j%9faln« ptgČBttav gotev^ MariborsM Cena 1 Din Leto VI (XIII.), štev. 8 Maribor, torek 12. januarja 1932 » JUTRA« tha bi bila naj-praktičnejša rešitev, iz sedanje razdvojenosti ustanovitev podonavske zveze.« • : Sauenvein je osebno trdno prepričan, da se bo ta zasnutek realiziral čim se bosta sporazumeli vsaj dve državi. Tretja se bo potem sama pridružila. PONAREJENI JUGOSLOVANSKI BANKOVCI V TURČIJI. CARIGRAD, 12. januarja. Policija je v neki tukajšnji menjalnici zaplenila večje število ponarejenih jugoslovanskih 1000-dinarskih bankovcev, na* kupljenih v zavodu Banca Comerciale Italiana. Uvedena je najstrožja preiskava. » GROF BETHLEN POTUJE V RIM. BUDIMPEŠTA, 12. januarja. »Az Est« poroča, da je bivši ministrski predsednik grof Bethlen odpotoval v važni politični misiji v Rim, kjer bo posetil Mussolinija. Iz Rima se bo Bethlen podal v Pariz in London, mogoče pa tudi v Berlin in na Dunaj. java je torej zares izraz odločne volje in razpoloženja vse Nemčije od Bodenskega jezera do zadnje vasi n« severu Vzhodne Prusije. Reparacijska konferenca v Lozani, sklicana za 25. t. m., se bo morala vsaj zaenkrat zadovoljiti z ugotovitvijo, da Iz Nemčije ni trenutno mogoče ničesar iztisniti. Na vse drugo je pa. treba počakati, in sicer v dobri veri, da ne pride do skrajnosti in novih usodnih katastrof- Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvariteljl klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da "so ugodno učinkovanje »Franz JosefoVe« vode ugotovili z lastnimi prelska vanji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Druga seja senata BEOGRAD, 12. januarja. Danes ob 10. uri dopoldne se je sestal senat pod predsedstvom Ivana Hribarja k svoji drugi seji, da izvoli verifikacijski odbor. Seji so prisostvovali tudi nekateri ministri. Na predlog senatorja Simonoviča so bili z vzklikom izvoljeni v enajstčlanski verifikacijski odbor ti-le senatorji: Radulovič, Timotijevič, Vilovič, Popovič, Mažuranič, dr. Šilovič, Ilidžanovič, Desnica, dr. Novak, Petrovič in Jovan Anti-parmakovič. Kandidatna lista je bila soglasno sprejeta. Pri konstituiranju novega odbora je bil dr. Šilovič izvoljen za predsednika, Antiparmakovič pa za tajnika. Takoj po konstituiranju je izročil Ivan Hribar predsedstvo senata dr. Šiloviču, ki ga bo vodil do končnoveljavne izvolitve senatnega predsedstva. Pred tem se je spomnil Hribar še v Pragi umrlega staroste češkoslovaškega Sokolstva dr. Scheinerja. Njegov govor so vsi senatorji stoje poslušali in zaklicali velikemu pokojniku trikratni »slava!« Prva prihodnja seja senata bo v petek 15. t. m. dopoldne. BAN DR. MARUŠIČ V BEOGRADU. BEOGRAD, 12. januarja. Ban Dravske banovine dr. Drago Marušič je danes prispel semkaj, da se z raznimi ministri posvetuje o vprašanjih, zadevajočih Slovenijo. SMRT STOLETNIKA. SAMOBOR, 12. januarja. Včeraj je tdfctf umrl 1021etni stari kmet Anton Božičevič. Pokojnik je bil rojen v Ogulinu in ni bil v vsem svojem dolgem življenju nikoli bolan. REŠEVANJE ZASUTIH RUDARJEV. BERLIN, 12. januarja. V Beuthenu se je že pred osmimi dnevi dogodila velika rudniška nesreča, pri kateri je bilo zasutih več rudarjev. Reševalna dela so zelo naporna in zamudna, vendar pa so včeraj dosegla prvi uspeh Rešeni so bili 4 rudarji, ki so k sreči ostali živi. Zato upajo, da bo mogoče danes ali jutri rešiti še ostalih 14 ponesrečencev. NOVE ARETACIJE V INDIJI. LONDON, 12. januarja. Včeraj so prispele semkaj vesti, da sta poleg Gandhijeve žene bila aretirana Pate-Iova žena in sin, ki sta živela v Ah-medabadu. BOMBAY, 12. januarja. Upravnik mesta Bombaya je izdal včeraj odredbo, po kateri je za dva meseca prepovedano vsako zbiranje več ko petih, oseb na ulicah in ostjdih javnih prostorih. Prepovedane so nadalje tudi vse manifestacije kakršnekoli vrste. VREME. Današnja vremenska napoved (opoldne); Nobene bistvene spremembe. Vremensko poročilo s Pohorja po stanju 12. januarja. Mariborska koča: temperatura minus 3 C, 20 cm novega pršiča na stari podlagi, vreme: deloma oblačno, smuka ugbdna. Ruška koča; Isto; sankališče uporabno do Ruš. Klopni vrh: temp. mbus 4 C, 30 cm pršiča na stari podlagi, veter: mirno; smuka idealna. Ribniška koča: temperatura minus 8 C, 50 cm suhega pršiča'na stari podlagi, veter; mirno; smuka idealna. Mariborski »V E C F. R ITrsr* Jutra - nxj3tm Ustanovitev društva za trgovsko šolstvo v Mariboru SESTANEK NA MESTNEM MAGISTRATU. — IZVOLITEV ZAČASNEGA ODBORA. Sinoči je bil v posvetovalnici na mestnem magistratu sestanek predstavnikov oblasti, gospodarskih korporacij in raznih društev, katerega je v svrho ustanovitve primernega društva za trgovsko šolstvo sklical župan g. dr. Llpold. Sestanka so se udeležili med drugimi vodja okrožnega inšpektorata g. Ivo Poljanec, okrajna glavarja gg. dr. Ipavic in Milan Makar, narodni poslanci dr. Pivko, Krejči in Špindler, ge. Maistrova, l.ipoldova, Ašičeva in Rapoceva. — Sklicatelj je uvodoma naglasil potrebo akcije za gradnjo primernega poslopja za našo trgovsko akademijo in ostalo trgovsko šolstvo, katerega zaenkrat občina sama ne more postaviti. Ravnatelj trgovske akademije g. Dolenc je nato podrobno obrazložil pomen in potrebo strokovnega šolstva za naše mesto, smernice pripravljajočega se zakona o trgovskih akademijah, po katerih bo moral dobiti vsak zavod najkasneje v petih letih svojo lastno stavbo ter delokrog društva, ki naj bi se imenovalo »Društvo za trgovsko šolstvo« ali pa »Trgovska akademija v Mariboru«. Ta nova organizacija bi s članarino, darovi, volili, prispevki gremijev, zadrug, zbornice za TOI, mestne občine, banovine in dTŽave zbrala sredstva za zgraditev in opremo moderne stavbe za trgovsko