FOR Freedom AND Justice No. 31 Ameriška Dc h ItTi T a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY iV 9 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, April 19, 1988 VOL. XC Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Ameriške mornariške sile včeraj napadle dve iranski naftni ploščadi na Perzijskem zalivu — Iranci se močno branili WASHINGTON, D.C. — Včeraj so ameriške mornariške in letalske sile izvedle povračilni napad na dve iranski naftni ploščadi na južnem delu Perzijskega zaliva. Ameriški napad, ki ga je osebno odredil predsednik Reagan po posvetovanju z vodilnimi kongresniki in po informiranju nekaterih ameriških zaveznic po svetu, je bil odgovor na incident pretekli četrtek, ko je ameriška fregata Roberts zadela iransko mino. V eksploziji je bilo ranjenih 10 mornarjev, od teh je eden še vedno v kritičnem stanju. Napad na ploščadi Sassan in Sirri je uspel v celoti in sta obe porušeni. Na obeh so Iranci imeli poleg navadnih naprav za črpanje nafte tudi radarske naprave in drugo vojaško opremo. Pred napadom so ameriške sile svarile Irancem na ploščadih, naj se odstranijo. Iranci na ploščadih se niso branili. Kar Bela hiša in Pentagon nista pričakovala, je bil silovit iranski vojaški odgovor na napad. Po poročilih danes zjutraj, so Iranci izstrelili proti ameriški bojni ladji 5 svojih raket zemlja-zemlja znamke Silkworm kitajskega izvora. Obrambni manevri ladje so bili uspešni. Ameriškim silam so se približale razne iranske fregate in bojne čolne. V spopadih so ameriške ladje izstrelile rakete proti iranskemu raketnemu patruljnemu čolnu, ga zadele in potopile. Po najboljših vesteh so ameriške sile močno poškodovale dve od štirih znanih iranskih fregat in tri hitre bojne čolne švedske izdelave. Uničeni sta obe naftni ploščadi, možno je tudi, da sta bili poškodovani eden ali obe iranski letali F-4 Phantom ameriške izdelave, ki sta se približali kraju spopadov in so proti njim ameriške ladje izstrelile protiletalske rakete. Pentagon potrjuje, da od včerajšnjih številnih ločenih vojaških akcij pogreša helikopter znamke Cobra, na katerem sta dva dva vojaka. Iranci trdijo, da so sestrelili helikopter, ZDA pa tega ne priznavajo, še vedno pa iščejo pogrešana vojaka. Drugih izgub ameriške sile niso utrpele. Včeraj in danes so Iranci napadli civilne ladje na Zalivu in vsaj eno močno poškodovali. Iranski predstavniki trdijo, da včerajšnji spopadi niso bili zadnji, in da se bodo maščevali. Predsednik Reagan je močno branil svojo akcijo. Kot kaže, dobiva skoro soglasno podporo v zveznem kongresu in od zaveznikov po svetu. Politični komentatorji sicer menijo, da kongresniki niso pripravljeni kri-iizirati predsednika zaradi uspelega napada na zloglasni iranski režim, in tudi zato ne, ker izgleda, da razen dveh omenjenih vojakov, večjih izgub ni bilo. Nekateri kongre-Sr>iki pa izražajo zaskrbljenost, da bi se ZDA Spletle v vojno z Iranom, kar nikakor ne ^eI>jo, prav tako ne ameriško javno mnenje. Izraelski komandosi ubili osebnost štev. 2 v PL() — Akcija v Tuniziji povsem uspela — Izraelska vlada uradno zanika odgovornost TUNIS, Tu. — Preteklo soboto zgodaj ^tttraj je skupina izraelskih komandosov — ^aje jih je bilo najmanj osem — vdrla v vilo v Predmestju Tunisa, kjer je živel s svojo fužino Khalil al-Wazir, Palestinec po rodu, 1 Je bil znan tudi pod psevdonimom Abu mad. al-Wazir je veljal za osebnost štev. 2 v takoj za Jasirjem Arafatom. al-Wazir je ukvarjal predvsem s terorističnimi ak-IVr>ostmi in je bil odgovoren za številne tero- ristične napade proti izraelskim državljanom in tistim, ki jih je smatral za prijatelje Izraela. Zaradi tega je bil al-Wazir dolga leta tarča izraelskih protiterorističnih služb. Po znanih podatkih, je skupina skrbno pripravljenih izraelskih komandosov — med njimi je bila po nekaterih vesteh vsaj ena ženska — prišla ilegalno v Tunizijo, vdrla v al-Wazirjevo vilo, najprvo ubila tri njegove osebne stražarje, nato pa al-Wazirja samega, pred očmi njegove žene in hčerke. Nato so izginili in so baje že nazaj v Izraelu. Izraelska vlada noče potrditi, da je odgovorna za atentat, čeprav tega nihče ne dvomi, ne v arabskih deželah in ne v Izraelu samem. Ameriški State Department je obsodil atentat, češ da bo služil kot povod za nove atentate in teroristična dejanja, poleg tega bo škodoval posredovalnim mirovnim prizadevanjem, za katere se zanima državni sekretar George Shultz. V dneh po atentatu je prišlo na od Palestincev zasednih krajih Zah. brega in pas Gaze do množičnih izgredov. Izraelci vojaki so v zadnjih dneh ubili najmanj 20 Palestincev, ki pa s svojimi javnimi protesti nadaljujejo. Splošno mnenje je, da je bil al-Wazir res eden vodilnih teroristov na svetu in da bo njegova odstranitev vsaj nekaj časa škodovala PLO in predvsem njenim terorističnim akcijam. Primarne volitve danes v Nejw Yorku — Vse kaže, da bo Dukakis zmagal, vendar bo tudi Jackson dobil veliko glasov — Gore zaostaja NEW YORK, N.Y. — Danes bodo v tej državi primarne volitve. Ker ima republikanski kandidat George Bush svoje strankino imenovanje že zagotovljeno, je vse zanimanje za borbo v demokratski stranki. Zadnje ankete javnega mnenja kažejo, da ima guverner Michael Dukakis prednost pred Jesse-jem Jacksonom in sicer za dobrih 10 odstotkov. Ako bo pa udeležba črncev večja od pričakovane, udeležba Judov pa manjša, lahko gre zmaga Jacksonu. Tudi vloga sen. Alberta Gore-a je lahko precejšnja, kajti Gore apelira predvsem na konservativne demokrate, ki ne marajo ne Dukakisa ne Jacksona. — Kratke vesti — Jeruzalem, Izr. — Tričlansko izraelsko sodišče je proglasilo Johna Demjanjuka za krivega številnih vojnih zločinov, storjenih v času, ko je Demjanjuk služil kot paznik v nacističnem uničevalnem taborišču Treblin-ka. Demjanjuk seje po vojni preselil v ZDA, živel dolga leta v predmestju Clevelanda, nato bil po dolgem sodnem procesu izgnan iz ZDA oz. izročen izraelskim oblastem. Od vsega začetka trdi Demjanjuk, da je nedolžen, da ni tisti »Ivan Grozni«, o katerem govorijo žive priče iz Treblinke, ki so ga med sojenjem v Izraelu identificirale. Demjanjuk pravi, da se bo obrnil na prizivno sodišče in da bo končno oproščen vse krivde. Demja-njukovi branilci pravijo, da je žrtev sovjetske zarote. Alžir, Al. — Ugrabitev kuvejtskega civilnega letala, ki traja že dva tedna, se nadaljuje in nič ne kaže, da ji bo kmalu konec. Kuvejt še vedno kljubuje zahtevam teroristov glede izpustitve obsojenih teroristov, ki so v kuvejtskem zaporu. Včeraj je eden od talcev, identificiran kot član kuvejtske kraljevske družine, po radiu apeliral na Kuvejt, naj vendar kloni pod pritiskom in izpusti teroriste. Ugrabitelji so ubili dva potnika. Iz Clevelanda in okolice Sv. maša— V nedeljo, 24. aprila, ob 8. uri zjutraj, bo v cerkvi sv. Noela sv. maša za Marijo Kolarič ob 21. obletnici njene smrti. Slovenščina za vsakdanje potrebe— Izšla je nova knjiga o slovenščini z naslovom »Slovene for Travellers«. Pripravil jo je sedaj že pok. prof. Toussaint Hočevar ob sodelovanju prof. Mirana Hladnika. Knjiga ima 136 strani in še 90-minutni magnetofonski trak, namenjena je poslovnežem, potnikom in drugim, ki bodo potovali v Slovenijo. Tako vključuje najnujnejše izraze in osnovne podatke o Sloveniji in tudi zamejskih krajih. Stane $12.95 in se dobi pri ge. T. Hočevar, 6005 Wildair Dr., New Orleans, LA 70122. Ob 75-lctnici— Preteklo soboto zvečer je društvo Cleveland št. 9 praznovalo svojo 75-letnico z večerjo, programom in plesom v SND na St. Clair Ave. Zbranih je bilo okrog 250 gostov, med njimi večina članov glavnega odbora ADZ. Novi grobovi George B. Boomer V Meridia Euclid bolnišnici je po kratki bolezni umrl 47 let stari George B. Boomer s 121 E. 216 St., mož Linde, roj. Menart, oče Suzanne, Brada, Dianne in Gregoryja, sin Betty in že pok. Alexandra, brat Johna, Mary Samide, Virginie Boomer in Thomasa, zet Carol Menart. Pogreb bo iz Želeto-vega zavoda danes dop., v cerkev sv. Križa ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. John J. Ponikvar V petek, 15. aprila, je v Euclid General bolnišnici umrl 74 let stari John J. Ponikvar, rojen v Clevelandu in živeč v Collinwoodu od 1. 1927, vdovec po 8. aprila letos umrli ženi Dorothy, roj. Surma, brat Ann Story, Frances, Elizabeth ter že pok. Antona in Louisa, zaposlen pri General Electric obratu na E. 152 St. in Highland Rd. več kot 40 let, vse do svoje upokojitve 1. 1976. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda v cerkev Marije Vnebovze-te. