoslav SIMONIČ POŠTNA BANKA SLOVENIJE d.d.: Uprava banke: mag. Drago PIŠEK Viktor LENČE april 2006 HAJDINČAN Na podlagi Rebalansa o proračunu Občine Hajdina za leto 2005 (Uradni list RS, št. 40/03) ter v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnikom o postopku za financiranje kulturnih programov (Uradni list RS, št. 31/05) Občina Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Hajdina za leto 2006 (v nadaljevanju razpis) 1. PREDMET RAZPISA: Sofinanciranje programov in projektov s področja kulture v Občini Hajdina za leto 2006. Razpisana sredstva so namenjena za redno dejavnost sofinanciranja programov in projektov društev, samostojnih ustvarjalcev na področju kulture samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost s področja kulture. 2. RAZPISNA PODROČJA: Občina Hajdina sofinancira programe in projekte z naslednjih področij: - redna dejavnost - ljubiteljska kulturna dejavnost s področja glasbe, gledališča - sofinanciranje drugih akcij in projektov s področja kulture 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - redno delovanje kulturnih društev in sekcij - da program ali projekt omogoča vključevanje članov oziroma uporabnikov iz Občine Hajdina - da ima program ali projekt pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov in zagotovljene druge vire financiranja - da bo program ali projekt izveden v letu 2006 4. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV: Za ocenjevanje posameznih programov in projektov bodo uporabljena naslednja merila: - točkovno ovrednotenje sekcij Kulturnih društev in skupin za leto 2006 - kakovost predloženega programa ali projekta - preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije - dosedanje delo in reference 5. ROK IZVEDBE: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2005 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 6. OKVIRNA VREDNOST RAZPISA je 2.750.000. 00 SIT - redna dejavnost 1.200.000. 00 SIT - gostovanja, kulturne prireditve 7. VSEBINA PRIJAVE: Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom izjave na razpisnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe proračunskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa in sicer s strani pooblaščenih oseb sofinancerja. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 8. ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS: Prijavitelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 05. 05. 2005 na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA z oznako: NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS KULTURA 2006 (na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj) ali jo do tega dne oddati na Občinski upravi občine Hajdina, in sicer v času uradnih ur. 9. IZID RAZPISA: O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni. Z izbranimi izvajalci programov oziroma projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. 10. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na Občinski upravi občine Hajdina. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občinski upravi občine Hajdina pri gospe Valeriji ŠAMPRL na telefonski številki: 02/788 30 30. Prijava na razpis pomeni, da se predlagatelj strinja s pogoji in merili razpisa. Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina SDS SLS. Slovenska demokratska stranka Slovenska ljudska stranka Veselja, radosti, zdravja in sreče Vam želimo ob 10 SDS Hajdina želi vsem občankam in občanom bližnjih praznikih. Naj šunke, pirhov bo obilo, to občine Hajdine vesele in zdrave velikonočne praz- velikonočno je voščilo. nike ter čestita ob prazniku dela 1. maju! Občinski odbor SLS Hajdina HAJDINCAN april 2006 POLICIJSKA POSTAJA PTUJ SVETUJE J- t PETARDE, NE HVALA! ŽELIM SE VESELITI V MIRU BREZ POKANJA 6S t Ur V T\ iELKOV IBNIKI PIROTI IJO PRAZNIKE. ZATO NEQ= BLIŽINO IN PRED NJIHOV ADOLETNIKI LAHKO PIROTE JO LE POD NADZORSTVOM SKRBNIKOV. UPOR SPOŠTUJTE Pl:i v miru uživ; NJTHOVC OTROCI IN ML UPORABLJ/ STAREJŠIH, DA :ČTTE PETARD V : DOMOVE. HNIČNE IZDELKE STARŠEV AU PETARDE, NE HVALA! SVETJJJ POLICIJSKA POSTAJA ptuj[ ' { : m X\ ŽELIM SE VESELITI V MIRU, BREZ POKANJA I ZOPER TISTE. KI BODO METALI PETARDE IN UPORABLJALI DRU6A PIROTEHNIČNA SREDSTVA V NASPROTJU Z DOLOČILI ZAKONA BOMO USTREZNO UKREPALI IN JIH PREDLAGALI V POSTOPEK SODNIKU ZA PREKRŠKE. KAZENSKIM SANKCIJAM BODO PODVRŽENI TUDI VSI, KI BODO PRODAJALI V NASPROTJU Z ZAKONOM. Petard in drugih pirotehničnih sredstev NE SMEMO UPORABLJATI v bližini bolnišnic. Šol, otroških vrtcev, stanovanjskih in poslovnih prostorov ter prostorov, v katerih so vnetljive Petarde in ostala pirotehnična sredstvo je prepovedano uporabljati v prostorih šol in v okolici. Uporaba pirotehničnih sredstev je v okolici šol. prostorih Sole in no šolskih ekskurzijah PREPOVEDANA in kot takšna opredeljena tudi v Pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev v Osnovni šoti. saj je v 30. členu opredeljena kot težja kršitev, za katero se izreče vzgojni PIROTEHNIČNI IZDELKI. KATERIH GLAVNI UČINEK JE POK. SE SMEJO UPORABLJATI NA DOVOLJENIH MESTIH - KRAJIH IZKLJUČNO V ČASU OD 26. DECEMBRA DO 2. JANUARJA. M POLICIJSKA POSTAJA ” PTUJ SVETUJE { A \ 1 .-v,/ petarde. A ';jfV V NE HVALA! t ŽELIM SE VESELITI V MIRU. t BREZ POKANJAlL © V T\ Metanje petard in drugih pirotehničnih izdelkov je posameznikom ' večino občanov pa izredno moteče. Metanje petard in uporaba drugih pirotehničnih izdelkov predstavlja tudi svojevrstno nasilje nad ljudmi. Uporaba pirotehničnih izdelkov predstavlja objektivno nevarnost za ljudi in premoženje. Veliko je primerov, ko so posamezni ljudje zaradi uporabe petard ostali brez prstov na rokah, s trajnimi poškodbami oči, z opeklinami in drugimi poškodbami. Splošno je znano, da lahko nenaden pok povzroči hude zdravstvene posledice ljudem Šibkega zdravja (šok ali celo kap), mnogo manj znano pa je. da ima oglušojoči pok. na katerega je otrok pripravljen in mu celo j navdušeno ploska, zanj prav tako škodljive in | nepredvidljive posledice. Večina petard namreč poči tako močno, da lahko okvarijo I sluh. V sluhu nastane »luknja«, kar pomeni, da na določenem frekvenčnem območju otrok ne bo več slišal ali bo slišal mnogo slabše. TAKSNE IN DRUGAČNE TELESNE POŠKODBE JIH LAHKO ZAZNAMUJEJO ZA VSE ŽIVLJENJE. ZARADI TAKO ZADOBLJENIH POŠKODB V SVOJEM ŽIVLJENJU NE MOREJO DOSEČI ŽELENIH CILJEV. V hvaležen spomin UMRLI OD 18. 11. 2005 1. Maksimiljan DROLE, Skorba 13, roj. 14. 7. 1937, umrl 16. 12. 2005 2. Ivana HORVAT, Zg. Hajdina 65, roj. 26. 4. 1924, umrla 23. 1. 2006 3. Emil ŠTERBAL, Slovenja vas 1, roj. 16. 1. 1945, umrl 06. 2. 2006 4. Matevž ČERNENŠEK, Draženci 45, roj. 20. 8. 1910, umrl 13. 3. 2006 5. Elizabeta VALH, Hajdoše 8/a, roj. 10. 11. 1924, umrla 15. 3. 2006 6. Franc OGRIZEK, Zg. Hajdina 133, roj. 24. 3. 1917, umrl 14.3. 2006 7. Roza KRAJNC, Hajdoše 29/b, roj. 29. 8. 1923, umrla 19. 3. 2006 8. Martin PETEK, Slovenja vas 38/a, roj. 30. 9. 1931, umrl 26. 3. 