akademijo, gremijalno nadaljevalno šolo, eventuelno tudi gostilničarsko šolo itd. Delovalo bi to društvo slično kakor enako že obstoječe društvo v Ljubljani, čigar stavba že stoji.. Predlog župana in ravnatelja Dolenca so vsi sprejeli z odobravanjem. V krajši debati, ki je sledila, se je g. Viktor Grčar posebno zavzel za to, da se ukinejo nepotrebne paralelke na državnem ženskem učiteljišču, kakor tudi vsa zasebna ženska učiteljišča, s čimer bi se dobili vsaj za nekaj let prepotrebni učni prostori za nekatere strokovne šole. Zu- pan g. dr. Llpold je nato predlagal,' naj se izvolita dva začasna odbora,' širši in ožji. ki naj pripravita pravila, program in ustanovni občni zbor novega društva, in naj se k sodelovanju pritegne vse mariborsko okrožje. V širši odbor so bili izvoljeni gg.: ravnatelj in narodni poslanec Anton Krejči kot predsednik, občinski svetnik dr. Miloš Vauhnik kot podpredsednik, ravnatelj Matej Dolenc kot tajnik, bančni ravnatelj in občinski svetnik Bogdan Pogačnik kot blagajnik, kot odborniki pa podžupan Rudolf Golouh, občinski svetniki ravnatelj dr. Jerovšek, ravnatelj Sa boty, inž. Jelenc, veletrgovec Plnter, ve letrgovec Pugel, juvelir Franjo Bureš ter ravnatelja Stanko Detela in Leban, odvetnik dr. Boštjančič, odvetnik dr. Igor Rosina, novinar Radivoj Rehar, hotelir Andrej Oset in veletrgovci Vilko Weix1, Miloš Oset in Branko Mejovšek ter narodna poslanca dr. Pivko in Vekoslav Špindler, dočim bo Slovensko žensko cfruštvo svojo zastopnico še nominiralo Z dežele so pa bili izvoljeni gg.: trgovec Anton Klun iz Prevalj, trgovec Čeh iz Murske Sobote, trgovec Milko Sen' čar iz Ptuja, industrialec Jakob Zadravec £ Središča, trgovec Kuharič iz Ormoža, inž. Lenarčič iz Ribnice na Pohorju. odvetnik in župan dr. Milan Gorišek iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, odvetnik dr. Josip Pučnik iz Slovenske Bistrice ter vsi narodni poslanci iz teh srezov. Ker bi bil ta širši odbor za reševanje tekočih poslov in priprav preveč okoren, se je izvolil še poseben ožji odbor, katerega tvorijo: narodni poslanec Anton Krejči, odvetnik dr. Miloš Vauhnik, ravnatelj Matej Dolenc, bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik in novinar Radivoj Rehar. Odbor bo že v najkrajšem času pripravil redno ustanovitev društva in prvi občni zbor Odlikovanja pri »Glasbeni Matici«. Kralj je odlikoval predsednika tukajšnje Glasbene Matice, gimnazijskega ravnatelja dr. Josipa Tominška z redom Jugoslovanske krone IV. vrste: ravnatelja glasbene šole Josipa Hladka-Bohinj-skega in vodjo koncertnega biroja Vaclava Kunsta pa z redom sv. Save V. vrste. Profesor Fran Rojšek je z mariborske realke premeščen na gimnazijo v Novem mestu. Tu v Mariboru je bil med drugim zelo agilen odbornik Ribarskega društva, za katero si je zlasti kot priden in vesten gospodar vališča pridobil mnogo zaslug. Odhajajočemu svojemu zaslužnemu odborniku je »Ribarsko društvo« priredilo snoči v Grajski kleti poslovilni večer. Iz železniške shižbe. Uradnik generalne direkcije g. Alojzij Čeper je premeščen iz Beograda v železniške delavnice v Mariboru. Novi člani glavnega prosvetnega sveta. Na predlog prosvetnega ministra so bili včeraj imenovani novi člani v glavni prosvetni svet v Beogradu. Slovenijo bodo zastopali dr. Josip Mazi, načelnik prosvetnega oddelka pri banski upravi, Fran Jeran, gimnazijski profesor in Ivan Dimnik, šolski voditelj, vsi iz Ljubljane. Pravoslavni verniki se poslovijo od starega leta jutri, v sredo, dne 13. t. m. zvečer v kavarni »Jadran«, in ne pri »Orlu«, kakor je bilo prvotno pomotoma javljeno. Ustanovitev tehničnega oddelka. Na podlagi zakona o banski upravi in po sklepu ministra za gradbe se ustanovi pri sreskem načelstvu Maribor tehnični oddelek s teritorijalno pristojnostjo za dravograjski, mariborski levi in desni breg, ptujski, ljutomerski, mursko-so-boški in dolnjelendavski srez. Poceni meso. V sredo bodo od 8. ure naprej prodajali na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 90 kilogramov mesa po 4 Din in sicer eno kilo na osebo. Nova telefonska zveza. S sklepom ministra za promet je te dni bil otvorjen nov telefonski promet med Vranskim in Dunajem. Taksa za navaden pogovor znaša 3.45 zlatih frankov. Novi zakonski pari. Poročili so se pretekli teden v Mariboru: Franc Sojč, tovarniški delavec in Ivana Čelanova, kuharica: Rudolf Lilek, sprevodnik državne železrtice in Eleo-nora Malaincova, rojena Krajnčeva, delavka ter Ivan Gfadišnik, vratar državne železnice v p. in Marija Sojčeva, gospodinja. Bilo srečo! Dva dni mrtev v delavnici V petek predpoldne so našli tukajšnjega kleparja Martina Cizla v njegovi delavnici mrtvega. Kakor je ugotovil zdravnik, ga je zadela kap. Ležal je notri že dva dni in so ga našli šele tretji dan in še to po naklučju. To ni nič čudnega, ker je mož ob nedeljah in praznikih na, vadno zahajal k svoji ženi v Makole in je bila njegova delavnica večkrat po par dni zaprta. V četrtek pa je slučajno poslal mizar Gajšek svojega sina h Cizlju pf> neke reči. Fant je našel zunanja vrata le priprta, skozi notranja steklena vrata, ki so bila zaklenjena, pa je videl Cizla ležati na skobeiniku, pokritega z odejo. P o 1 j č a n e, 11. januarja. Misleč, da še spi, ga ni hotel buditi in je odšel. Šele drugi dan, ko ga je oče spet poslal m je fant videl skoz vrata moža ležati v istem nepremičnem stanju, je opozoril sosede, da je Cizi morda mrtev. Kmalu je prišla komisija, ki je s silo odprla vrata in res našla obrtnika mrtvega s prekrižanimi rokami. Bržčas je hotel pokojnik pri topli peči malo za-; dremati, pa ga je v temi zadela kap, da je zaspal za vedno. Obvestili so takoj njegovo ženko, potem pa so pokojnika prepeljali v mrtvašnico, odkoder je bil po'ožen v soboto k večnemu počitku. Star je bil pokojnik blizu 60 let in drugače še prav krepak. Naj v miru počiva! 