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš. Jack A. Krzen V soboto, 16. aprila, je umrl Jack A. Eržen, mož Mary Jane, roj. Martin, oče Thomasa J. in Marvbeth Lupica, 3-krat stari oče, brat Margaret Schultz. Pogreb bo iz Brick-manovega zavoda na 21900 Euclid Ave. danes, v cerkev sv. Roberta dopoldne ob 10. uri. Letna seja ZOD to nedeljo— Zveza oltarnih društev vabi na letno sejo to nedeljo, 24. aprila. Vršila se bo pri cerkvi Marije Vnebovzete. Ob 1.30 pop. bo v cerkvi rožni venec ter litanije z blagoslovom. Nato bo v dvorani sestanek in volitve novega odbora. Članice ZOD lepo vabljene v čim večjem številu. Članek na str. 2. George Bush v Clevelandu— Včeraj popoldne ob 5. uri so bili zbrani v Litvanski dvorani na E. 185 St. predstavniki narodnostnih skupin za sprejem republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha in tudi v podporo župana mesta Cleveland George Voinovicha, ki kandidira za mesto zveznega senatorja za državo Ohio. Vstop so imeli samo povabljeni, varnostne odredbe so bile precej stroge. Zastopanih je bilo okrog 35 narodnostnih skupin, ki so včlanjene v American Nationalities Movement organizacijo. Podpreds. Bush je v spremstvu župana in gospe vstopil v dvorano kmalu po 5. uri, kakor je bilo napovedano. Govoril je predvsem o odnosih Amerike do komunističnih držav, da mora Amerika ostati najmočnejša sila v obrambo svobode, in nakazal razliko med življenjem v Ameriki in komunističnimi državami. Obiskal je Kitajsko in Poljsko, se javno srečal in pozdravil z voditeljem poljske Solidarnosti Lech Walesom, položil venec na grob umorjenega poljskega duhovnika, kar je bilo za Poljake naravnost neverjetno. Mi smo edina dežela, ki more braniti mir in svobodo in edino od nas narodi pričakujejo, da bodo z našo pomočjo nekoč dosegli svobodo, je dejal Bush. Bush se je potem pomešal med navzoče, se osebno pozdravljal s posamezniki in več narodnostnih skupin se je z njim slikalo. Ko je Bush odšel, je župan Voinovich govoril o svoji kandidaturi v zvezni senat, o svojih načelnih političnih pogledih in o kampanjski organizaciji, ter da bo njegova kampanja gotovo uspela. Navzočih je bilo okrog 150 ljudi, med njimi kar lepo število Slovencev. — Jože Melaher VREME Pretežno oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 44° F. Zmerno oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 50° F. V četrtek pretežno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 60° F. Za petek napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z možnostjo krajevne plohe in najvišjo temperaturo okoli 63° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroti of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik. Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežefe izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week al ter Christmas No. 31 Tuesday, April 19, 1988 « Združena Evropa Je že tako na tem svetu, da se tudi velike in važne stvari hitro pozabljajo, da gredo v pozabo prav kmalu velmožje velikega političnega formata, ki so pred komaj par desetletji oblikovali po drugi svetovni vojni težko prizadeto Evropo in jo skušali iz razvalin formirati v novo gospodarsko, kulturno in politično kontinentalno enoto, ki bo sposobna razviti svoje sile v bujno rast in spet postati osredje svetovnega dogajanja. V prvem desetletju po vojni so bili ti politični evropski velikani: za zahodni, svobodni del poražene Nemčije bivši dolgoletni kancler Konrad Adenauer, za Francijo nepozabni Evropejec Albert Schuman, bivše predsednik vlade v Parizu in dolgoletni zunanji minister Francije, za Italijo pa ponovni predsednik vlade Alcide de Gasperi. Vsi trije so bili vneti zagovorniki čim tesnejšega sodelovanja vseh evropskih držav tostran železne zavese, ki jih ni bil preplavil Stalinov komunizem. Toda za časa njihovega vodstva evropske politike razmere niso bile dozorele za uresničenje ideje o združeni Evropi, ki je tem trem voditeljem plavala pred očmi. Po njihovi smrti je šla z njimi vred v grob. A iz groba jo je kmalu izkopal drugi, morda doslej največji in najuspešnejši francoski Evropejec Monnet, ki je svoje življenjske sile popolnoma žrtvoval načrtnemu širjenju ideala evropskega sodelovanja. Njegovo delo ni ostalo brez uspeha. Ko so evropske gospodarske razmere dozorele tako daleč, da so ne samo gospodarski ljudje po evropskih državah, ampak tudi politični voditelji sprevideli, da v ekonomskem tekmovanju s takima gigantoma kot so Združene države Amerike ali Japonska posamič ne morejo nikamor priti, ker so produkcijsko in trgovsko kot poedinci preveč šibki, so začeli ozirati se za Monnetovo idejo skupnosti. Začeli so razpravljati o skupnem tržišču in skupnem ekonomskem planiranju, za kar pa je bilo treba ekonomije posameznih držav združiti in uskladiti v enotno ekonomsko akcijo. Tako je nastala Evropska gospodarska skupnost oz. European Economic Community (EEC) in njem eksekutivni organ, ki je svetovno znan pod imenom Common Market. Dovolj je bilo pri nastajanju te gospodarske ustanove težkih ovir in zaprek med državami, ki so skupno tržišče ustanovile in ga organizirale. A kmalu so se začele kazati pozitivne vrednote skupnih prizadevanj. Danes sestavlja Evropsko gospodarsko skupnost 12 vodilnih evropskih držav, katerih voditelji se živo zavedajo, da je ideja ekonomskega sodelovanja po enotnem načrtu sicer zelo težavna zadeva, je pa vendarle na gospodarskem področju še najlaže ostvarljiva, in najhitreje pokaže vidne uspehe. Vsi znaki kažejo, da se Common Market dobro izkazuje, vidno dokazujoč pomembnost in važnost skupnega planiranja, produkcije in trgovanja. Daje ta podmena resnična in nobena utopija zanesenjaških politikantov, dokazuje najnovejša novica, da EEC pripravlja načrt, da z letom 1 992 MAJNIK V L EM ON T U LEMONT, 111. — »Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj,« se razlega po slovenskih cerkvah vsako prvo majsko nedeljo. Tako tudi v Lemontu, pri Mariji Pomagaj, ko bo šmarnična pobožnost vse nedelje v maju, s pričetkom ob pol treh (2.30) popoldne: šmarnični govor (patri izmenoma), pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Rojaki ste vabljeni k tej edinstveni slovenski marijanski pobožnosti, zlasti v tem, Marijinem letu. Z obnovitvenimi deli Lemonta nadaljujemo, predvsem z dobro voljo, razumevanjem in sodelovanjem rojakov, ki jim je pri srcu Lemont, Ameriške Brezje. S tem v zvezi vabimo k sestanku, ki bo v nedeljo, I. maja 1988, po šmarnični pobožnosti (ob 3.30 popoldne) v Romarskem domu (Retreat House) v Lemontu. Za udeležbo se že vnaprej zahvaljujemo. Za slovenske frančiškane, P. Vendelin Špendov OEM Zima se je malce s pomladjo poigrala NEW YORK, N.Y. - To se je dogodilo na tretjo marčevsko nedeljo, ki je v letošnjem sončnem koledarju obveljala kot prvi spomladanski dan. In ta je bila v mojem zadnjem kroniškem zapisu slovenskega sv. Cirila na Osmi v napovedi treh lepih nedelj v našem farnem in hkrati slovenskem nju-jorškem srenjskem središču. To je bila namreč tretja mesečna nedelja, na katero naši farani vendarle pomislijo in pobite k svoji cerkvici. Ko sem se malce pred sedmo zjutraj odpravil od doma, jutro ni bilo sončno. Pa na nebu tudi ni bilo težke sivine. Kar zdelo se mi je, da jo bo sonce razklalo in pregnalo. Zato sem odšel zdoma pomladno napravljen brez plašča. Na mejnem vogalu v Ridge-vvoodu, ki je sicer skorajda zmerorii vetrovno, me tega jutra veter ni objel. Ko pa sem v New Yorku prišel iz mestnega podzemeljske, meje ha vogalu 14. Ceste in 1. Avenije pozdravil veter s svojo hladnostjo. Vse do Osme mi je bril obraz. Sivina neba je bila močnejša. Upanje na sončnost dneva je zlezlo tja nad to o-blačnost. Potem, ko sem na vogalu Osme kupil svoj nedeljski New York Times in zavil proti zahodu k Sv. Cirilu, je bilo nad New Jerseyjem težko temno oblačno. Domneval sem, da je tam hud prvi pomladni naliv. Že skoraj pet ur v pomladi, niti pomislil nisem več, da so v teh temnih oblakih lahko še zadnji skladi snega. In ti so zares bili v njih. Po osmi maši sem bil z Bab-nikovimi v dvorani kot ponavadi v pripravi za prosvetno uro po deseti maši. In, ko so prvi prihajali k njej, so si ob vstopu v dvorano otresali sneg raz plaščev. Stopil sem k vratom in izpod neba so plesaje padali gosti beli kosmi, kot da je na njem divji bojni ples čarovnic. Na prvo pomladansko jutro je bilo naše mesto hipoma v čisti belini. Vendar, ko smo nekako ob enih zapuščali slovenskega sv. Cirila, ni bilo o tej snežni belini ne duha ne sluha. Zginila je tako nenadoma, kot je prišla. Narava ima tudi svoje muhe in nagajivost, kot jo je od časa do časa imel naš umrli Simon. Ne vem za gotovo, da bi ta muhavost narave odvrnila nekatere farane od Sv. Cirila, da je bila nekoli-kanj manjša kot smo vajeni za tretjo mesečno nedeljo. Letos pa je bila hkrati to še Tiha nedelja. No ja, pa vendar je bila lepa v primeru z drugimi navadnimi nedeljami, ko nimam težav s preštevanjem, koliko nas je pri Gospodovi daritvi, ki je darovana za njujorške Slovence. Na to nedeljo, po prosvetni uri, mi je Zdravko Inzko rekel: Zbogom! V prejšnjem zapisu sem ga poimenoval za Srečkota, ker sem bolj zaupal župniku očetu Robertu, ko je v cerkvenem oznanilu za prvo marčevo nedeljo najavil njega kot govornika na sestanku »holinejmovcev«. Menil sem, oče Robert ima gotovo bolj prav kot jaz in drugi, ker ima opravka z raznimi življenjskimi knjigami, med katerimi je tudi krstna, v katero se prvič zapiše naše krstno ime. Na to nedeljo nam je po prvi maši na sestanku članov Društva Najsvetejšega Imena govoril dr. Zdravko Inzko. Osnovna nit njegovega pripovedovanja je bila njegova življenjska pot, ki se je začela v koroški vasi Tinje, ki je danes poznano naselje s slovenskim kulturnim domom in Goršeto-vo galerijo. Lepo je očrtal svojo osebno in narodno rast preko šol, domačega kraja, Celovca in Dunaja v službo kot uradnik oddelka razvoja narodov pri Združenih narodih, vrnitev in spet dunajska univerza v avstrijsko diplomatsko službo, ki ga je vrgla v New York in povezala z našo narodno skupnostjo pri Sv. Cirilu. Zaradi nesrečno zapisanega imena zadnjič, sem se vmesno vrnil k tej nedelji, ker mi je v poročilu izpadel tudi, ko nam je dr. Inzko zgledno povedal, kako doma na Koroškem živi v večinskem tujem okolju, ki slovenstvu kljubuje. Očitno nam je bilo povedano, da samo z duhovno silo in močjo se postavlja v bran večinskemu (dalje na str. 4) Glas od župnije Marije Vnebovzete CLEVELAND, O. - Vse članice Zveze oltarnih društev ste vabljeni, da se udeležite skupnega sestanka to nedeljo, 24. aprila. Pridite v cerkev Marije Vnebovzete pop. ob 1.30. Po izmolitvi rožnegavenca in blagoslovu z Najsvetejšim, se bomo zbrale v dvorani pod staro cerkvijo na letnem sestanku ZOD. Spored ima več važnih točk, med njimi bodo volitve novega odbora. Želimo, da bi bila udeležba velika od vseh štirih oltarnih društev, od naše pri Mariji Vncbovzeti, od sv. Vida, sv. Lovrenca in sv. Kristine. Vsaka zastopnica bo gotovo imela nekaj zanimivega povedati-Čim več nas bo, čim bolje bomo mogle rešiti vse zadeve in to na najboljši