2006 april 2006 HAJDINČAN 8. APRILA PO VSEJ OBČINI TRADICIONALNA SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA Lepo občino še olepšali /'"Vbčina Hajdina in odbor za varstvo in urejanje okolja V^sta v sodelovanju z vaškimi odbori in društvi po vsej občini v soboto, 8. aprila, uspešno izpeljala še eno - tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Letošnje se je udeležilo blizu 200 občanov, okrog 140 udeležencev pa je bilo po vseh sedmih vaških odborih in najbolje se je izkazal VO Gerečja vas. Občani so tudi letos čistili in urejali okolice vaških središč, kulturnih, gasilskih in športnih objektov, posebna skupina občanov z županom Radoslavom Simoničem, komunalno inšpektorico Sabino Jupič ter predstavniki Dravskih elektrarn Maribor in Čistega mesta Ptuj pa je v okviru akcije pobirala odpadke in ostalo navlako na divjih odlagališčih ob dravskem kanalu v Slovenji vasi. Od tam so samo tistega dne odpeljali za dva velika zabojnika smeti, čeprav se bo temeljita akcija čiščenja in odstranjevanja odpadkov tam nadaljevala tudi po 8. aprilu. Zupan Simonič je ob zaključku akcije, ta je bil pri lovskem domu na Hajdini, dejal, da je bila letošnja udeležba še posebej dobra in izrazil zadovoljstvo, da seje akciji priključilo veliko mladih. Poudaril je tudi, da je bilo bistvo akcije pravzaprav osveščanje občanov, da ne bi odvrgli odpadkov kjerkoli, saj navsezadnje s tem škodujejo tudi sebi. Zupan pa ni skrival, da si v prihodnje želi, da bi bila hajdinska občina še bolj urejena in čista. Koordinator čistilne akcije in predsednik odbora za varstvo in urejanje okolja Janko Merc je še dodal, da so občani v nekaj urah nabrali okrog 125 m3 odpadkov. Zahvalil se je vsem VO in društvom za sodelovanje ter izrazil željo, da bi bilo v občini v prihodnje čim manj smeti, sicer pa so že tako lepo občino z letošnjo čistilno akcijo samo še olepšali, je dodal Merc. TM Del udeležencev čiščenja ob dravskem kanalu v Slovenji vasi, kjer je še ogromno divjih odlagališč in opozorilnih tabel, ki jih očitno nihče ne upošteva. Med najmlajšimi udeleženci akcije sta bila Žan in Denis iz Dražencev, ki sta odnašala smeti iz okolice draženskega ribnika in igrišča. Posebej delavni so bili tudi hajdoški gasilci, ki so urejali okolico gasilskega doma in odžagali odvečne veje na drevesih. Ob ribniku v Dražencih, ki ima že precej lepšo in prijaznejšo podobo kot pred letom, se je tudi letos nabralo nekaj smeti. Za dobro postrežbo in izbrane jedi pa so tokrat poskrbele članice društva žena in deklet občine Hajdina in člani Lovske družine Boris Kidrič Kidričevo. april 2006 HAJDINČAN POTOPISNO PREDAVANJE MATIJE BRODNJAKA V SKORBI Matija napolnil Dom krajanov Matija Brodnjak (v sredini, zraven njega desno je Ivan Ogrinc, predsednik KD Skorba) med številnimi obiskovalci njegovega potopisnega predavanja, ki so do zadnjega kotička napolnili Dom krajanov v Skorbi. Foto: Črtomir Goznik V petek je v Skorbi domačin Matija Brodnjak (sicer absolvent EPF v Mariboru, smer turizem) pripravil potopisno predavanje, kjer je opisal svoja doživetja s poti po Avstraliji. Dežela »tam spodaj« ga je privlačila že od malega, zato ni nič preveč razmišljal, ko je prišla pobuda avstralskega prijatelja Gregorja Robarja po popotovanju v Avstralijo. Na pot so se odpravili Marko Žiher, Melita Kelenc, Boštjan Pesek, Milja Gselman in Matija Brodnjak, ki so v 44 dneh prepotovali velik del vzhodne obale (od Melbourna, preko Sydneya, do Tovvnsvilla, kjer so občudovali lepote velikega koralnega grebena), vzhodni