5- in 10-parski drobiž. Na nešteta vprašanja, kako je pravzaprav z drobižem po 5 in 10 par, ki ga ne sprejema več davčna uprava, pošte, železniške blagajne in ki ga odklanjajo trgovci in trafikanti, spoorčamo po informacijah na merodajnem mestu, da je drobiž po 5 in 10 par že prenehal biti zakonito plačilno sredstvo. Železniške blagajne ga bodo sprejemale in to tudi le do zneska pol dinarja samo še do 1. februarja t. 1. Po 1. februarju pa bo finančna oblast zamenjala ta drobiž. Zato se ni treba bati, da bi ta drobiž sploh izgubil svojo vrednost. Umrli so v Mariboru pretekli teden: Marija Florijanova. za- sebnica, ,77 let; Marija Šantlova, žena posestnika, 42 let; Martin Osojnik, železničar, 84 let; Valentin Jemec, profesor, 36 let: Ivana Mlakarjeva, žena posestnika, 40 let: Ivan Žurmau. sin posest nika, 3 leta: Marija Puševa. hči posest., 1 mesec in Alojzij Starkel. hotelski sluga, 68 let. Bodi jim lahka domača gruda! Pregled avtobusov in avtotaksljev. Y garaži mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici bo 15. t. m. ob 13.30. uri pregledala strokovna komisija vse avtobuse in avtotaksije v področju mesta Maribora. Okolica mesta tokrat ne pride v poštev. TOREK SREDA Gaslonna ponrtta roka kavarna Velika Igra na slepo Srečo. Že lani je oblast prepovedala vse hazardne igre. Vendar imajo nekateri re-stavraterji in kavarnarji še vedno take igralne aparate. V policijski prijavi je zabeleženih več imen. mariborsko gledališče REPERTOAR. Torek, 12. januarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar« ab. B. F •-’da, 13. januarja. Zaprto. Četrtek, 14. januarja ob 20. uri »Ženitev«, ab. D. Petek, 15. januarja. Zaprto. Sobota, 16. januarja ob 20. uri »Škorpijon«. Premijera. Razne nezgode. Ko se je v nedeljo popoldne vračal iz svojega vinograda posestnik Ferdinand Pukl v Rošpahu, je na poledeneli cesti padel in si zlomil desno nogo. Prepeljati so ga morali v bolnico. Danes zjutraj je zadela kap 781etnega upokojenca, bivšega vodjo davčne uprave g. Antona Bo-rerja, stanujočega na Frankopanski ulici. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. V Košakih se je ponesrečila viničar-ka Francka Hladnik pri rezanju sena. Rezilni stroj ji je odrezal prste na levici. Iskati je morala pomoči v bolnišnici-^ V Vrbanovi ulici pa je spodrsnilo služkinji Mariji Kebričevi. Pri padcu Je razbila steklenico in se hudo porezala na desnem kolenu. Smrtna nesreča v kamniškem gozdu. Včeraj popoldne se je pripetila v gozdu blizu Kamnice smrtna nesreča. 341et-ni samski delavec Ivan Žunko iz Kamnice je obležal z razbito glavo na mestu mrtev. O dogodku smo izvedeli tole: Delavci kamniškega župnika so spuščali včeraj popoldne z vrha po žlebu hlode v dolino. V žlebu je obtičal debel hlod, katerega je hote! delavec Žunko premakniti. Pri tem pa mu je na ledu v žlebu spodrsnilo. Padel je tako nesrečno, da si je razbil glavo In obležal na mestu mr-t - v. Truplo ponesrečenega delavca so prepeljali v mrtvašnico na kamniškem pokopališču. enostavna obema razglaša, da se vrši kavami t,3adran“ t »V kraljestvu Zlatoroga« se imenuje naš slovenski fihn-prvenec, ki ga je ustvarila jeklena volja Turistov-skega kluba »Skala« v Ljubljani. Čarob-no-žive slike popeljejo v raj Slovenije, v sočne doline in na skalne višine Blejske okolice, k jezerom in bučečim slapovom Gorenjske. Filmska razdelitev je živahna in močna, dejanja so stvarna, vsaka slika je tako lepa, da bi človeK zgrabil za njo in jo držal. Ves film je niz krasno povezanih motivov, nastrojeni, doživetij. V naši kulturni zgodovini ostane ta film živo ogledalo, kako je treba ljubiti rodno grudo. Film je sicer nem. a njegova moč govori in izvablja iz src mogočno pesem: »Sveta si zemlja slovenska«. Film »V kraljestvu Zlatoroga« bo predvajala Prosvetna zveza v Mariboru v Grajskem kinu od 15. jan. t. 1. naprej redno ob 16.30., 18.30. in 20.30. uri- izredno pri zadostnem priglasu ude'ežbe tudi dnevno ob 14.30. uri, v nedeljo pa še po potrebi ob 11. uri dopoldne. Šolske predstave se vrše pri zadostnem obisku po enotno znižani ceni Din 4.—. Skupen šolski obisk je dan poprej prijaviti ali Prosvetni zvezi ali pa Grajskemu kinu. Pri otvoritveni predstavi dne 15. t. m. ob 20.30. uri bo predaval tajnik Turistovskega kluba »Skala« v Ljubljani g. Milan Kham. Ne bo več kmalu prilike v Mariboru videti naš slovenski film, ker stalno hodi svojo triumfalno pot širom domovine in tudi v inozemstvu. Kongres pleše. Maribor pred premijero najrazkošnejše filmske operete »Kongres pleše«. Ta film, ki s svojim sijajem in prominentni-mi igralci prekaša vse druge filme tega žanra, nam prikazuje dunajski kongres L 1814. na katerem so se sestali vladarji takratnih evropskih velesil, med njimi ruski car Aleksander. Car, mlad in lep, pa tudi lahkoživ, se bolj ko za kongres zanima za zala dunajska dekleta in mesto na konferenco, hodi rajši v Grinzing v družbi srčkane prodajalke Kristine. Film nam pričara pred oči v vsej pristnosti stari Dunaj, kako je živel, ljubil in prepeval... Glavne vloge igrajo: Liiian Har\vey, Willy Fritsch, Lil -Dagover, Konrad Veidt, nastopajo pa tudi mnogi drugi znani in priljubljeni filmski igralci. Film se bo predvajal v Union kinu. J V deželi smehljaja... Kakor lani v prostranem carstvu div-' nih mask, bo tudi letošnji pust dosegel z galareduto Slov. športnega kluba »Maribor« svoj vrhunec. Postavljena v romantično deželo smehljaja, bo prireditev, na pustno soboto, 6. februarja, nudila