način. Ker ravno letos praznujemo Marijino leto, bi bilo prav, da bi se združile v pravo prijatelj' j stvo in ljubezen ter mir, in delale za napredek naših oltarnih društev. Tega bi bila Marij3 vesela. Drage žene in dekleta, ki oi' ste še članice Oltarnega društva pri kateri omenjenih fara' pridružite se nam! Vem, boste z veseljem sprejete vsak3 v svoji fari. Pri Mariji Vne-bovzeti lahko pokličete meue na 531-6167 za več informac'" je. Bliža se tudi čas za vsakolo*' no romanje v Lemont. Upat11’ da bomo lahko napolnile dv3 avtobusa. Več o tem romafti11 boste slišali na sestanku to ue deljo. Ponovno vas prosim, dra8e članice, pridite to nedelj0 ^ letni sestanek Zveze oltar111. društev v Mariji Vneb°vZe začenši ob 1.30 popoldne! Pozdrav vsem članicam! Rose dokončno odpravi vse zapreke in ovire za trgovanje znotraj organizirane skupnosti in bo od tedaj dalje med državami-članicami vse trgovanje popolnoma svobodno in prosto. Novica o pripravah za izvedbo načrta je gotovo vredna, da se o njej piše in njen pomen ocenjuje z gledišča svetovne trgovine. Kar je pa posebne omembe vredno, je dejstvo, da se v zvezi s tem načrtom piše, da ta korak EEC pomeni rojstvo Združenih držav Evrope. Morda je s tako trditvijo zaenkrat še preveč rečeno, a že sam fakt, da se ideja Združene Evrope jemlje v misel s tako pozitivno besedo kot je »rojstvo« zasluži vso pozornost. In zasluži tudi naše veselje! Kajti po zadnji vojni je prejšnjo vlogo Evrope zameglila senca mogočnosti obeh svetovnih velesil (Amerika in Sovjetija), ki sta domala v celoti prevzeli vodstvo svetovnih zadev na vseh področjih človeške aktivnosti. Ohromela Evropa je nemočna stala ob strani, da sta o njeni usodi barantala dva tekmeca za njeno bogato in vsestransko dediščino. (dalje na str. 4) h ljubljanskega Dela Rojaki v ZDA si želijo z nami konkretne stike V ZDA se zanimajo zlasti za kooperacije in skupna vlaganja, je ob vrnitvi dejal France Popit LJUBLJANA, 1. aprila — »Med Slovenci in njihovimi potomci v ZDA se pojavlja sloj poslovnežev, ki ne razpolagajo s tako majhnimi sredstvi. Zelo se zanimajo za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo in Jugoslavijo, predvsem pa kooperacije in sovlaganja. Vendar jih po njihovih izjavah naši predpisi, zlasti o sovlaganjih, ne spodbujajo,« je danes povedal novinarjem predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, potem ko seje pozno sinoči vrnil z enotedenskega obiska v ZDA. Lemontski zaključek Aleluje Mt. Assisi Academy, Lemont, III., io.aprila isss Kot je povedal, je seznanil sobesednike v ZDA, da se v Jugoslaviji pripravljajo nekatere spremembe glede predpisov o tujih vlaganjih, ki naj bi olajšale tovrstno sodelovanje. Dejal je, da si je treba spremembe, ki jih med drugim povzroča prestrukturiranje gospodarstva, ogledati prav v ZDA. Pri nas smo prepričani, da je to preprost postopek. Pri njih se obnašajo kapitalistično, to pomeni, da iz neuspešnih delovnih organizacij kar odpustijo delavce in jih ne zanima, kaj bo z njimi, kako se bodo preživljali. Prav tako pustijo propadati nekdanja podjetja, ki ne morejo v korak s časom. »Videl sem velike tovarniške zgradbe, ki dobesedno razpadajo,« je dejal France Popit. »Pri prestrukturiranju stremijo k manjšim delovnim organizacijam na visoki tehnološki ravni, ki pa morajo biti vendarle zelo prilagodljive spreminjajočim se zahtevam trga.« Čeprav so naši rojaki v ZDA poudarjali, da si želijo sodelovati na vseh področjih, od znanstvenega, kulturnega do gospodarskega in turističnega, pa je res, da smo mi za to preslabo organizirani, je dejal France Popit. V Clevelandu, denimo, kjer živi 40.000 Slovencev, ni niti enega predstavništva našega gospodarstva ali banke. »Skratka, zanimanja za sodelovanje je veliko. Že v ponedeljek pride k nam na obisk delegacija ameriških poslovnežev, ki bi radi gradili hotel v Ljubljani in preuredili grad nad Sečo, za kar imajo že izdelane nekatere projekte, vendar se moramo za tako sodelova- nje predvsem sami pripraviti in organizirati,« je še povedal France Popit. TOMAŽ GERD1NA Poročilo T. Gerdine je izšlo na prvi strani Deta z 2. aprila in je ponatisnjeno v celoti. Ko govori Popit o »naših rojakih« je seveda treba poudariti, da se je srečal le z nekaterimi teh, in še ta srečanja so bila glede širše ne samo slp-vensko-ameriške, ampak tudi alneriške javnosti skrivnostna, kajti so se udeleženci oz. organizatorji bati luči javnega obnašanja, da ja ne bi prišlo do kakšnega atentata na veljaka Popita. Glede znanstvenega »sodelovanja« ameriških rojakov s slovenskimi ustanovami bi pa poudaril, da mi ni znano, da bi kdo od tistih, za katere vem, da so se s Popitom srečali, bil od katere obstoječe slo-vensko-ameriške ustanove pooblaščen kaj obljubljati. Take obljube vsaj na tem področju, s katerim sem kar precej dobro povezan, so prazna slama in bi morati odgovorni v Ljubljani to tudi vedeti. Nekateri radi veliko govorijo in zinejo in s tem računajo, da bodo njih stališča tako postala nekaka obveznost za ostale, pa ni in ne bo tako. Če bo mogoče dvigniti zavednost predvsem angle-ško-govorečih članov naše skupnosti, bo to neodvisnejše od ljubljanskih iniciativ gledanje na stike s Slovenijo začelo učinkovati v konkretnih dejanjih — ne jutri ali čez mesec ati dva, marveč čez leto ali dve. Bomo videli. — Urednik Stiske komunistov v Sloveniji (Po Kat. glasu) — Franc Še tinc je prav tako nezadovoljen kot večina slovenskih komunistov. Na seji centralnega komiteja slovenskih komunistov 18. marca je izjavil, da se odreka funkciji, ki jo ima v CK Zveze komunistov Jugoslavije, in sicer skrbi za časopisno dejavnost. »Nezadovoljen sem z načinom dela, ki me ubija, ne daje pa rezultatov.« (Daje jih, toda negativne, op. ured. K.G.). Oglasili so se tudi številni drugi. Dušan Šinigoj je npr. dejal, da Slovenija prihaja v obdobje vse večjih zaostritev, da stavke označujejo nezaupanje v politično vodstvo in da so napovedali stavko že tudi zdravniki. Bogo Gorjan ... je obsodil protislovensko kampanjo, ki se vodi v državi. Marko Bulc je pa kot gospodarstvenik ocenil, da je temeljna kriza gospodarska kriza, vse ostalo je obrobno, a tega v južnih republikah nočejo razumeti. Če človek prebira slovensko in jugoslovansko časopisje, mu mora dati prav. V Sloveniji je proizvodnja padla za 5% tudi zato, ker so njene dajatve v sklad za nerazvite pretirano visoke. Zastopnik Save iz Kranja Vinko Perčič je dejal: »Od takih transfuzij bosta umrla tako tisti, ki jih daje, kot tisti, ki jih prejema.« CHICAGO, 111. - Ob zahajajočem soncu je tukajšnji Auditorium sprejel sinoči večje število kanadskih gostov: Zbor in Orkester Brezmadežne, Toronto. Z njimi vred je vstopilo lepo število naših tukajšnjih rojakov, željnih slovenske pesmi in godbe. Gostje so prišli pod imenom »Odmev Slovenije«, ki si ga po pravici zaslužijo. 48 pevskih grl je docela izpolnilo oder, pred katerim je posedlo trinajst godbenikov (vključno tri domače), pod taktirko poletnega duhovnika Tomaža Mavriča. Pomlad, mladost, aleluja — trije atributi veselja, ki se najraje izrekajo melodično! Spored je dostojno napovedovala Alenka Vale. Toronto je daleč; od tam večinoma prihajajo utrujeni. To ni veljajo za mlade (in prav mlade) »Odmevce«, ki naravnost izžarevajo svežost in vnemo. Pesem jim je preprosta, brezskrbna, uglajena, torej dopadljiva. V svojem razmahu ne rabijo not; bister spomin jim gre izdatno v pomoč. Prireditelji koncerta so Matija Lebar (M.L.), Andrej Pahulje (A.P.) in Alex Chmil (A.C.), a solisti so Tomaž Mavrič (T.M.), Anica Sloga (A.S.), Bethy Hočevar (B.H.), Klavdija Končan (K.K.), Jackie Rozman (J.R.), Janev Bojane (J.B.), Patricia Bucik (P.B.), Lucy Končan (L.K.), Helen Smoley (H.S.) in Mary Marentič (M.M.). Rojake sta z navdušenjem pozdravila pater Vendelin in Mike Vidmar. Kot je bilo pričakovati v velikonočnem času, so sestavljale program večji del nabožne pesmi: »Ko so pastirji« (Franceta Gačnika, A.P., A.S.), z orkestrom; »Dajte mi zlatih strun« (Fr. Engelhart, A.P., B.H., K.K.), z orkestrom; »Izpoved mladega misijonarja« (T. Mavrič, A.P., T.M.), z orkestrom; »O Sanctissima« ( ... , M.L.) — samo za orkester; »Z nami zapoj« (F. Gačnik, M.L.), z orkestrom; »Rojen je otrok« (Zacar, A. P., Alenka Vale), z orkestrom; »Bom šel na planine« (narodna, M.L., H.S., K.K., M.M., B. H.), z orkestrom; »Zdravica« (F. Prešeren, S. Premrl). Ob tej točki se je koncert razpolovil in smo — po krajšem premoru — slišali še naslednje: »Gorenjska zdravica« (Matija Hubad); »Po jezeru« (narodna; L.B., J.R., K.K., J.B., P.B., L.K.), z orkestrom; »Skalovje groba se razgane« (L. Cvek, A.P.), z orkestrom; »Noč betlehemska« (F. Gačnik, A.P., K.K.),- z orkestrom; »Koliko človek« (Bob Dylan, A.P., B.H.)