del Tasmanije, za konec pa so se trije avanturisti (Boštjan, Mitja in Matija) z najetim avtomobilom odpravili še v notranjost te širne dežele in si ogledali tudi sveti kraj prvotnih prebivalcev Avstralije Aboridžinov - goro Uluru, Kings Canyon in Coober Pedy - svetovno prestolnico opalov. Za konec so si še ogledali nekaj dvobojev na znamenitem teniškem turnirju Australian Open, kjer pa so Matija se je posebej zahvalil vaškemu odboru Skorba, ki mu je omogočil predstavitev v Domu krajanov, Ivanu Ogrincu, predsedniku Kulturnega društva Skorba za pomoč pri organizaciji večera in pevkam Kulturnega društva, ki so v uvodu zapele eno njegovih najljubših pesmi. Matija bo imel naslednje potopisno predavanje v petek, 5. 5. 2006, ob 19. uri v gasilskem domu na Hajdini. Vabljeni! pesti stiskali za našo Katarino Srebotnik. Popotniki so bili navdušeni nad sprejemom, ki so jim ga pripravili predvsem slovenski izseljenci v Avstraliji in dmgi znanci, ki so jim želeli pokazati vse znamenitosti posameznega kraja, zato so bili dnevi večinoma prekratki za ogled vseh naravnih in drugih lepot te dežele. Tam so spletli tudi veliko novih poznanstev in prijateljstev, tako da je v zraku obvisel občutek, da to ni bila zadnja pot v ta del sveta. Obiskovalci potopisnega predavanja, ki so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano v Skorbi, so z zanimanjem opazovali Matijeve čudovite posnetke, veliko pa je o dogajanju s šaljivimi komentarji dodal avtor sam. Po koncu predstavitve nihče ni razočaran odhajal domov, saj so izvedeli veliko zanimivega o najmanjši celini, katere značilnost sta predvsem velika gospodarska rast in multikulturnost, ki je posledica velikega števila priseljencev. Jože Mohorič, Štajerski tednik HAJDINČAN april 2006 Fotoreportaža: S poti po Avstraliji (foto: Matija Brodnjak) Byron Bay na vzhodni obali Avstralije Gora Uluru ali Ayers Rock je največja naravna znamenitost v Avstraliji Otok Fraser je največji peščeni otok na svetu Reka Yarra v mestu Melbourne ” še zamisli in ideje, da veliko delo počasi peljemo h koncu D | prtje PSC (poslovno-stanovanjskega centra) Hajdina, 73 L ' ” unija, ob 11. uri na trgu pred novo zgradbo. COBISS e £ eselimo se druženja z vami! Občina Hajdina in soinvestitorji V PSC HAJDINA POSLEJ TUDI AMBULANTA SPLOSNE PRAKSE Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2006 352(061 ) 6002144,1 5» »Naša« zdravnica Nada Ranislav Larty ¥ e nekaj dni potem, ko so na Hajdini v novem PSC odprli dostavno 1-^pošto in v sosednji zgradbi še Mercatorjevo samopostrežno prodajalo, so v PSC odprli še splošno ambulanto v sklopu mreže ZD Ptuj. Ob odprtju ambulante sta bila slavnostna govornika župan Radoslav Simonič in direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med. spec. Zupan Simonič je ob tej priložnosti še obljubil, da si bodo v občini prizadevali, da bi do konca leta na Hajdino, prav tako v sklopu mreže ptujskega zdravstvenega doma, pridobili zobozdravnika, dogovori pa potekajo tudi o namestitvi terminala za potrjevanje zdravstvenih kratic z mariborsko območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Sicer pa je splošna ambulanta na Hajdini odprta vse delovne dni v tednu in v ordi-nacijskem času vam bo zdravniško pomoč in nasvete ponudila nova hajdinska splošna zdravnica Nada Ranislav Larty. Čestitamo občanom tudi za to pridobitev, vsem pa želimo predvsem zdravja. SPLOŠNA AMBULANTA HAJDINA NADA RANISAV LARTEV dr.med.spec. DELOVNIM: jggUg-StS: ordinacuskičas^ldah