kljub krizi in stiski vsem par veselih ur neprisiljenega veselja in zabave. Pestro sliko vrlih športnikov bodo letos še spo-polnilt številni udeleženci mednarodnih smuških tekem, katere bodo baš ta dan v okolici našega mesta. Originalni kostumi naj olepšajo rajanje v deželi večnega smehljaja. Istega dne popoldne bo klub priredil tudi kakor lani otroško re-duto pod veščim vodstvom gospe dr. Ravnikove. Nova preganjanja primorskih Slovencev Aretacije brez konca fn kraja. Z letošnjim novim letom so se pričela na Primorskem, posebno na Goriškem, nova, besna preganjanja tamkajšnjih naših rojakov po fašističnih oblastnikih. O prvih aretacijah v Gorici smo že poročali, sledile pa so jim še druge. Skupno so karabinijerji odpeljali v zapore 17 Slovencev, večinoma inteligentov. V Idriji so prijeli nekega Ignacija Lazarja, ker so našli pri njem nekaj izvodov »Pratike«, v Sežani pa posestnika Ivana Pe- gana, ker je zaprosil za potni list za izselitev v Jugoslavijo. V Zgoniku na Pivki so aretirali pet mož in fantov, češ da so raztrgali italijansko zastavo in Mussolinijevo sliko, dočim so 25 kmečkih fantov z Goč in iz Mauč na Vipavskem odpeljali v zapore zato, ker so peli slovenske narodne pesmi. Samo od 1.1. m. do danes je bilo aretiranih na Goriškem in Notranjskem preko 50 naših ljudi. Doživljati nabiralca za podporno akcijo (PRI SIROMAKIH IN PRI BOGATINIH.) Ko sem prejel nabiralno polo za po-L Možno akcijo, sein šel z veseljem na de- lo. saj gre tu za pomoč najrevnejšim in najpotrebnejšim; zato sem bil prepričan, da bo vsak storil in dal, kar je v njegO' vi moči. Pa sem se napotil v ulico, ki je spa dala v meni odkazani rajon. Stopim v Wvo hišo. Priznati moram, da sem bil nekoliko razburjen, kajti vsak začetek je težak in vsak. ki je že kdaj nabiral za ta ali oni namen, ve, kaj mora tak nabiralec vse preslišati. — Na prvih vratih je bil listek, na katerega je okorna roka s črnilom napisala ime. Pozvonim; od-bre mi priletna ženska. Ko ji povem, s kakim namenom prihajam, mi pove, da je njen mož čisto navaden tovarniški delavec, ki mu grozi povrh še redukcija, da bo pa kljub temu prispevala; kmalu Se vrne z desetakom v roki. Na listo se Pa noče podpisati, češ da ni vredno, da )e Premalo; ko ji razjasnim, da je to fldtrebno radi kontrole in da se mora tudi najmanjši znesek vpisati, si obriše skrbno roke v predpasnik ter zapiše svoje ime. Ko odhajam, mi želi mnogo Steče pri nabiranju. . Zadovoljen sem bil, ko sem videl, da lmajo taki, ki so sami potrebni podpore, zavest, (ja so drugi še večji reveži. Nato se pogumno podam v prvo nadstropje; elegantna vizitka mi pove, da stanuje tu bogat zasebnik. Ko pozvonim, Jtu odpre drobno, gosposko oblečeno de-m6-’ povem ji- čemu prihajam, in že °dbrzi po hodniku, odpre neka vrata in Pripoveduje noter, kdo je prišel in po aJ- Pa čujem ženski glas: »Povej gospodu, da mame ni doma!« Vrata se za-Pfejo, otročiček pa se vrne rdečega obraza in povešenih oči: »Mame ni doma!« — gel sem, a bilo mi je kot da me Jp nekdo udaril po glavi, kajti dobro sem vedel, da bi ti ljudje lahko odrinili stotak, pa niti vedeli ne bi, da so ga da- li. Oni pač še niso nikoli trpeli pomanjkanja in ne vedo, kaj se pravi stradati in prezebovati. Stopim k sosednim vratom; odpre mi mlad fant. Ko mu pojasnim namen svojega prihoda, pokliče mater. Pride skronuno, a skrbno oblečena ženska in mi pojasni, da denarja sicer ne more dati, da pa je čitala v časopisu članek in je že pripravila nekaj stare, a še dobro uporabne obleke in več parov čevljev. Povem ji, da sedaj samo denarne prispevke nabiram, da pa se oglasim, ko bomo pobirali tudi darove v blagu. Prijazno se poslovimo. V isti hiši sem do bil še par »kovačev«. Naslednja hiša je bila . lepa vila; ve del sem, da ima lastnik svoj avto in da mu ne manjka ničesar. Odprla mi je služabnica. Na moje pojasnilo odide, slišim odpiranje in zapiranje več vrat in zopet je tu, češ, da je gospod že dal, da so bili že drugi tu. Ko ji pojasnim, da to ni mogoče, da imam edino jaz pravico do pobiranja v tej ulici, nekaj zamrmlja nerazumljivega ter mi pred nosom zaloputne vrata. Grabila me je jeza, pa pomislim, da je vendar mogoče že dal gospodar kak večji dar. Potegnem iz žepa seznam darovalcev, ki sem si ga bil izrezal iz časopisa, pazno pregledam vsa imena, a tega gospoda ne najdem med njimi. Zapustil sem to lepo hišo, v kateri prebiva tako »plemenit« gospod, in sem krenil domov, kajti bil sem preveč razočaran, da bi mogel tisti dan še nadalje nabirati. Bal sem se, da v ponovnem podobnem primeru ne zinem kaj prav krepkega... Sicer pa — kaj pravi sv. pismo? Prej pojde kamela skoz uho'šivanke, kot pa bogatin v nebeško kraljestvo I Nabiralec. Soholsioo Savezna šola SKJ. 4, Sklicujoč se na včerajšnje vabilo, prosim ponovno vse brate, ki so lani prehvali v šestmesečni savezni prednjaški s°li, da se zanesljivo udeleže razgovora Jutri, v sredo 13. t. m. ob 21. uri v Na-todnem domu, župna pišarna. Nujno! — Mačus. Sokolska četa Vrhloga Pri Slov. Bistrici bo imeia svoj občni ?h>r 17. januarja ob 15. uri v prostorih "Tata Antona Mlakerja. Trije dečki so hodili po vaseh, prevlečeni v sv. tri kralje. Pa je pritekel s?sedov Anžek k sosedovim s hlast-ni*n vprašanjem: »Prosim, ali so bili Sveti trije kralji kaj pri vas? Pri nas V ukradli sanke! Spori Mariborski smučarski klub. V četrtek, 14. t. m. ob 20. uri bo od-borova seja v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Tajnik. SK Svoboda, nogometni odsek. Drevi strogo obvezen trening v telovadnici. — Načelnik. • * • • Nogometni turnir v korist Pomožne akcije. SK Svoboda je predlagala medklubskemu odboru LNP, da priredi nogometni