------- »Stvarnik in Odrešenik« (T. Mavrič, A.P.), z orkestrom; »Ko spoznali bodo« (T. Mavrič, A.C., A.S.), z orkestrom. Vsled splošnega navdušenja občinstva so gostje dodali še dve pesmi: »Let Us Break Bread Together« (črnska, duhovna); »Tebi pojem pesem, Gospod« (F. Gačnik, A.P., K.K.), z orkestrom. Sledila so ustmena priznanja in izrazi obojestranske hvaležnosti tistim, ki so se žrtvovali za uspelo srečanje, ter širokogrudno obsipavanje s cvetjem. Poudarjena je vloga Julke Kacin, Dawn Vidmar in Lilijane Čepon, ter s posebno spoštljivostjo še prizadevnost našega vodilnega patra Vende-lina, kakor tudi prijazno gostoljubje očetov frančiškanov. Denarne vozle in skrbi je ves večer čedno opravljala finančna sila v osebi Elizabete Martinčič, preštevaje tudi bakreno valuto. Pred razhodom so pevci z občinstvom vred povabljeni na prigrizek v Baragovem Domu, a davi so še odpeli pri samostanski maši, ob orglah Andreja Pahuljeta. Sklepni vtis Goste odlikuje prijaznost, ter vnema in številčnost. Kje se še najde toliko fantov in deklic, razpoložljivih za slovensko kulturno delo? Petje menda negujejo po družinah, mojster Mavrič pa jim vdihuje tehniko. Mnogokrat smo jih slišali odpeti tudi daljše stavke v enem dihu. Številne pevke se jim razvijajo v kvalitetne solistke. Moški delijo resnobo v pogledu harmonije; vidnejšo vlogo so pokazali v svoji zadnji pesmi. Splošna pevska vnema je včasih preočitna, nasproti solistu, ki bi moral imeti gotovo premoč. To bo verjetno doseženo že ob prvem daljnjem nastopu. Orkester je skladno uglašen in učinkovito dinamičen, s faznim ujemanjem nasproti pevcem. Dirigentske finese povsem ustrezajo poudarkom. Uspešen je tudi njegov navdih v lastnih skladbah; kot bi se ustvarjale nalašč za sedanjo zasedbo (ob njeni maksimalni zmogljivosti), vključno utrip in tonsko barvo. Spremljavo na klavirju je gibčno in z občutjem izvajala ga. A. Adamič. Iskreno želimo vsem dalj-njega napredka na shojeni dveletni poti, v prid našemu skupnemu ugledu na tujih — spremljevalec — MISEL Karkoli je človek kdaj mislil in občutil, ne izgine brez sledu. Noben vzklik ne izgine, noben vzdih, nobena solza in noben smehljaj. Roka božja piše sproti povest človeka, kleše jo v kamen. IVAN CANKAR V nepozaben spomin našemu ljubljenemu možu in atu MARIJANU JAKOPIČU ki ga je Bog poklical k sebi 20. aprila 1978. Deseto leto je minilo, ko utihnil je Tvoj glas, cvetje le krasi gomilo, bolečin ni zbrisal čas. Naše misli in spomini obiskujejo Tvoj grob, pa molitev nas tolaži, da si rešen vseh tegob. Hvaležni smo Bogu za vsako uro Marijanovega življenja. Trdno upamo, da se nekoč spet snidemo. Dotlej pa bo živel v naših srcih najlepši spomin nanj. Tvoji: Joži z Bernardko in Gregorjem Izmil mi dušo boš kot prašno lice, 5 poljubom zbrisal z lic solza boš sled. Kot prost bom sleherne sveta krivice, za večnosti satovje zre! bom med. M. Jakopič 'Vil'k|iffe () 19 apri|l| 198}( Smrt in pogreb Andreja Kobala Zima se je malce s pomladjo poigrala (Nadaljevanje s str. 2) nasilju, kar je do neke mere naravno. Da današnji zapis ne bo predolg, prehajam k zapisovanju o Cvetni nedelji, ki je bila v naši cerkvici lepa, kot je zdaj že vrsto let, odkar smo jo lepo povezali z narodno navado in običajem butaric. Seveda Bab-nikovi nas z njimi oskrbe. Letos so jih izdelali 122. In koliko je vloženega dela v njih, naj vam pove tole: Vsaka butarica je sestavljena z najmanj petdeset koscev. Ves material oskrbe Babnikovi in Zupanovi sami. V te butarice je bilo vpletenih 300 čevljev narodnih trakov. Torej tudi to delo, kot sleherno pri Sv. Cirilu, je na skrbi parov, ki vztrajajo, dokler jim moči ne bodo pošle. In tu naša skupnost stalno usodno greši, ko pozabljamo na prihodnost pred nami. Letos sem se osebno bal, da bo slika narodnih noš to nedeljo slabotna. Imeli smo par usodnih posegov v naše življenje. Pa tudi v tem pogledu je bilo letos lepo. Neprevidevnost včasih zaigra tudi lepo vlogo v našem življenju, včasih pa usodno in tragično. Naša cerkvica seje napolnila, kot sem napovedal. Zaenkrat to napovedovanje še ni nič povezanega s čarovnijo, ampak z dejstvom, da je Cvetna pri naših ljudeh prišla v narodno zavest, ki se izraža v obisku domače narodne cerkvice na tujem. Še večji obisk je bil naslednjo nedeljo — na Vstajenjsko. Cerkvica sv. Cirila je bila še bolj polna, saj so spet mnogi morali stati v njenem ozadju vse tja v cerkveno vežo. Ne samo veličastni cerkveni bogoslužni obred in lepo petje, ki ga je ob orglah ves velikonočni čas vodil Nejče Zupan prav do zadnje Bele nedelje, ko je bila njega dni na Slovenskem, druga mala Velika noč. Ce je potic do te nedelje zmanjkalo, so pri večini spekle druge. Mladina in fantje so na to nedeljo še marsikje trkljali pirhe in sekali pomaranče ter pirhe. Tam nam ni naenkrat umrla velikonočna radost. Kakor je bila naša cerkvica napolnjena na Vstajenjsko, je mene le malo stisnilo pri srcu. Podoba je bila drugačna kot sicer. V njej je manjkalo veliko obrazov starejših, ki smo jih bili vajeni videvati na to nedeljo. Pa tudi mnogih pored-kih obiskovalcev ni bilo, čeprav jih je bilo precej. Torej življenje nam postavlja svoje ukaze, ki jih moramo upoštevati. Isto sem ugotavljal na Belo nedeljo v srbski pravoslavni cerkvi Sv. Save, ko je bila njihova Velika noč. V naši cerkvici na to nedeljo je bila pri osmi maši, čeprav obhajilna za člane društva Najsv. Imena. Po maši na sestanku nam je govoril dr. Peter Remec. Ker je po poklicu univerzitetni profesor mednarodnega prava, si je tudi tokrat izbral temo iz tega področja. Govoril je nam reč o mednarodnih sporih, in kako le pride to nekih sporazumov. Lepo je nanizal nekaj primerov iz zgodovine in sedanjosti. Vprav vsem razumljivo je govoril, kar naj bi bila pravniška zapletenost in modrost, saj je del diplomacije narodov in držav. Sam pa sem menil, kot že tudi v tistem letu pred vojno, ko sem na ljubljanski pravni fakulteti delal izpite, da po kmetski »tugenti« ni to nič drugega kot mačji ples okoli vroče kaše, ki se poliže, ko se ohladi. Zato je treba časa in potrpljenja — ali pa krvavega spopada. Tega pa se zaenkrat vsi močni boje. Slabi in neumni pa se še tolčejo med seboj. Pred predavanjem dr. Remca nas je župnik oče Robert, ki je odšel na enotedenske duhovne vaje v Lemont, opomnil na delo za naš farni dan, ki smo ga spet poimenovali Slovenski festival, ker bodo na njem poleg domačih cerkvenih pevcev nastopili tudi Zvonovci iz Fairfielda, Conn. Seveda glavni pa bodo programski gostje spet iz ameriške Ljubljane — iz Clevelanda. Tokrat nam bo razkazala slovensko narodno dediščino plesna skupina KRES ob melodijah Veselih Slovencev, ki nas bodo po programu tudi speljali na vsesplošno rajanje slovenske Andrej Kobal, svetovni popotnik, je odpotoval v večno domovino v sredo 16. marca v mestu Murnau na Bavarskem. Nekaj dni prej ga je zadela kap, kateri je sledila smrt. V svojem največjem spisu »Svetovni popotnik pripoveduje« pravi o sebi: »Rodil sem se pozno zvečer en mesec in en dan pred zaključkom devetnajstega stoletja. Leta se mi torej štejejo malone s stoletjem, tako da sem leta 1973, ko to pišem, star 73 let. Leta 1990, katero nemalo želim dočakati, jih bom pa 90.« Toda ta želja se mu ni izpolnila. Le dobro leto prej je dokončal svojo življenjsko pot. Rojen v Cerknem 29. novembra 1899 je imel težko mladost zavoljo revščine. Marsikaj je izkusil, tudi prvo svetovno vojno in po njej tihotapstvo, da se je preživljal. Toda leta 1921 je zapustil rodno Cerkno in odšel v Ameriko, kamor sta ga zvabila sestra in brat. Tako se začenja njegovo svetovno popotovanje. Brez posebnih šol od doma je v ZDA obiskoval razne univerze, dosegel štiri diplome, se naučil kakih 15 jezikov. V Ameriki je pisal, urejal razne časopise, se ukvarjal s pisanjem povesti in dramskih del za rojake; kmetoval, študiral, postal profesor, učil na raznih ameriških visokih šolah. Svoje razgibano življenje je opisal v dveh knjigah z naslovom »Svetovni popotnik pripoveduje«. Izšli sta pri Goriški Mohorjevi družbi v dveh zvezkih leta 1975 in 1976. Prof. Martin Jevnikar pravi o teh knjigah: »V njih je natančno opisal svoje življenje od otroških let do upokojitve. Iz lastnega spoznanja je orisal življenje in delovanje slovenskih izseljencev v ZDA, njihova društva, časopise, prireditve, borbo za ob- njujorške srenje, ki je še precejšnja, kot smo spoznali lani v aprilu. In tudi letos v tem mesecu, na zadnjo aprilsko soboto, 30. aprila, v isti dvorani v Middle Villageu. Včeraj sem AD zadnjega petka bral, kako se v Clevelandu trudijo napolniti avtobus, ki jih bo pripeljal v našo narodno sredino. In, koliko se mi trudimo, da bomo napolnili dvorano, kot smo jo lani, in smo imeli dan, za katerega sem menil, da nas bo letos kar spomin nanj sklical skup. Pa kaže, da brez ponovnega napora in dela ne bo uspeha kot lani... Tone Osovnik stoj, uspehe in razočaranja, vodilne ljudi, naselbine itd. Ob visokem položaju v ameriški vojaški in civilni upravi je razgrnil ameriške razmere od predsednikov in ministrov do visokih uradnikov, vseučili-ških profesorjev, vojaških poveljnikov, založnikov in preprostih ljudi, z vsemi je znal vzpostaviti človeški, največkrat prijateljski stik. Visoki položaj mu je omogočil, da je do temeljev spoznal in opisal razmere v povojni Bolgariji in na Daljnem vzhodu, kjer je bil prav tako prijatelj predsednikov držav, ministrov, oficirjev in vsakdanjih ljudi, povsod je imel ostro oko in odprto srce za socialne, politične in verske razmere ljudi. Zato je knjiga važen zgodovinsko-politični dokument, istočasno pa dokaz slovenske sposobnosti.« V knjigi omenja tudi, kako je med zadnjo vojno bil dodeljen tajni obveščevalni službi G-2 v Pentagonu in kako je na tem mestu preprečil bombardiranje Ljubljane. Leta 1981 je izšla pri isti založbi še ena njegova knjiga »Slovenec v službi F.B.I.«. Tudi ta knjiga se bere kot napeta povest, četudi ni izmišljena, marveč resnična. Andrej Kobal je napisal spomine, toda v svoji knjižnici je imel tudi goro dokumentov. Nameraval je na podlagi svojih dokumentov še kaj napisati, vendar leta so leta in 1970 je stopil v pokoj. Ko mu je umrla žena, se je preselil v Evropo k prijatelju baronu Krištofu von Flotovv v Murnauu. Tu je tudi umrl. Kot upokojenec je večkrat prišel v Gorico, kjer je imel prijatelje Cerkljane Viktorja Prašnika, Rudija Mlakarja in druge. Na Gorico je bil navezan od dijaških let, saj je tu začel obiskovati srednjo šolo in tudi stradati, kot sam piše. Bil je izreden mož, samorastnik, ki mu v življenju nič ni bilo darovano, temveč se je za vse moral sam boriti. Bilje Ameri-kanec v službi nove domovine, saj je šel v pokoj kot polkovnik ameriške vojske. Toda ostal je tudi zvest Slovenec. Pogreb V soboto na praznik sv. Jožefa opoldne je bila zanj pogrebna maša v cerkvi sv. Miklavža v Murnauu. Slovo v cerkvi je bilo nekaj zelo intimnega in domačega v krogu 1£ nekaj nad 30 prijateljev >n znancev. Maševal je izseljenski dušni pastir Jože Bucik v nemščini in slovenščini. Med maš0 je pel kvartet slovenskih fantov, ki so trenutno na delu na Bavarskem; peli so v slovenščini. Po maši so pok. Andrej11 zapeli še »Gozdič je že ze' len...