turnir, ob sodelovanju vseh mariborskih klubov, v korist Pomožne akcije mestne občine mariborske. S tem predlogom se bo bavil MOLNP na prihodnji seji. Smuk k Ribniški koči. V ranem jutru odpuha vlak proti Brez nu, izhodni točki za smuk k Ribniški koči pod Jezerskim vrhom. Pot od Brezna do Ribnice je zelo ugodna in se prav polagoma dviga; od Ribnice do Pisnika pa je že bolj strmo. Pisnik je prijetna postojanka za smučarje, okoli koče so lepi tereni, za tečaje prav primerni. Od Pisnika proti Ribniški koči se pot naglo in strmo dviga in vodi skoz tihe gozdove, v snežni odeji posebno veličastne. V dobri uri pride smučar iz Pisnika na Ribniško kočo, ki je jako udobna tako za zimski šport kakor za letno razvedri- lo. Koča stoji v sedlu med Jezerskim ter Črnim vrhom. V božičnih počitnicah je bilo tam gori polno gostov, med njimi mnogo Zagrebčanov, ki so bili vsi zadiv-Ijenj nad lepotami našega Pohorja. Na južni strani koče, komaj par minut daleč, je že krasen teren za smučarje. Imenitna je smuka proti Veliki kopi preko Črnega vrha. V nasprotni smeri pa čez Jezerski vrh, in dalje proti ribniškim in lovrenškim jezerom na Klopni vrh. Z vseh teh vrhov je očarujoč razgled na planine; severno tja do Dachsteina, proti zapadu na očaka Triglava, proti jugozapadu in jugu pa na Kamniške in Savinjske Alpe, ter na hrvaško-do-lenisko hribovje. Skratka: kdor si želi planinskega užitka, naj obišče Ribniško kočo pod Jezerskim vrhom (1522 m). Smuška tekma na Rimskem vrelcu. Dočim so se morale sankaške tekme na Pohorju zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedati, je bila v nedeljo 10. t. m. pri Rimskem vrelcu zelo dobro uspela medklubska smuška .tekma na 10 km, ki jo je priredil SK Guštanj-Rimski vrelec ob udeležbi tekmovalcev ljubljanske Ilirije, SSK Maratona, SPD Maribor in domačega kluba. Rezultati so bili: 1. SSK Maraton, Maribor 1:06:32; 2. SK Ilirija, Ljubljana 1:09:13; 3. Štangl Stanko (SK Guštanj-Rimski vrelec) 1:12:42; 4. Dolinšek Mirko (SPD Maribor) 1:27:05. Tekma je bila spočetka zamišljena kot štafetna tekma, a se je zaradi pomanjkanje kompletnih klubskih zastopstev pretvorila v tekmovanju posameznikov. niziral sokolsko telovadbo. Sokolu je ostal tudi pozneje kot železniški uradnik v Račjem, Opatiji in Divači zvest ter je povsod z hajvečjo vnemo širil sokolsko idejo. 2e med vojno se je pridno udejstvoval kot hribolazec in fotoamater. Pravo in najuspešnejše udejstvovanje Ivana Rogliča se pa prične po prevratu. Zbral je prve slovenske teniške igralce, iz katerih vrst je pozneje izšla agilna teniška sekcija SSK Maribora. Nekaj let pozneje je postal Ivan Roglič pravcata duša SSK Maribora in je kot predsednik storil vse za razmah in podvig slovenskega športa v našem obmejnem mestu. Za to veliko organizatorno delo mu je klub podelil častno članstvo. Ivan Roglič še danes vrši celo vrsto funkcij kot podpredsednik Zimskošportnega podsaveza, odbornik SSK Maribora in Aerokluba itd. Od prevrata sem je vnet član Sokola in SPD. Kjerkoli je sportska potreba, je Ivan Roglič s svojimi velikimi izkušnjami med prvimi, — povsod mož ma pravem mestu. Na mnoga leta! Mis* Poljska 1928 Kakor poročajo listi iz Hollywooda, je Walter Grazowsky, mož poljske kraljice lepote iz 1. 1928. Janine Sma-linske, proti svoji ženi vložil tožbo na ločitev zakona z utemeljitvijo, da mu ona principijelno ne pravi drugače kakor »črv«, in da ga je pri neki priliki pobila na tla in mu razpraskala obraz, če bo sodišče tožbi ugodilo, potem bodo »Miss Poljsko«, ki je po svoji izvolitvi za kraljico lepote bila angažirana kot plesalka pri Folies Bergeres v Parizu in pozneje prišla v Ameriko v Holly\vood z dovoljenjem za samo šest mesečno bivanje, najbrže izgnali iz Zedinjenih držav. Lep športni jubilej Naš neumorni pobornik športnih idej gosp. Ivan Roglič slavi te dbi redek jubilej. V prvih januarskih dneh je bilo namreč baš trideset let, odkar je Ivan Roglič prvič pohitel s smučmi na zasneženo Pohorje, pričeli takrat skoro neznano igro namiznega tenisa, se udejstvoval v sabljanju in si priboril prve zmage na teniškem prostoru. V še večjem obsegu je Ivan Roglič gojil vse športne panoge kot oficir v Tarnopolu, kjer je z največjim uspehom vodil celo vrsto tečajev, ustanovil smučarsko četo in orga- Ona piše. »Presneto, prijatelj, tu imaš pa do go pismo!« »Da, od moje žene, 16 strani.« »Kaj ti pa toliko piše?« »Piše; da mi bo vse ustmeno povt dala, ko se vrne.« Kako te bilo. — Kako to, da ima tvoj avto tako razrezane obroče? — Veš, vozil sem čez steklenico. — Ali je nisi prej zapazil? Ne ... tisti mož jo je imel v žepu. Koledarček »Jadranske straže«. »Jadranska straža « priporoča svojii članom koledarčke za leto 1932. Dobe s po Din 10.— v društveni pisarni In ti govini g. H. Sax, Grajski trg. Tragedija v Indijskem oceanu (Po zapiskih mladega ribiča Louisa Herlevana.) (Dalje.) T unija umrje mala Pavia, otrok zakon cev Brunou. Za dojenčka je St. Paul smrt. Zopet jih je samo sedem. Toda to število se sedaj hitro zmanjšuje. ,. je 14. juli. Na ta dan niso dela- li. Zjutraj so se lepo umili, dvignili na ^aIPadlo zastavo in peli marseliezo. Privlekli so na dan gramofon, kateremu le že zdavnaj počilo pero. Plošče so vr-|ili kar s prsti. S časom so si pridobili tako vajo, da je bilo čuti, kot da je go-nilo nepokvarjena gdeK so do polnoči. Puloch, ki neprestano govori samo o ?voii ženi, postaja čedalje slabejši. Nekega jutra se ne tnore več dvigniti. Dlesen ga silno boli, Pravi, da ima jezik ves esen. Strašno je bled in težko diha. Brunou mehi, da je to skorbut. Naslednje dni oteče Puloch po vsem telesu. Nihče se ga ne upa dotakniti ra-ton gospe Bronou. Ona