« G. Bucik je v prisrčni in domačih besedah orisal p° kojnikovo življenje in pouda^ ril njegovo pokončnost k0 človeka, kristjana in Slovenca-Saj je vse to v resnici bil- (r + r) (Kat. Rtas. 24.3-l9i^ Ameriška Domovina je Vaš list! Združena Evropa (Nadaljevanje s str. 2) Napovedani razvoj bodoče zgodovinske stvarnosti pa sedaj napoveduje konec tega stanja. Če evropske države izpeljejo načrtovano spremembo ekonomske povezanosti med seboj, bo sedanji Common Market postal največji popolnoma enotni trgovski blok na svetu, ki bo na tržiščih sveta mogel uspešno tekmovati z obstoječim obvladanjem teh tržišč od strani Amerike in Japonske, saj bo predstavljal ljudsko bazo okrog 325 milijonov in več kot 40 odstotkov zunanje trgovine. Če drži resnica, da tisti, ki je ekonomsko močan in vpliven, dosega tudi politične uspehe, se bo Evropa spet pojavila kot vodilni faktor pri urejevanju svoje lastne, nesprejemljive razkosanosti, kakor tudi pri urejevanju političnih zadev ostalega sveta. V to svrho ima že tudi politično ustanovo — evropski parlament v Strasbourgu, tudi sad Monnetove ideje in prizadevanja, čigar delegati bodo tudi na novo voljeni leta 1992. Tako imajo izgledi za bodočo izvedbo in afirmacijo evropskega združevanja zelo pozitivne možnosti, ki vse merijo na rojstvo Združenih držav Evrope. Seveda bo ta proces zahteval mnogo časa, mnogo resnih naporov in mnogo modrih, velikih ljudi, da se sedanja dispozicija za evropsko bodočnost pritira do uspešnega konca. Slovenci smo na uresničenju teh pričakovanj z ozirom na sedanji položaj naroda močno interesirani in prizadeti. Jasno se je namreč izkazalo in se še izkazuje vedno vidneje, da z Jugoslavijo ni nič. Že pod kraljevsko prvo Jugoslavijo je razlog za to jasno povedal veliki Slovan in navdušeni jugoslovanski nacionalist, bivši ljubljanski župan in v prvih letih nove države celo kraljevski namestnik v Ljubljani Ivan Hribar, ki je videl vzrok slovenskega razočaranja v tem, da je v glavah večine odločujočih srbskih državnikov ukoreninjena orientalska (bizantinska) miselnost, ki je tako bistveno različna od zahodnjaške. V sedanji Jugoslaviji pod enopartijsko vlado komunistov, kjer prevladujejo Srbi v velikem številu, je položaj neprimerno slabši kot je bil za Hribarjevih časov. Ti Srbi so odločeni vcepiti Slovencem orientalsko življenjsko počelo, jih sebi priličiti in nacionalno s tem izbrisati. Slovenci smo pa po vsem svojem zgodovinskem razvoju in življenjskem konceptu pristni zahodnjaki in bizantinizem odločno odklanjamo. Se posebej, če nam ga kdo hoče vsiliti s izrabljanjem javne oblasti. Tak pa je danes položaj v Sloveniji pod Jugoslavijo, ki ga vedno odločneje odklanjajo vodilne plasti naroda in se ozirajo proti zahodu. Te dni smo brali od doma razveseljivo novico, da se je podal v Strasbourg na sejo evropskega parlamenta dr. France Bučar, bivši partizan, potlej vseučiliški profesor, nato pa inteligentno točen z znanstvenimi argumenti podprt kritični ocenjevalec enopartijskega sistema v domovini, vržen iz univerze. V evropskem parlamentu je imel odličen govor, v katerem je naslikal položaj Slovenije v okviru enopartijske Slovenije in s svojim predavanjem zbudil občo pozornost. Naj bi dr. Bučar bil začetnik, ki kaže Slovencem pot v svobodno Evropo kot sestavnemu delu te Evrope; njemu naj bi sledili še drugi, med njimi tudi inteligenti iz vrst emigracije. Zgoraj opisani sedanji razvoj evropskega vprašanja daje dovolj netiva za tako aktivnost naroda v njegovem stremljenju po združitvi kot samostojna državna enota z nekoč Združenimi državami Evrope. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let ! J ( \ S j ] c i S r ti ti u ' v tl k k k V| 1; i n, ki sr sl k "j b« k k3 Vc 'O iti VI, S, st| L. P. Kanadska Domovina V.J. Bratina Toronto, Oni. Slučaj Henrija Melkiča RAZSTAVA KIPARJA GORŠETA V LJUBLJANI — I. del - Uvod Umetniška dela večini Slovencev v ZDA in Kanadi dobro znanega pokojnega kiparja Franceta °ršeta so pred kratkim, v prosincu 1988, doživela svojo razstavo v Ljubljani, v Moderni galeriji. asneje, v svečanu, pa še v Galeriji v Kostanjevici na Krki, to je v Galeriji »Božidar Jakac«. Posebej Za to razstavo je bil izdan izredno lep, informativen, obširen katalog, ki gotovo zasluži daljši članek. Katalog vsebuje nekako 35 strani dolgo študijo o umetniku, o njegovem delovanju na sloven-ozemlju, v Ameriki in zopet v Sloveniji in po slovenski Koroški. Avtor je dr. Ivan Sedej, ki skem Podaja tudi umetnikove življenjepisne podatke, seznam del in izbor iz umetnikove bibliografije. dan je še kratek povzetek v angleščini. Veliko vrednost predstavljajo večina celostranske repro-okcije Goršetovih del, vsega skoro sto. Razstavljena dela v reprodukcijah osebna prednost tega katalo-8a je, da prinaša manj znano, ^aj večini Slovencev v Ameri-1 manj znano, Goršetovo kiparsko umetnost. Goršetovo psovanje tu bo verjetno mar-1 omu v spominu kot ustvarjanje primarno religioznih mo-lv°v. Toda kar lepo število il-astracij, ki so v tem katalogu, oi mogli reproducirati npr. Ameriški Domovini. t ^rrrerika je veliko bolj puri-^nska kot Evropa in italijan-a Renesanca, ki je oboževala . Oveško telo. Zato bi bila ob-(ava nemogoča tu. Se v Mon-a,u. ki je veliko bolj svetov- ljansko mesto kot Toronto, je bilo dovolj razburjanja — vsaj tako smo brali v časopisju — zaradi Michelangelovega Davida! Nekatere fotografije so kar odlične, vsekakor do sedaj poleg »Kostanjeviškega kataloga« (L. Smrekar) najboljše reprodukcije v katerikoli publikaciji o Goršetu. Npr. »Plesni par« v tem katalogu presega »Plesalski par« v odlični Ložarjev! monografiji: Kipar France Gorše, iz leta 1938. Seveda, petdeset let razvoja fotografske in reprodukcijske tehnike je vmes, in še bolj važno, Sin j °venska hranilnica in posojilnica ‘ Kreka v Torontu ob vstopu v 36. leto fP^NTO, Ont. - Letos 14. rUarja 1988 je imel prvi slo- denarni zavod v Toron- j J^ranilnica in Posojilnica ; Kreka, svoj 35. letni %i zbor, v času, ko so v slo- 'a s^ein svetu ve katera naj bi ^roi novoustanovljeni de-(H^g.aVod- Preteklost je pa J'iso ►. a’ da se ustanovitelji slav m0tili 'n prav v ^asu> Sl11rt'» m110 70-|etni‘-'° Krekove t*10 (no^0rern° °Paziti življenjih ve(|*' naae zadruge, ki sku-krekovn0 'Zv‘rr>eje dojemati 'n ^ ,^ed*^*no. Sodelova-J0ini ruževanje ob medse-0Či so načelne ideje Ak0 SOc‘a*ne misli. !a slovenS!edu-iemo rast pr veti!^ v To C8a denarnega za-dajrL0"tU’ moremo US°-c ’ ki se Prvem tromeseč-v '588, LpfkUučilo 31. mar-s0 lk POrast. Hranilne Mla’4l6-0ooP^ras,le kar na na Sio POsoJ'la so nara-Sl9-250.000, vezane vloge (term deposits) pa so dosegle $3,895.000. Skupno do-broimetje je tako doseglo $23,152.000. Izraz življenjskosti nam dokazujejo sledeče statistike: V poslovnem letu 1987 smo zvišali dobroimetje za 19,67%, posojila so narastla za 27,5%. V letu 1987 smo izplačali $1,240.000 dividend članom na hranilne vloge, kar pomeni 7,85% letnih obresti na hranilne vloge. V lanskem letu se je pridružilo zadrugi 155 novih članov. Letošnji letni občni zbor smo združili s proslavo 70-let-nice Krekove smrti. Pridružili smo se želji in klicu slovenskim katoliškim izobražencem, ki so oživeli Krekovo idejo. Slutiti je, da je Krekova socialna misel danes bolj potrebna Slovencem kot je bila ob prelomu prejšnjega stoletja. Njegova misel namreč obsega narodno vzgojno, moralno in gospodarsko izhodišče. Dejstvo, da naša denarna ustanova nosi ime tega velikega slovenskega socialnega delavca, nas še posebej povezuje vse Slovence doma in po svetu, je dejal v svojem slavnostnem govoru lanskoletni predsednik g. Ivan Zakrajšek. Naj tokrat tudi omenimo, da se je v velikonočno številko Zadružne misli vrinil tiskarski škrat, ki jo pomotoma natisnil v predsednikovem uvodniku, da smo plačali v preteklem letu 7,62% obresti. Pravilno je 7.85%. Drau prvi kip je bron, drugi pa mavec, ki nima toliko kontrasta. Ta kip predstavlja baletni par: Pia in Pino Mlakar, ki sta bila zelo znana v Ljubljani. Tudi njuna hčerka, Veronika, je postala baletna plesalka; sedaj živi nekje v provinci Nova Scotia tu v Kanadi. Je zanimivo, baletni mojster Opere v Ljubljani, P. Gresserov-Golo-vin, sicer Rus po narodnosti, v svoji knjigi »Moja ljuba Slovenija« (DZS, 1985) omenja, kakšne težave je imela plesalka Mlakarjeva s plesanjem na prstih (»sur les pointes«, kot se reče v baletni terminologiji). In res, tudi ta Goršetova »pas de deux« skulptura to nakazuje. ■ Gotovo je zasluga organizatorjev te razstave, da so »izkopali« toliko Goršetovih umetnin. Zdi se pa, da so reproducirana samo dela, ki so bila razstavljena, a seveda ne vsa. Tako večina umetnin, ki so nastala v Ameriki, izpade, z izjemo tistih, ki jih je Gorše odpeljal s seboj na Koroško, in teh je bilo malo, Imel je težave s prevažanjem nerodnih umetnin preko oceana in, če se prav spomnim, je kipu »Čudež božje ljubezni« postrigel perutnice zaradi lažjega prevoza! Mnogo kipov je takrat, ob odhodu, skoro ponujal, in, kdor je bil bliže New Yorka, si je mogel več nabaviti. Na kratko, ta doba torej na razstavi ni zastopana, in to pomeni vrzel dvajsetih let. Seveda, pred seboj imamo katalog razstave, ne Goršetove monografije. Seznam del Seznam, priložen v katalogu, našteje 813 del. Pri tem so razni križevi poti označeni kot eno samo delo, čeprav seveda vsebujejo večje število skulptur. Prvi več ali manj popolen seznam Goršetovih del do leta 1972 se nahaja v katalogu tiste tolikokrat omenjene rastave oz. ne-razstave v Konstanjevi-ei. L. Smrekar je opravil