sedj ves čas pri pjem in mu daje obkladke. Ponoči ču-Jeta pri njem Ouilivic in Huludut. Ko Je izdihnil, čuvaji tega niti niso opazili. Zjutraj so ga našli mrtvega, vsega nabreklega in modrikastega. V Pulochovi smrti vidijo Znamenje svoje usode pred seboj. Tako se bo vsem Ugodilo, ako kmalu nc pride iadja. lovilno napravo za vodo. V tovarni ga položijo za en dan na mrtvaški oder in čujejo pri njem, potem ga pa pokopljejo. Ves dan se mučijo, da bi v trdih tleh izkopali za rakev potrebno jamo. Bru-nou, Huludut, Herledan in Ramomzi dvignejo rakev in jo nesejo h grobu. Za njimi pa koraka Ouilivic in s prsti vrti edino p'oščo, ki jim je še ostala, neki star valček... Na otoku St. Paul je pomlad. Pol leta je že preteklo, odkar je odplula ladja. Zakaj je ni, zakaj? ... V vodstvu družbe tam doma v Franciji se je bila izvršila med tem neka osebna izprememba, kmalu potem pa so celo podjetje razpustili. In tako so na tistih sedem ljudi sredi Indijskega oceana popolnoma pozabili. Usoda pa si je privoščila še to hudomušnost, da so časopisi, baš v času, ko so ljudje v Betoniii povpraševali po po-grešancih, prinesli vest, da je otok St. Paul izginil v morje. Odposlana je bila ladja, da preišče, če je ta, vest resnična. Ladja ni naš'a ritoka nikjer. To se zgodi mnogim ladjam- ki nimajo dobrih instrumentov m izvežbanih geografov. In n j 'au' suumeniov m izvezoamii geogratov. In Ja dobi/o deske za rakev, razdrejo! tako so doma v Franciji smatrali samo- tarje na otoku za izgubljene. V Bretoniji so črtali zanje maše zadušnicc... Pozabljenci sredi oceana pa životarijo dalje: Preko otoka divjajo silni pomladanski viharji. Ako gredo na ribolov, morajo ure in ure ležati na tleh, da jih vihar ne trešči ob tla. Zakonca Brunou in Herledan zbolita. Jesti se več ne upata. Ako gladujeta, se njuno stanje zboljša za nekaj ur; vsak grižljaj od rešenih konzerv pa deluje na-nja kakor strup. Gladovanje pa ju je oslabilo in izmučilo. Koncem septembra umrje Francois. Ostala petorica nima več toliko moči, da bi ga pokopala. Truplo položijo na neko skalo. Ko prične razpadati in širiti neznosen smrad, se splazi Herledan z zadnjimi močmi do njega in ga odvleče drugam. Plaveč se po tleh ga vleče tri ure daleč preko otoka do obale. Ta izlet preko otoka prinese vsem srečo. Herledan najde pingvinjsko gnezdo in v njemu nekaj jajc. Željno jih nekaj izpije, in zadobi novih moči. Zdaj išče še dalje in najde celo naselbino pingvinov. Prihodnje dni nabirajo Herledan, Ouilivic in Ramonzi marljivo jajca; naberejo jih več tisoč. Za kratek čas sd preskrbljeni s svežo hrano. Skorbut odneha, Herledan se !e skoraj popolnoma popravil. Devetega novembr; ,o pojedli zadnje pingvinjsko jajce. ‘Valitev p ngvinov je minila. Ko je zamorec Ramonzi iskal jajc, je slučajno odkril čudežno rastlino Primglea antiscorbutica. Rastla je visoko na neki nedostopni skali, kamor niso mogli priti kunca. Veselo je pripovedoval o svoji najdbi. Naslednji dan je nameraval splezati na skalo in prinesti rastlino. Ramonzi se je zjutraj odpravil na pot, toda Ali se vrnil več. Šli so ga iskat in ga našli ob vznožju skale«, vsega razmesarjenega. Ko . je plezal na skalo, so ga napadle ptice roparice, ki so najbrže tam gori gnezdile. Ker se je držal z obema rokama za strmo skalo, se ni mogel braniti. Končno je izpustil ta treščil na tla. Herledan ne ve, ali bi objokaval Ra-monzija ali bi ga zavidal«; ta vsaj ni umrl na skorbutu. Preganjan od strašne bolezni, katere znaki so se zopet pojavili, se je Ouilivic podal nekega dne s svojim bambusovim čolničem iz varnega zaliva. Mogoče, dobi zunaj kaj rakov, sveže hrane. Naenkrat zasliši Herledan z morja klice na pomoč. Takoj steče k svojemu čolniču in odvesla na odprto morje. OuMivica ne more najti. Herledan in Huludut, edina moža, ki sta še ostala na otoku, iščeta naslednje dni zaman svojega tovariša. Toda ne najdeta ga, in vzrok njegove smrti ostane uganka. Od vseh moških je bi najboljši plavalec in morje na ta dan popolnoma mirno. Niti njegovega trupla, niti čolna ni morje vrnilo. (Konec jutri.) Otorrsr BeQ: 21 Lovvoodska sirota Mrs. Reed me nikoli ni povabila v Gates-theaid, nihče me ni niti enkrat posetil. Nobene zveze ni bito med menoj in med svetom, ne pisem ne poročili nisem sprejela, šolski predpisi, šolske dolžnosti, šolske toge, nazori, glasovi, obrazi, fraze in kroii, nagnjenja m mržnje: to je bilo vse, kar sem vedela o življenju. Zdaj sem pa čuittia, dia to ni bilo dovolj. V enem samem popoldnevu sem se naveličala navad osmih let. Zahrepenela sem po prostosti, po prostosti sem hlepela, za prostost sem molila, a kakor da je molitev, veter odplMJal. Zato sem se odrekla prostosti in izrekla skromnejšo prošnjo: za izpremembo, za kakšno pobudo. A tudi za to molitev se mi je zdelo, da jo je veter odnesel v prostranstvo. »Potem,« sem zakričala napol v obupu, »ml daj vsaj novo službo!« V tem hipu me je poklical zvonček, ki je naznanjal večerjo. Pretrgane verige svojih misli nisem mogla zvariti, dokler ni prišla ura počitka. Pa še tedaj me je odvračala od predmeta mojih misli s svojim dolgoveznim klepetanjem učiteljica, ki je stanovala z mano. Kako sem si želela, naj bi zaspala! Zdelo se mi je, da bi mi gotovo kaka pobuda pomagala iz zagate, ko bi se le utegnila baviti z mislijo, ki mi je bila pred večerjo pri oknu šinila v glavo. Končno je gospodična Gryce*) zasmrčala. Bila je oko;na žena iz Watosa m doslej sem njene nočne nosne melodije obsojala kot navadno nadlego. Drevi pa sem pozdravila prve globoke glasove z zadovoljstvom. Zdaj sem bila rešena vsake ovire; napol obledela misel mi je takoj zopet oživela. »Novo službo!« sem si šepnila. »Vem, dpi je nekaj na tem, ker mi ne zveni preveč vabljivo, vsaj ne kot svoboda, vzhit, zabava. Kako divne besede! A žal, le besede, zvok, tako votel in minljiv, da bi le tratila čas, ko bi se s tem bavila. Toda služba! To je nekaj stvarnega! Vsakdo lahko služi. Tukaj sem služila osem let. Zdaj si drugega ne želim, kot da bi služila drugje. Ali ne morem toliko doseči po lastni volji? AH stvar ni izvedljiva? Da, cilj ni tako nedosegljiv; ko bi le imela tako bistre možgane, da bi še iztuhtala, kako bi se mu približala. Vzklonila sem se v postelji, da bi laglje mislila. Bila je hlaidna noč; zato sem se ogrnila s šalom in spet na vso moč mozgala; »Česa želim? Novo mesto med novimi obrazi v novi hiši v novih razmerah. Želim to, ker bi mi nič ne pomoglo, ko bi si kaj boljšega želela. Kako dosežejo ljudje nove Službe? Obračajo se do prijateljev; jaz jih nimam. A dovolj je takih, ki nimajo prijateljev, ki morajo sami zase skrbeti in biti svoji lastni pomagači. In česa se tedaj poslužujejo?« Nič odgovora ni bilo od nobene strani. Velela sem torej svojim možganom, naj iztuhtajo brž kaj drugega. Trudili so se in mučili še močneje. Čutila sem, kako mi je kri plala v glavi in v sencih. A skoro celo uro so možgani tavali v temi, nič ni zalegel njih napor. Vsa vročična od neplodnega mozganja sem vstala In začela hoditi po sobi. Odgrnila sem zaveso, zagledala zvezdo ali dve, se stresla od mraza in zlezla zopet v posteljo. Prijazna vila je bila bržkone med mojo odsotnostjo dihnila pobudo na mojo blazino. Ker jedva sem legla, ml je šinilo čisto gladko in naravno v glavo: »Tisti, ki se potegujejo za mesta, oglašajo v novinah. Pošlji oglas v, — shireskl vestnik!« »Kako? Saj nič ne vem, kako je treba oglašati!« *) Izg. grajs. Odgovorov je bilo zidaj na pretek: »Položi oglas m denar zanj v zavitek, ki ga potem pošlješ uredniku. O prvi priliki, ki se ti bo nudila, daš pismo na pošto v Lo\vtonu. Odgovore naj ti pošljejo pod J. E. na poštni urad v Lowtomu. Teden dni pozneje stopiš tja m povprašaš, ali je prispel kak odgovor, potem pa boš že videla, kaj ti bo storiti.« Ta načrt sem dvakrat, trikrat premislila, dokler ga ni duša prebavila in je bil lepo bistro zasnovan. Bila sem zadovoljna in sem zaspala. Ob zori sem vstala. Napisala sem oglas ter ga omotala m naslovila, še preden je zvonec prebudil gojenke. Glasil se je takole: »Mlada, spretna učiteljica«, — ali nisem že dve leti poučevala? — »želi mesta v rodbini, ki ima izpod štirinajst let stare otroke.« — Ker sem štela jedva osemnajst let, bi ne bilo dobro, ko bi se lotila vzgoje starejših otrok. — »Usposobljena je za navadne predmete dobre angleške naobrazbe. Poleg tega poučuje še francoščino, risanje in godbo.« — Za sedaj ozki seznam predmetov je bil za tiste čase precej obširen. — »Naslov: J. E., poštni urad, Lowton, — shire.« Ta spis je bil ves dan zaklenjen v mojem predalniku. Po čaju sem prosila novo prednico dovoljenja, da bi smela v Lowton, kjer imam nekaj opravkov zase in za svoje družice. Takoj mi je ustregla in napotila sem se iz zavoda. Dve milji je bilo treba cokljati in večer je bil vlažen; a dnevi so bili Še dolgi. Stopila sem v kako trgovino, vrgla list v poštni nabiralnik in sem se vrnila po hudem dežju, vsa premočena, toda lahkega srca. Naslednji teden se mi je zdel dolg, nazadnje pa je le nehal kakor vse stvari pod luno in spet sem se nekega ugodnega jesenskega večera napotila v Lowton. Slikovita pot je to bila, držala je ob potoku in skozi razkošno dolino. A ta večer sem mis'ila bolj na pisma, ki so me čakala ali ne čakala v mestecu, kot na vso lepoto travnikov in vode. Moja pretveza za to pot so bili novi čevlji. Daila sem si jih torej najprej pomeriti, potem pa sem stopila čez čisto in mirno uličico in bila na pošti. Poštarica je bila stara dama, ki je nosila rožene naočnike in orne voh e ne zapestnice. »Ali Je kaj pisem za J. E.?« sem vprašala. Pokukala je name čez naočnike, nato je odprla predal, v katerem Je dolgo brskala in iztikala med pismi, tako dolgo, da ml je že upadal pogum. Končno je tiščar la neko pismo skoro pet minut pred naočnike, potem pa mi ga je izročila skozi okence z oStrtm in nezaup-nlm pogledom — bito je za J. E. »Drugega ni?« sem vprašala. »Nobenega ni več,« je dejala. Spravila sem pisanje v žep in okrenlla lice proti domu. Odpreti ga nisem utegnila. Hišni red je zahteval, da moram biti ob osmih doma, a zdaj je bilo že sedem in pol. Razne dolžnosti so me pričakovale doma. Morala sem nadzirati gojenke med učno uro, potem je bila vrsta na meni, da čitam molitve, da spravim otroke spat, potem pa sem z družicami večerjala. In ko smo se končno odpravile spat, je bila neogibna gospodična Gryce zopet moja spremljevalka. Imeli sva le kratek konec sveče v svečniku in bala sem se, da bo blebetala, dokler ne izgori. Na srečo pa je bila učiteljica radi dobre večerje zaspana. 2e je smrčala, še preden sem se bila slekla. Se vedno je ostal košček sveče. Izvlekla sem svoje pismo, na pečatu sem ugledala črko F. Odprla sem pismo, bito je prav kratko. »Če J. E., ki je oglasila v — shireskem vestniku od zadnjega četrtka, da išče mesta, res zna vse to, kar je v oglasu naštela, in če ima kaj spričeval za svoj značaj in svojo sposobnost, lahko dobi mesto; poučevala bo gojenko desetih let za trideset funtov na leto. Prosim J. E., naj vpošlje svoja priporočila, ime in na- slov in vse ostale podrobnosti na »gospo Falrfaž, Thornfield pri Millcoteu, — shire*).