gigantsko delo, da je »raztresene ude« zbral, katalogiral, oštevilčil, datiral in to s pomočjo umetnika samega. Ne vem, kakšna je bila praksa umetnostnih zgodovinarjev pred uvedbo računalnikov, (dalje na str. 61 TORONTO, Ont. - Henri Melkič je po rodu Hrvat, doma iz Velikega Kladuša v Bosni in zadnjih dvajset let kanadski državljan. Leta 1962 je hotel pobegniti iz Jugoslavije, pa so ga na meji prijeli in zaprli. Po izpustitvi iz zapora je naslednje leto v drugič bežal in to pot uspel priti v Avstrijo. Kmalu nato je emi-griral v Kanado, kjer se je s časom zaposlil pri neki zavarovalni agenciji, poleg pa prodajal tudi 'nepremičnine. Ko se mu je ponudila prilika, da se postavi na svoje noge, je kupil manjše podjetje »Flavorex«, ki se je pečalo z živilskimi pri-teklinami. S trdim in vestnim delom in s pomočjo žene Prisedle, Filipinke po rodu, je majhno podjetje dvignil v eno največjih kompanij, ki so iz Jugoslavije uvažale živilske izdelke, tako da je kompanijski donos kmalu dosegel $20 milijonov na leto. L. 1980 je Melkič z družino obiskal svoj rodni kraj in opazil, kako napredno je mesto postalo. Zanimal se je, kaj je vzrok tej prosperiteti in dognal, da je tamkajšnji okrajni komunistični veljak Fikret Abdič uspel iz majhne lokalne mlekarne ustvariti veliko državno podjetje »Agroko-merc«, ki je zaposlovalo 13.500 ljudi, podjetje pa je letno beležilo do $250 milijonov dohodkov. Fikret Abdič, ki je bil glavni šef tega podjetja, si je kmalu zgradil ogromno vilo ob Jadranskem morju in se obdal s številno služinčadjo in telesnimi stražarji. Abdič in Melkič sta bila svoj čas sošolca na gimnaziji in ga je neki večer obiskal. Melkič, ki je bil v prvi vrsti trgovec, se je predvsem zanimal, kaj bi v severni Ameriki lahko prodal za Agrokomerc, in obratno, kaj nudi severno-ameriško tržišče kar bi se dalo prodati v Jugoslaviji. Iz Kanade je Melkič v Jugoslavijo prodajal posneto mleko v prahu, iz Holandije kakav in sojo iz ZDA. On pa je kupil od Agrokomer-ca vse, od kumaric in čokolade do marmelad in sardin. Agrokomerc je po Telexu 10. sept. 1986 prosilo Melkiča, naj se pozanima, kakšne so trenutno cene za sojo v ZDA. Pozanimal se je v Chicagu in prav tako potom Telexa v Jugoslavijo sporočil, da lahko kupi sojo po $197 US za eno tono. Drugi dan je v Jugoslaviji sporočil svojo ceno in sicer $215 za tono. Agrokomerc je to ceno sprejel in kupil 21.304 ton soje. Plačilo za kupljeno sojo je bilo nakazano na ameriško podjetje Archer Daniels Midland, ki je sojo dobavilo. To podjetje pa je potem Melkičevi kompaniji izdalo ček za $368.992 US za posredovanje in sklep tržne pogodbe. Ta vsota je v računskih knjigah Flavorex kompanije zabeležena kot dohodek od prodaj. Tu pa so se stvari pričele zapletati. Ko je lani v januarju v enem od skladišč Agrokomer-ca nastal požar, so pri raziskovanju požara odkrili več ponarejenih bančnih dokumentov. Ta goljufija, na kateri je bilo zgrajeno podjetje Agrokomerc, se je potem v avgustu na prvih straneh vseh časopisov razglasila in obsodila. Ta finančni škandal ($500 milijonov US je izginilo) je imel tudi hude politične posledice. Podpredsednik SFRJ Hamdija Pozderac je odstopil. Ta bi po ustavi naslednji mesec postal predsednik SFRJ. (Sicer je Pozderac pred nedavnim umrl, op. ur. AD). Pozderac je imel osebne zveze z obtoženim Abdičem. Poleg Abdiča so bili obtoženi številni drugi, in celotni odbori bančnih in drugih direktorjev je bilo odpuščenih. Pri tej škandalozni aferi pa je imelo prste zraven nič manj kot 63 jugoslovanskih bank. O tem smo že brali in nam je znano. Stvar pa se še ni razčistila. Preteklega septembra je Melkič obiskal prijatelje v Zahodni Nemčiji na poti v Zagreb na razstavo živil. Še preje pa je iz Nemčije klical šefa policije v Veliki Kladuši, s katerim sta tudi bila znanca. Zanimal se je, kako je z zadevo Agrokomerca. Zvedel je, da Abdič ni bil aretiran, pač pa je v hišnem priporu. Šef policije je Melkiča nagovarjal, naj le pride in ga je povabil celo na kosilo. Ko je bil potem pri njem na kosilu, so ga aretirali in vtaknili v ječo. Sedaj že 5 mesecev sedi v zaporu v Biha-ču in šele pred kratkim so ga obtožili z »ilegalno prisvojitvijo dohodkov«. Zasliševalci so mu celo ponudili, da bodo vso stvar pozabili, če podpiše izjavo, da je z Abdičem delil dobiček 50-50. Melkič pa vztraja na tem, da je to bila navadna trgovska pogodba sklenjena v Kanadi in noče ničesar podpisati. V Kanadi ni zločin pri trgovskih kupčijah delati dobiček. (Saj po zakonu tudi v Jugoslaviji ni, razen v politiki.). Ugledni torontski profesor mednarodnega prava na pravni fakulteti na Osgood Hall je na 10 straneh o tem slučaju napisal svoje pravno mnenje in obsodil ravnanje jugoslovanskih oblasti z Melkičem. Dejal je, da pripor kanadskega državljana brez možnosti vplača-nja jamščine, pomeni kršenje raznih mednarodnih zakonov in gospodarskih pogodb, in da ima Kanada pravico in dolžnost, da nastopi v imenu Melkiča in da zahteva njegovo takojšnjo izpustitev in odškodnino za vso škodo, ki jo je Melkič v tem času utrpel. Melkiča pa doma seveda tretirajo (dalje na str. 61 Gorbačov v Jugoslaviji Pred nedavnim se je zaključil skoraj petdnevni obisk sovjetskega partijskega prvaka Mihaila Gorbačova v Jugoslaviji. Po mnenju opazovalcev je šlo za skoraj najdaljši obisk sedanjega kremeljskega voditelja v tujini. Gorbačov je prišel v SFRJ na povabilo državnega predsedstva in vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. Šlo je vsekakor za prvi pomemben sovjetski obisk v Jugoslaviji po Titovi smrti, obenem pa tudi prvi po dobi Brežnjeva in njegovih kratkotrajnih naslednikov, Andropova in Černenka. Pravzaprav je to tudi nova etapa v sovjetsko-jugoslovanskih odnosih po letu 1955, ko sta takratna veljaka, partijski tajnik Nikita Hruščov in ministrski predsednik maršal Nikolaj Bulganin ob prihodu na beograjsko letališče odvezala maršala Tita od Stalinovega izobčenja. Od tistega usodnega leta je poteklo že nad trideset let. Tudi v mednarodnih odnosih ima to svoj pomen. Mimo je šlo veliko dogodkov in razvoj v samem vzhodnem bloku je doživel vrsto pretresov in sprememb. Prišlo je do madžarske krize z nasilnim zatrtjem vstaje v Budimpešti leta 1956, ko je takrat prav Jugoslavija dala politično zatočišče predsedniku Imre Nagyju, ki je prisluhnil ljudski volji po svobodi in demokraciji, vendar so ga sovjetske oblasti z zvijačo prijele in nato usmrtile. Prišlo je kasneje do češkoslovaške »praške pomladi«, ko se je spet izjalovil sen po demokratičnem socializmu Dubčkovega kova z nasilno intervencijo Moskve in njenih zvestih satelitov. Še kasneje beležimo napad ZSSR na Afganistan s še vedno trajajočo državljansko vojno in vojaško zasedbo Rdeče armade. In kot zadnji poljski dogodki s po sovjetski volji uvedeno vojaško diktaturo generala Jaru-zelskega. Vse to le kot nujen okvir, v katerem so se odvijali tudi odnosi med Moskvo in Beogradom v zadnjih desetletjih. Raven odnosov ZSSR-SFRJ Sedanji sovjetski vrhunski obisk v Jugoslaviji je hotel v bistvu pokazati na novo in pozitivno raven odnosov med partijama in državama. Znano je, da so v SFRJ dolga leta z negotovostjo gledali na poteze Moskve in njene imperialistične podvige. Še posebej v dobi Brežnjeva in znane teorije o »omejeni suverenosti« socialističnih držav. Marsikdo se je (vsaj prikrito) bal, kaj se bo zgodilo z Jugoslavijo po Titovi smrti. Ta čas sumničenj in strahu je verjetno zaenkrat mimo. To je jasno potrdil sedanji voditelj Sovjetske zveze, ki je ob svojem obisku v SFRJ večkrat potrdil pravico do samostojne poti v socializem in odkrito obsodil Stalinovo izobčenje Jugoslavije iz leta 1948. Mihail Gorbačov je to potrdil v svojih razgovorih z jugoslovanskimi voditelji in z govorom pred Zvezno skupščino v Beogradu. Tu je tudi dal vrsto predlogov za še zmanjšanje mednarodne napetosti, za pozitivne odnose z ZDA in z Evropo nasploh. Posebej je tudi pohvalil nedavno balkansko konferenco v Beogradu kot nov dejavnik v mirovnih prizadevanjih na tem delu sveta. Potek obiska sovjetskega prvaka Kot že rečeno, je potekal obisk Gorbačova in njegovega spremstva (med njimi njegova žena Raissa) od ponedeljka 14. do petka 18. marca. V Beogradu so visokega gosta sprejeli predsednik predsedstva SFRJ Mojsov, predsednik ZKJ Kru-nič, predsednik vlade Mikulič, podpredsednik Zemljarič in predsednik Zvezne skupščine Rožič (slednja sta Slovenca) ter zunanji minister Lončar. Glavni del pogovorov je potekal v Palači federacije v Novem Beogradu. Gorbačov je med svojim obiskom stanoval v dvoru na Dedinju. Poklonil se je neznanemu vojaku na Avali, položil venec na Titovem gorbu, imel vrsto srečanj v prestolnici. Sprehajal se je tudi po osrednjih beograjskih ulicah in se tako srečal z ljudmi. Svojo posebno vlogo je imela v stiku z javnostjo tudi Raissa Gorbačova, ki je obiskovala šole in razne ustanove. Že med obiskom so tudi sporočili, da bo v prihodnje obiskal Jugoslavijo ministrski predsednik Nikolaj Rižkov in se zlasti zaustavil pri gospodarskih vprašanjih. Naj pri tem še omenimo, da ima Moskva kar velik finančni dolg z Jugoslavijo. Gorbačov je nato obiskal še Dubrovnik, ki spada v SR Hrvatsko. Obisk v Sloveniji Proti koncu svojega uradnega obiska se je Mihail Gorbačov podal še v republiko Slovenijo. Tako je prispel v Ljubljano in se tu srečal s slovenskim vodstvom. Na gradu Brdo pri Kranju je bilo morda glavno politično srečanje med sovjetskim prvakom in vodstvom slovenske republike in partije. Z njim so se med drugim pogovarjali predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, predsednik IS Dušan Šinigoj, predsednik ZKS Slovenije Milan Kučan in predsednik Skupščine SRS Miran Potrč. Obisk Gorbačova v slovenski republiki je imel velik odmev. O njem so posebej pisali tudi tuji časopisi. Na splošno so poudarili specifično vlogo Slovenije, njeno visoko razvitost v primeri z ostalimi jugoslovanskimi republikami in njeno evropsko naravnanost. To poudarja posebej turinska »La Stampa«, ki že okvirno omenja zanimanje sovjetskega prvaka za Jugoslavijo kot mejnik slovanskega sveta v Sredozemlju. Posebej pa turinški dnevnik v svojem daljšem poročilu o obisku v Ljubljani podčrta dejstvo, da je slovenska prestolnica nekje »z viška« sprejela Gorbačova. Kanadska Domovina Razstava kiparja Goršeta v Ljubljani (Nadaljevanje s str. 5) toda zdi se, da uvedba novih Številk v sedanjem katalogu ni najboljša rešitev. Nova dela se le rutinsko dodajajo, sicer bo vsak novi katalog prinašal nove številke. Samo en primer: številki 315 in 434 (Prvo srečanje) v Smrekarjevem katalogu sta v resnici isto delo; to vem, ker mi je zgodovina te umetnine dobro poznana, in zato, ker se nahaja pri nas. Ker pa številki 387 in 535 v Sedejevem katalogu odgovarjata številkama 315 in 434 v Smrekarjevem, je jasno, da tudi Sedejevi številki 387 in 535 predstavljata isto delo. Enostavno? Seveda, seznam Goršetovih del v Sedejevem katalogu vsebuje pomanjkljivosti, netočnosti itd. Bil bi manjši čudež, če bi jih ne. Dela, razmetana po dveh kontinentih, je težko urediti. Sedaj, ko je spomin še svež, bi se dalo marsikaj dopolniti, korigirati, kasneje bo vse težje. Nekdo v Sloveniji bi pač moral prevzeti nalogo, da bi točne podatke vnašal v računalnik. Ne maram se spuščati v podrobnosti; tako bi le eno delo še omenil: »Plezalec«, delo v bronski tehniki. Visel je dolga leta v Galeriji v Svečah, torej bolj imenitno delo. V Smrekarjevem katalogu je pod št. 506, v Sedejevem ga sploh ni. Pač pa sta dva druga »Plezalca«, iz 1. 1970 in 1983, oba žgana glina. Bronasti »Plezalec« je namreč odšel z menoj! Dolgo sem se trudil, da sem umetnika pregovoril, da mi ga prepusti, ker »iz Galerije iz principa ne dam ničesar«. Težko sem »Plezalca« nosil, saj je težak pet kilogramov. In sedaj je kar izpadel iz kataloga. Umetnik je »Plezalca« pogrešal, motila ga je praznina v Galeriji. Hitro je izdelal novega, v žgani glini, in mi veselo V bistvu pripominja, da Slovenci — za razliko od Srbov, tradicionalno povezanih z Rusijo — gledajo Evropi naproti. Obenem citira razne pomenljive izjave, v katerih intervjuva-ni slovenski predstavniki pravijo, da jih nihče nima kaj učiti ne »glasnosti« ne »perestrojke«, saj da v Sloveniji že dalj časa vlada svoboda tiska in se vodi javna debata o perečih zadevah. V teh in podobnih okvirih lahko torej zaobjamemo obisk sovjetskega prvaka v Jugoslaviji. Prav gotovo bo imel še posledice na daljši rok, saj je prav SFRJ tista država ob mejah srednje Evrope, Balkana in Sredozemlja, ki je vedno bila izredno zanimiva tudi za daljne in velike sosede. Spectator Kat. glas, 24. marca 1988 (Počasna poštna dostava odgovorna za sorazmerno pozen ponatis. — Ur.) napisal: »in tako je že vse v redu«! Ta skulptura, izdelana leta 1983, je v katalogu kot št. 808. Nekam nerodno je, da so v katalogu v primernih družinskega lastništva kot lastniki napisani samo možje, npr. pri nas so vsa Goršetova dela samo »moja«. Mogoče v Evropi niso tako občutljivi glede tega kot smo na ameriškem kontinentu. Seznam Goršetove grafike Na žalost je seznam Gorše-toveih risb, grafike in ilustracij zelo nepopolen. Ta dela obsegajo samo pet strani v katalogu. Res je sicer, da je zelo težko zbrati vso umetnikovo grafiko, razmetano po svetu, toda ta seznam je le nekam preveč nepopolen. Znano je, da je Gorše neprestano risel, skiciral, ustvarjal risarske kompozicije. Uporabljal je razne tehnike: svinčnik, tuš, kredo, oglje, pa tudi tiste strašne kemične svinčnike, ki jih v Sloveniji imenujejo s še bolj strašnim izrazom »flomaster«. Ti kemični svinčniki so silno občutljivi na ultravioletno svetlobo in umetnine spreminjajo barve in izginjajo, če niso povsem zaprte v temi. Da se omejim le na Goršeto-vo grafiko, ki mi je zelo dobro poznana, ker se veliko nje nahaja pri nas. Gre morda za največjo zasebno zbirko Goršetove grafike, zato bi zasluži- la omembo v katalogu. Pa^ie ena res omenjena, xeroxirana kopija, ki je v Sloveniji! K°! ; sem že pisal v Ameriški Domovini (22. avg. 1986) in kasneje^ v Celovškem Zvonu (deC; 1986),- so pri nas vsi origina'| ilustracij za prvi in drugi de Baragovega biografskega r0, mana v avtorstvu K. Mausd’ ja, vsega 22 plus 14 gralik' velikosti 28 x 22 cm, oz. 35* 26 cm. Dalje, lastujemo večino oH ginalov naslovnih strani ve skega mesečnika v Kana1 Božja Beseda, med njimi so grafike iz »Slomškovega ci^11 sa«. In še velika množica^, fik s strogo religioznimi mol1'1 in z zelo »posvetnimi« mo'1 Nekateri teh spominjajo n8j *6 skulpture, razstavljene v LF j Ijani. Razumljivo, ti »P°fvC' 15 ni« motivi niso bili še nikf 0| priobčeni — smo vendar ameriškem kontinentu! Formati vseh teh grafiks različni, večina je nekako t 22 cm, nekatere so tudi (0^ še. Nekatere so pa prav veli^ ga formata, nekako 75 * 1 cm; par jih je še večjih. H jih je preko 120, kar ni sla j če upoštevamo, da jih Sedeji P katalog navaja največ 250- temu lahko prištejem še ba,,24' no kompozicijo, osnutek okno v cerkvi v Hamilton 11. dve olji, ki predstavljata n , co v gorenjski narodni nOS' (II. del prihodnji torek) SLUČAJ HENRIJA MELKIČA (Nadaljevanje s str. 5) kot jugoslovanskega državljana in ne kot Kanadčana. Že več takih slučajev je bilo, ker se nekateri preveč zanašajo na svoje novo državljanstvo, pa potem v svojo tragiko pso-znajo, da jim v Jugoslaviji to novo državljanstvo ne pomaga veliko. O dvojnem državljanstvu sem že pred leti pismeno in ustmeno razpravljal s takratnim kanadskim zveznim ministrom za državljanstvo in mnogokulturnost. Dejal mi je, da se zlasti dežele vzhodnega bloka sklicujejo na to, da so tamkaj rojeni ljudje ostali državljani pa naj se nahajajo kjerkoli in so tako podvrženi tamkajšnjim zakonom, če se mudijo v deželi rojstva. Dejal je, da samo Združeni narodi z resolucijo za odpravo dvojnega državljanstva ta problem lahko razrešijo. Med Kanadčani jugoslovanskega porekla bo ta najnovejši Melkičev slučaj — zlasti med tistimi, ki rodno domovino redno obiskujejo — povzročil novo zaskrbljenost, med ostalimi pa ogorčenost, da se v Jugoslaviji še danes vršijo take podle krivice kljub »demokratizaciji«. Hrvati bodo brez dvoma organizirali PT°lC shod zaradi tega. Moje pa je, da bi bil tak protes ko bolj uspešen, če bi Pr kampanjo, da se iz stične Jugoslavije v uvožena roba ne kupuie ^ bi za to pridobili tudi ° oh ®25 A, Hi Si pe n9i S ''ate S 1^' 'on h ln 0or Si N, St tudi urednik toro J dnevnika The Torof Mr. John Downing. deljski izdaji od 1^' ji[ res V S 1988 o tem napisal Businessman in pod naslovom: , SuU(, Slammer. His Crime? ^ a Profit.« (Kanadsk' J za jugoslovanskimi ^ hQ ’*1 DelaU6 ^ Njegov zločin? ka). (dalje na str- Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster WATKRI.OO SI.OVKNIAN PKNSIONKKS CLUB Resident: Frank Slejko Vice Pres.: Louis Jartz 11 Sec 'Treas.: Steve Shimits I Rec- Secy.: Helen Vukčevič, 23176 Gay Ave., Euclid, O. 44123 Auditing Comm.: Frank Bittenc, nn Kristoff, Tillie Vranekovic 3rip Coordinators: Ann Otoničar, Somrak, Tillie Vranekovic Slov. and Eng. Publicity: Ann Kri- s'uff, Helen Vukčevič Sh ^ ^ePs ; Louis Jartz, Steve "Pits, Frank Slejko, Frank Bittenc; al,6rnate: Jane Slejko all Reps.: Vera Bajec, Al Com-"'anchek j. Home for Aged Fleps.: Doro j'S|lc, Josephine Commenchek ®ad Cook: Millie Bradač Unshine Lady: Dorothy Silc I ®ar: Joe Muzic aetings: Second Tuesday of 6ac,t month. SLOVENE PENSIONERS CLUB EWBURGH—MAPLE HEIGHTS a te^re3ident: John Taucher, Tel. ^3-6957 : y^Ce-Pres.: Mary Zivny l57nC'^reas': JosePhine Rezin, ' Q'01 Rockside Rd., Maple Hts., R44137, Tel. 662-9064 ®c. Secy.: Clara Hrovat Motors: Louis Champa, Frank aPcic, John Perc lo 0n,tlly meetings are held the 9I ^ Wednesday of each month, it nia P m'’ alternating at the Slove- 305n^a"‘ ^ornes on St. and Stanley Ave., Maple Hts. Aliirip*,, Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio J V?®ident: Vincent Lauter 1 Joseph Yankovich 24g C,'^reas.: Jennie B. Nagel, 0^1 24th St., N.W., Barberton, &2544203 _ Telephone: 1-216- Rei or 825-2267. ^ c' Sec.: Angela Polk C,dit0r8: Frances Smrdel, ^ a Misich, Mary Kovacic p s,'tute: Josephine Plainer ' Reps.: Theresa Cekada, Dhin “ Pol^> Frances Smrdel, Jose-^te k latner> Jennie B. Nagel; alter-|y| arY Kovacic 'h® ^e,in9s every first Thursday of C^th at 1 p.m. in the Slovene \ Q^.70 - 14th St., N.W., Barber- J°gressive Slovene 0,nen of America p SUPREME board 1,?alderit: Florence Unetich 'st Vic ■f ^ ii?e‘Pres-: Joyce Plemel c Vice-Pres.: Josephine Tom- nL ^ec-: Millie Bradač Cq. Sec-: Emily Starman Tr6 ' ^ec-: Hildegarde Kazen > VijfUrer: Marie Plevnik 7®k, p°rs: Jennie Zaman, Vida ^®bar rances Mauric, Josephine • Wilma Tibjash p '^elfare: Cecelia Wolf, j Rose Gorman, Helen HljJ0, ^aroline Lokar. ^ditr,rian: Joanna Jadrich t0r: Agnes Elish CIRCLE I V 'd®nf P ’ice Pr Frances Mauric ®c..Ttes- Sophie Matuch > O V-: Wilma Tibjash j [%eTS: Julianna Kobal, Jo-lldati0^nSic, Jeanr|e Skolaris ^ ^°ber?n & Social: Angela Zab-Maf ^aic’ Dorothy Gorjup, . in^etip Uctl rsT Firs* Thursday of the lf'a, l5h-icVen'an Workman s Waterloo Road. CIRCLE 2 President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison. Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Mary Turk, Justine Girod Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome. CIRCLE 3 President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.: Josephine Kostainshek 2nd Vice Pres.: Fran Marinčič Financial Secy.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Secy.: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch ), Millie Pike (Asst.) Cookbook: Mickey Frank (481-8693) Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m. CIRCLE 7 President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Auditors: Angie Baranowski, Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m., Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd Pevska društva Singing Societies PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednika: Kati Likozar Cup, Tomaž Gorenšek Podpredsednika: Frank Lovšin, Tončka Sršen Blagajničarka: Marjanca Tominc Tajnica: Martina Jakomin, 26552 Aaron Ave., Euclid, OH 441 32 Odborniki: Jože Cerer, Mari Mc-Murray Erdani, Mari Nemec, Gregor Sedmak, Janez Semen, Barb Semen, Nejči Slak Pevovodja: Rudi Knez GLASBENA MATICA President: June Price 1st Vice Pres.: Olga Klancher 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Lori Sier-putowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 8 p.m., 641 7 St. Clair Ave. New members are always welcome. JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman’s Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members! PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155. CIRCLE 2 SNPJ SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic Att. Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month, Slov. Soc. Home, Recher Ave. Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, Ohio SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secrelary: Susan Rigler Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont. PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA President: Edwin Polšak Vice President: Vicky Kozel 2nd Vice Pres.: Irma Pryately Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, telephone 21 6-531 -8402 Secy.-Treas.: Mike Perme Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Frank Elersich Planning Comm.: Irene Kelley, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik, Ann Kokal, Jim Kozel Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30 — 9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem! Folklorne skupine Folklore Groups PLESNA SKUPINA KRES I. Predsednik: Peter Lekšan II. Predsednik: Mark Zakrajšek Tajnik: Jože Cendol, 1076 E. 72 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-0993 Blagajničarka: Rezka Kolarič Zapisnikarica: Marta Stefančič Odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar Uk Razna društva Various Groups MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. John Kumse Pastoral Minister: Sr. Nina Vitale Honorary President: Sr. Mary Ann Murphy President: Debbie Suhy Vice-President: Debbie Daniels Rec. Secy.: Pam Lai Corres. Secy.: Joyce Segulin Treasurer: Danetta Kozel CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr. 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 21 2 St., Euclid, OH 4411 9, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr. 2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Sharvtery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Georgette Paul Trustee 2 Yr.: Jo Nousak Trustee 1 Yr.: Catherine Ostrunic Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND President: Andrea Borštnik 1st Vice-Pres.: Marie Azman 2nd Vice-Pres.: Margo Repka Rec. Sec.: Mary Lou Buehner Corr. Sec.: Sharon Fajadej Treasurer: Margaret Steixner Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Guelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can. Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Milan Smuk; podpredsednik: Matija Hočevar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 289-0843; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Rezka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica Nadzorni odbor: Alojz Ferlinc, Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič Nadzorni odbor: Rudolph M. Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (nadaljevanje s 7. str.) ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Hon. President: Frank J. Lausche President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Francine M. Snyder Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Stanley Launch, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomšič, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec, Elmer Nachtigal, John Pestotnik Alternates: Zora Kocin, Maria Štepec Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A. Honorary Trustees: Frank Ko-sich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Exhibits: Mildred Hoegier AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres.: Emilee Jenko Rec. Secy.: Terri Hočevar Corr. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio KLUB LJUBLJANA Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa. Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039 Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec Pravni svetovalec: Tom Lobe BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Poldi Bojc, Milena Jarc, Ida Oreh Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru Dramatska društva Dramatic Societies ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: August Dragar Podpreds.: Matt Grdadolnik Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid. OH 44119, tel. 531-6196 Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren Reditelja: Jože Tomc, Matija Hočevar Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: France Zalar, Matt Grdadolnik Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Christine Kovach V. President: Tillie Nosse Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429 Rec. Secy.: Marica Lokar Audit Comm.: Marge Koss, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin Shrimp & Fish Fry every Friday from 1 1 a m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Stanley Preslan Podpredsednik: Steve Kasunic Tajnik: Mate Zaharija Blagajnik: Frank Zgonc, 15703 Grovewood, Cleveland OH 44110 Zapisnikar: Mark Vesel Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Mira Puhalj Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli. S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio President: Ella Samanich (tel. 243-6696) Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson Slučaj H. Melkiča (Nadaljevanje s str. 6) Melkičeva žena Priscilla je zgodbo svojega moža dala v javnost šele potem, ko so ga v Jugoslaviji uradno obtožili. Preje je hotela ovarovati 14-letnega sina in 9-letno hčerko pred publiciteto, in pa ljudi, ki v svojih trgovinah še vedno prodajajo jugoslovanske živilske produkte. Trpko je izjavila Melkikče-va, da je v Jugoslaviji »ilegalni dohodek« evfemizem za dobiček. »V redu je, če z njimi trguješ. Čim pa pri tem napraviš nekaj dobička, te vržejo v ječo,« je dejala. Moža je trikrat obiskala v ječi in njuni razgovori so bili vselej nemudoma prevajani v srbohrvaščino za stražarje. Njegov jugoslovanski advokat se je tudi že pritožil, da s svojim klientom ne more prosto govoriti. Njej pa je dejal, da bo njenega moža stalo nekaj let, ker ona ni takoj javno nastopila in Melkičev slučaj iznesla na dan. Dejal je, da je vse postalo tako politično, da bo mož obsojen, četudi se ga spozna za nedolžnega. Obtožen pa je nečesa, ki se je zgodilo v Kanadi, kjer trgovske transakcije niso kršitev gospodarskih pravnih zakonov, če nekdo pri transakciji napravi 10% dobička. Melkičev! advokati — tako v Kanadi kot v Jugoslaviji — so prepričani, da se je Melkič po neumnosti in tragični napaki ujel v mrežo, ki so jo preiskovalne oblasti vrgle čez Abdiča in druge. Čez nekaj tednov se bosta oba, Abdič in Melkič, morala zagovarjati pred sodiščem. Nas v Kanadi predvsem zanima, kakšno stališče bo pri vsem tem zavzela naša zvezna vlada. Nedavno sem v angleškem delu Ameriške Domovine pisal, kako Kanada prednjači pred drugimi deželami pri obrambi človečanskih pravic, tako doma kot po svetu. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! I HE AMERICAN SLOV ENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Ellie Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Paula Beavers Financial Secy.: Stephany Urbanic Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322 POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio President: Agnes Sullivan, 25611 Lake Shore Blvd., Apt. FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec’y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m. Za kršitve človečanskih pravil v Jugoslaviji se do sedaj pa® dosti zanimala. Melkičev sik čaj ji bo dal možnost, da seč kaže tudi v tem delu sveta in samo v Južni Afriki, Čileju, E Salvadorju in drugih zahodnik deželah, kjer je pomanjkanj' osnovnih človečanskih pravic Razočaran bom, hudo bo® razočaran, če naša vlada neb« strogo in odločno protestiral* pri jugoslovanskih oblasteh« zahtevala, da se kanadski if žavljan Henri Melkič nemud® ma izpusti iz jugoslovanske^ zapora. V prihodnjih tednih se b videlo, kaj in kako bo vlad ukrepala. Upajmo, da na Kanadčane slovanskega P°rt kla iz evropskega juga ne b* razočarala. Otmar Mau*«1 V Sloveniji upada proizvodnja Statistični urad v Beograd1 je objavil podatke o proizvo« nji v prvih dveh mesecih le10>| njega leta. V primeri z lansM letom v istem času je proizv dnja narastla na Kosovu ^ skoro 5 odstotkov, v Vojvndf ni in Bosni-Hercegovini ler Srbiji za- poldrugi odstoie Občutno je padla v Sloven'j (za 5 odstotkov). V skladi^1 se kopiči blago, ker pada kujj na moč prebivalstva. Poštne telefonske pristojbine so ^ rastle za 30 odstotkov. Kal. glas, 24. MALI OGLAS' Lake Shore & E. 185 St. Alj Modern, Ige 1 bdrm apf j quiet bldg. Carpeted, aPo ances and air cond. Gar« inc. No children. No Lease. $300 per month-338-3205. prevažam ZEMLJO, GRADB^1 MATERIAL, GNOJ' Pokličite: JOŽE CERER 486-2854 (30^1 For Sak* — Euclid j| E. 271 off Forestviej^i bdrms. Din. rm. LoW Call 486-3246, evening^ y Housekeeper Need*® J and s |l; % Housecleaning cooking. Located in Hours from 1 do 6 261-6052 from 5 to 6:3^