« Dolgo sem motrila pismo. Pisava je bila bolj starinska in nedoločna, kakor da je pisala starejša gospa. To dejstvo mi je bilo zelo povšeči. Na tihem sem se namreč bala, da bi ob samovoljnem postopku ne zašla v kako neugodnost, predvsem pa sem želela, da bi bil uspeli mojih teženj pošten, čist, en regie**). Čutila sem, da bi starejša gospa ne bila odveč pri poslu, ki me j® vabil! Gospa Fairfax! Videla sem jo v črni halji in M čepcu za vdove; hladna je bila, a ne nevljudna, po kalupu starejših angleških spoštljivih ženic. Thornfield! Bržkone ime hiše — čist, urejen krali dasi nisem uspela, ko sem si hotela v duhu naslikati vse poslopje. Millcote,- — shire! Poklicala sem si v spomin vse, kar sem vedela o zemljepisju Anglije. Da. znano mi je bilo tudi to: grofija iin mesto. V — shire je bilo sedemdeset milj bliže iz Londona kot v oddaljeno grofijo, kjer sem bila sedaj. To je bito lepo priporočilo. Hrepenela sem v kraje,' kjer je bilo življenja in izpremembe. Millcote je bilo veliko tovarniško mesto na obrežju reke A —. Dovolj živahen kraj brez dvoma. Toliko bolje, bo vsaj vse drugač kot tukaj. Ne, da je moji domiselnosti prijala predstava visokih dimnikov in oblakov čada — »toda«, sem ugibala, »Th o ra field bo gotovo daleč proč od mesta.« Tu je sveča ugasnila in takoj nato sem zaspala- Prihodnjega dne sem napravila nove korake. Moll načrti niso smeli ostati samo v moji duši. Morala sem jih zaupati tudi drugim, že sem hotela uspeti. Stopila sem k prednici in ji povedala, da se nadejam dobiti novo službo, v kateri bi imela dvakrat toliko plače kot v Lovvoodu, in sem jo prosila, naj javi stvar Mr. Brock lehurstu ali drugemu odborniku in dožene, ali bi dovolili, da se nanje sklicujem. Prijazno je obljubila, di mi bo ugodila. Drugega dne je priobčila prošnjo Mr. Brocklehurstu, ki je dejal, da mora dovoliti izstop tud Mrs. Reed, ki mi je bila varuhinja. Pisali so ji torej! odgovorila je, naj storim, kar mi je drago, ker je že davno nehala zame skrbeti. To pismo je nato krožilo po odboru in po dolgem oklevanju so mi uradno dovolili, naj si svoje odnošaje izboljšam, če morem; hkrati so pristavili, da sem se v Lowoodu vedla vedno le* po, kot učenika in kot učiteljica, in mi bodo zato po-slali izpričevalo o značaju in znanju, ki ga bodo podpisali nadzorniki zavoda. Teden dni pozneje sem res sprejela tisto izpričevalo. Poslala sem prepis gospe Fairfax, ki mi ie kmalu odgovorila, da je zadovoljna, in dotočila, naj prevzamem po štirinajstih dneh mesto vzgojiteljice v njeni hiši. Začela sem se pripravljati na pot. Štirinajst dni j« kaj hitro minilo. Nisem imela bogve kakšne oprema dasi dovolj za moje potrebe. Zadnji dan je zadostoval, da si uredim kovčeg, istega, ki sem ga bila prinesla pred osmimi leti iz Gatesheada. Zaboj je bil prevezan z vrvjo in naslov pribit. Čez pol ure naj bi prišel se! ponj, da ga odnese v Lcvvtofl. kamor bi se morala napotiti drugo jutro, da zatečeni pošto. Očedila sem skrbno svojo črno sukneno popotno obleko, pripravila čepico, rokavice in rodovnik. Iztikala sem po vseh svojih predalih, da se uverim, ali nisem kaj pozabila. .Ko nisem več imela prav nobenega opravka, sem sedla in počivala. Pa ni bilo močit dasi sem bila ves dan na nogah, nisem mogla počivat! niti za trenutek. Preveč sem bila razčiljena. Nocoj s® zaključi važna doba v mojem življenju in druga bo jutri začela. Presledka ni moči prespati. Moram vsa vročična bedeti, dokler se ne izvrši izprememba. *) Izg.: ferfeks, tsornfild, milkout; šajr (pomeni grofijo, v sestavah Izg. »Šr«), **) Izg.: an regi (franc.) = v redu. Oddam kuhinjo in sobo s pritiklinami. Stritarjeva ul. 35. 75 Stranka brez otrok išče do 1. marca 2—3 sobno stanovanje. Ponudbe pod »solnčno« na upravo »Večernika«. 13 Stanovanje, soba in kuhinja z vsemi pritiklinami, električno razsvetljavo in vodovodom, oddam mirni stranki s 15. januarjem ali 1. februarjem. Vprašati pri upravi »Večernlka«. 88 Sobo in kuhinjo iščem v bližini kolodvora. Naslov pustiti v upravi Večernika. 99 Sobo in kuhinjo oddiam takoj mirni stranki brez otrok. Pobreška cesta 21. 113 Enosobno solnčno stanovanje kabinetom in pritiklinami se takoj odda. Poizvedbe v upravi lista. Sobo in kuhinjo iščem takoj ali s 1. februarjem. Ponudbe pod »Mirna stranka« na upravo Večernlka. 104 Veliko prazno sobo, nasproti glavnega kolodvora oddam. Naslov v upravi »Večernika«. lil Dve mali sobi in kuhinjo oddam s 1. februarjem mirni stranki. Pobreška cesta 21, Maribor. 105 3 otroke od 2 mesecev do 4 leta stare oddam za svoje. Kapun Viktorija, Košaki 5. 110 Zgubljeno je bilo nalivno pero na poti Židovska, Gosposka, Aleksandrova cesta, Cankarjeva, Razlagova. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri Hameršaku, Zidovska ulica 4. 101 Osmošolec želi inštruirati dijake iz nižjih razredov tudi iz latinščine za višje razrede realne gimnazije. Ponudbe pod »Osmošolec« na upravo Večernika. 100 Pridno kmečko dekle želi se naučiti kuhanja, zato išče službo pri boljših ljudeh. Naslov v upravi Večernlka. 102 Gospod ravnatelj naroča šoferju: Moja tašča odpotuje z brzovlakom ob osmih. Pa hitro vozite, da ne bo zamudila vlaka. Šofer: Brez skrbi, gospod ravinatelj, vozil bom, kakor da vozim svojo taščo! NAZNANILO! Naznanjam cenjenim odjemalcem, da bom prodajal od srede, dne 13. januarja ca 1000 kg sveže slanine brez kože po najnižji ceni. Se priporoča FRIDRICH WEITZL, Maribor, Glavni trg 5 103 Stojnica od Velike kavarne. Podpisani Jože Gradišnik, izjavljeni, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena Juljana Gradišnik. 109 Maribor, 12. januarja 1932. lože Gradišnik Maribor *ro*v SOKLIČ Sandro^ ■Mtopniki >« (prejmei« SoIko. Inserlraite v ..Veterniku" Izdaja Konzorcll »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC STANKO DETELA v Mariboru- v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik