EvaGombač1,JasminaPrimožič2 Ovred no te nje ob li ke in raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce pri otro cih z eno stran sko hei log na to pa la tos hi zo s tri di men zio nal nim la ser skim sli kov nim si ste mom UpperJawFormandSizeAssessmentamongChildrenwitha Unilateral CleftLipandPalateUsinga Three-dimensionalLaserScanningDevice IZvLEČEK KLJUČNEBESEDE:enostranskaheilognatopalatoshiza,tridimenzionalnoslikanje,zgornjačeljustnica IZHODIŠČA. Na men ra zi ska ve je bil na 36 ra zi sko val nih mo de lih če ljust nic ovred no ti ti vpliv ki rurš ke os kr be eno stran ske hei log na to pa la tos hi ze na ob li ko in raz sež nost zgor - nje če ljust ni ce pri otro cih s shi zo v pri mer ja vi z vrst ni ki brez te ne pra vil no sti. METODE. V re tros pek tiv no pre seč no ra zi ska vo smo vklju či li 36 otrok. Prei sko va na sku pi na je vklju - če va la osem de klic in de set v Neap lju zdrav lje nih deč kov (sta rih 9 ± 1,5 let), to rej 18 ra - zi sko val nih mo de lov z eno stran sko hei log na to pa la tos hi zo. Kon trol na sku pi na je vklju če va la 18 štu dij skih mo de lov slo ven skih otrok brez shi ze in brez zob nih in če ljust nih ne pra vil - no sti, de vet de klic in de vet deč kov (sta rih 8,8 ± 1,8 let). Mavč ne mo de le smo po sne li s tri - di men zio nal nim la ser skim sli kov nim si ste mom in jih ana li zi ra li z us trez nim ra ču nal niš kim pro gra mom. Iz me ri li in izra ču na li smo do lo če ne li near ne in plo skov ne di men zi je v trans - ver zal ni rav ni ni ter pro stor ni no pri pa da jo če ga dela neba. Ob li ko va li smo pare, ki so se uje ma li v sta ro sti in spo lu, ter nji ho ve vred no sti pri mer ja li z us trez nim sta ti stič nim pro - gra mom. REZULTATI. Otro ci s ki rurš ko os krb lje no eno stran sko hei log na to pa la tos hi zo so ime li sta ti stič no z na čil no manj šo zgor njo če ljust ni co (p < 0,05) kot otro ci v kon trol ni sku - pi ni. ZAKLJUČKI. Otro ci s ki rurš ko os krb lje nim raz ce pom po nea pelj skem pro to ko lu zdrav - lje nja (os kr ba raz ce pa ust ni ce pri še stih me se cih, meh ke ga neba pri 12 me se cih, tr de ga neba pri 18 me se cih, brez če ljust noor to ped ske pri pra ve in or to dont ske ga zdrav lje nja po ope ra ci ji) ima jo zna čil no manj šo zgor njo če ljust ni co kot otro ci brez te ne pra vil no sti. Če - prav bi bila za ugo tav lja nje vpli va ki rurš ke os kr be raz ce pa na rast in raz voj zgor nje če - ljust ni ce po treb na lon gi tu di nal na ra zi ska va, lah ko na pod la gi ugo tov lje nih re zul ta tov po sred no skle pa mo, da je rast zgor nje če ljust ni ce pri otro cih s ki rurš ko os krb lje nim raz - ce pom ome je na. 1 EvaGombač,dr.dent.med.,Katedrazačeljustnoinzobnoortopedijo,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani, Vrazovtrg2,1000Ljubljana;eva.gombac@gmail.com 2 Izr.prof.dr.JasminaPrimožič,dr.dent.med.,Katedrazačeljustnoinzobnoortopedijo,Medicinskafakulteta,Univerza v Ljubljani,Vrazovtrg2,1000Ljubljana 405MedRazgl.2019;58(4):405–15 • Raziskovalni članek biščnem na stav ku se začne v pre de lu stran - skega se kal ca in se po in ci ziv nem šivu na - da lju je do in ci ziv ne ga fo ram na. Nebo deli po neb nem šivu, ven dar pri EHGPS tako, da je na ne raz cep lje ni stra ni v večini pri me - rov no sni pre tin združen z neb nim odrast - kom. Pri OHGPS pa sta neb na odrast ka na obeh straneh ločena od no sne ga pre ti na (1). Zdrav lje nje hei log na to pa la tos hiz Po tek zdrav lje nja je raz li čen gle de na vr sto raz ce pa. V os no vi se na čr tu je ki rurš ka pre - mo sti tev de fek ta, ven dar še ved no ni enot - ne ga mne nja gle de ča sa in vr ste ki rurš ke os kr be neba, saj zgod nje in po pol no za prtje neba pri po mo re k bolj še mu raz vo ju govo - ra, hkra ti pa od lo že na ki rurš ka os kr ba neba manj vpli va na kra nio fa cial no rast, pred - vsem zgor nje če ljust ni ce (3). Cilj zdrav lje - 406 EvaGombač,JasminaPrimožič Ovred no te nje ob li ke in raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce pri otro cih … aBSTRaCT KEYWORDS:unilateralcleftlipandpalate,three-dimensional,upperjaw BACKGROUNDS. The aim of the study was to as sess how sur gi cal treat ment of a cleft lip and pa la te af fects the size and form of the up per jaw among chil dren with cleft lip and pa la te in com pa ri son to chil dren wit hout ma locc lu sion. METHODS. A group of 36 chil dren were inc lu ded in the pre sent re tros pec ti ve cross-sec tio nal study. The study group con si sted of 18 chil dren’s study casts, 8 girls and 10 boys, (aged 9±1.5 years) who un - der went sur gi cal treat ment of the uni la te ral cleft lip and pa la te. A matc hed con trol pair with cor res pon ding age and gen der and wit hout ma locc lu sion was found to each cleft child. Ho we ver, the con trol group inc lu ded 18 healthy chil dren wit hout ma locc lu sion, 9 girls and 9 boys, (aged 8.8±1.8 years). The den tal casts of the chil dren’s up per jaws from both groups were scan ned using a three-di men sio nal la ser scan ning de vi ce. Trans ver se ma xil lary widths, the sur fa ce of the gin gi val pla ne, the sur fa ce of the pa la tal vault and the pa la tal vo lu me were mea su red. RESULTS. Chil dren who un der went early sur gi cal treat - ment of cleft lip and pa la te had a sta ti sti cally sig ni fi cantly smal ler up per jaw (p<0.05) than chil dren wit hout ma locc lu sion. CONCLUSIONS. Chil dren who un der went sur gi cal treat ment of the cleft lip and pa la te ac cor ding to the Na ples pro to col of treat ment (lip sur gery at six months, soft pa la te sur gery at 12 months and hard pa la te sur gery at 18 months, no ort hop hae dics was car ried out prior sur gery and no ort ho don tic treat ment was per - for med af ter it) have a sig ni fi cantly smal ler up per jaw than chil dren wit hout ma locc lu - sion. Alt hough a lon gi tu di nal study would be ne ces sary to as sess the ef fects of sur gi cal treat ment of the cleft lip and pa la te on the growth and de ve lop ment of the up per jaw, ba sed on the re sults of the pre sent study, it can be in di rectly conc lu ded that the re is a re - strain of up per jaw growth among chil dren with sur gi cally trea ted clefts. IZHODIšČa Shi ze (gr. schisis,raz ce pi ti) ust ni ce, zo bišč - nega na stav ka in neba so naj po go stejše pri - ro je ne ne pra vil no sti mak si lo fa cial ne ga po - dročja (1). V Slo ve ni ji se z nji mi rodi eden od 609 živo ro je nih otrok (2). Opre de li tev hei log na to pa la tos hiz Pri hei log na to pa la tos hi zi (HGPS) sta raz cep - lje na pri mar no in se kun dar no nebo. Otroci ima jo raz cep lje no ust ni co, zo biščni na sta - vek in nebo na eni stra ni pri eno stran ski hei - log na to pa la tos hi zi (lat. cheilognathopalatosc- hisisunilateralis,EHGPS) ali obeh stra neh pri obo je stran skih hei log na to pa la tos hi zi (lat. cheilognathopalatoschisis bilateralis, OHGPS). Raz cep se začne ob sred nji li ni ji na ust nični rdečini in se na da lju je pre ko vrha Ku pi do ve ga loka v no sni vhod. Na zo - nja je, da bo imel otrok po ki rurš ki os kr bi čim bolj pra vil no ob li ko va no ust ni co in nos, vo do te sno pre de lje no ust no in no sno vot - li no ter do volj dol go meh ko nebo, ki bo do - vo lje va lo pol no vred no neb no žrel no za po ro. Za go tov lje na mora biti tudi pri mer na pre - hod nost nosu, da bo lah ko ohra nil pravilno di ha nje in s tem dr žo je zi ka, kar bo ugod - no vpli va lo tudi na raz voj če ljust nic (4). V Slo ve ni ji ki rurš ko os kr bi jo raz cep ust - ni ce pri sta ro sti šest me se cev, meh ko nebo pri sta ro sti ene ga leta, trdo nebo in zo bišč - ni na sta vek pa med dru gim in tret jim le tom sta ro sti. Pri raz ce pih pri mar ne ga in sekun - dar ne ga neba zač ne jo ta koj po rojs tvu s če - ljust noor to ped sko pri pra vo. Z or to dont sko obrav na vo se po ča ka do ob dob ja me njal ne - ga zo bov ja, or tog nat ske po se ge za ure di tev med če ljust nih od no sov pa na čr tu je jo v odra - sli dobi (4). Na ši prei sko van ci so bili zdrav - lje ni na Uni ver zi v Neap lju (Se con da Uni - ver si ta’ di Na po li, Nea pelj, Ita li ja). Ope - ra tiv ni po seg je iz va jal ved no isti ki rurg zme raj po ena kem pro to ko lu. Raz cep ust - ni ce so ki rurš ko os kr be li pri sta ro sti šest me se cev, raz cep meh ke ga neba pri sta ro sti ene ga leta in raz cep tr de ga neba pri sta ro - sti 18 me se cev. Zo bišč ni na sta vek ni bil oskrb ljen s kost ni mi pre sad ki. V ča su od rojstva do ope ra ci je ni bilo no be ne če ljust - noor to ped ske pri pra ve in po ope ra ci ji bol - ni ki niso bili or to dont sko obrav na va ni. vpliv ki rurš ke os kr be hei log na to pa la tos hi ze na rast in raz voj zgor nje če ljust ni ce V stro ki še ni enot ne ga mne nja gle de pro - to ko la obrav na ve shiz, saj je v li te ra tu ri opi - sa nih ve li ko raz lič nih pri sto pov, ki so bolj ali manj us pe šni (4–6). Us pe šnost zdrav lje - nja je od vi sna tako od ki rurš ke ga pri sto pa kot tudi od ob dob ja raz vo ja otro ka, v ka te - rem na čr tu je mo po sa me zen po seg (3). Neka - te ri av tor ji ugo tav lja jo, da ki rurš ka os kr ba raz ce pa zgor nje če ljust ni ce v zgod njem raz - voj nem ob dob ju ome ju je nje no nor mal no rast in raz voj (7–9). To se ka že v nes klad nem raz vo ju in ra sti obraz ne ga ske le ta. Za stoj v ra sti se ne po ka že ta koj, am pak na sta ja po - ča si. Pri red kih prei sko van cih, ki kot otro - ci niso bili de lež ni ki rurš ke os kr be, am pak so jih zdra vi li še le v odra sli dobi, so ugo - to vi li nor mal na raz mer ja obraz nih de lov. Iz tega lah ko skle pa mo, da ope ra tiv ni po se gi, ki se opra vi jo v zgod njem otroš tvu pri vede - jo do mo te ne ra sti obraz ne ga ske le ta (10). Sklep šte vil nih av tor jev je, da je braz go tinje - nje po ope ra ci ji neba v zgod njem otroštvu od go vor no za mo te no rast zgor nje čeljust - ni ce (3,11,12). Ta se lah ko konča z izra zi - tim nes klad jem med zgor njo in spod njo čel - just ni co ali pa nes klad ja ni. Pri izra zi tem nes klad ju ima jo bol ni ki zna či len pro fil s sla bo raz vi tim sred njim de lom in pou dar - je nim spod njim de lom obra za ter ne pra vilen griz (13). V ra zi ska vi, pri ka te ri so primer - ja li raz sež nost neba pri otro cih, zdrav lje nih po še stih raz lič nih protokolih, so ugo to vi - li, da vr sta ki rurš ke ga pro to ko la vpli va na raz li ke v raz sež no sti neba (14). Otro ci, ki so bili obrav na va ni po ki rurš kem pro to ko lu, pri ka te rem shi zo pre mo sti jo v več ko ra kih in trdo nebo za pre jo po sta ro sti dveh let, do - se že jo neb ne raz sež no sti, ki so po go ste je pri mer lji ve ali ena ko vred ne z raz sež nost - jo neba zdra vih otrok brez shi ze. Zgod nje za pi ra nje tr de ga neba ali zdrav lje nje shi ze v eni stop nji pa ima za po sle di co manj šo raz sež nost neba kot pri otro cih brez shi ze (14). Ne ka te ri av tor ji ugo tav lja jo, da pri izo - li ra nih pa la tos hi zah oprav lje no ope ra tiv no zdrav lje nje oz. po sle dič no braz go ti nje nje ne pov zro ča za sto ja ra sti (15). Rast zgor nje če ljust ni ce je mo go če sprem lja ti na mavč nih mo de lih, kar je poseb - no pri mer no v otroš tvu, ka sne je pa z ana - li zo stran ske ga te le rent ge no gra ma gla ve in vra tu, ki je za ra di se va nja in va zivna me to - da. Na mavč nih mo de lih lah ko rast sprem - lja mo z me to do mer je nja li near nih raz dalj med iz bra ni mi re fe renč ni mi toč ka mi, ven - dar z upo ra bo li near nih me ri tev za ugo - tavlja nje raz sež no sti tri di men zio nal nih (3D) struk tur, kot je zgor nja če ljust nica, ne 407MedRazgl.2019;58(4): more mo po vsem na tanč no opi sa ti nje ne ob - li ke. Huddart in sodelavci so poskušali opi - sa ti po vr ši no pre de la, pri za de te ga s shi zo tako, da so 3D ob li ko raz ce pa prevedli v dvo- di men zional no (2D) po vr ši no, ven dar je za ra di na pak, ki pri tem na sta ne jo, me to da ne za nes lji va (16,17). Ber ko witz in so de lav - ci so ugo to vi li, da lah ko z me to do ste reo - fo to gra me tri je na tanč no opi še jo 3D lego na sto ti ne točk, ki se stav lja jo po vr ši no neba (17). Na pod la gi tega so ka sne je raz vi li 3D-ske - ner je in us trez ne ana lit ske pro gra me, ki omo go ča jo na tanč no ana li zo ra zi sko valne - ga mo de la v vseh treh raz sež no stih. Za ra di bolj učin ko vi te ga na čr to va nja ki - rurš ke os kr be in če ljust noor to ped ske obrav - na ve pri otro cih z raz ce pom ust ni ce, zo bišč - ne ga na stav ka in neba bi bilo smi sel no ovred no ti ti raz sež nost zgor nje če ljust ni ce v treh di men zi jah po ki rurš ki os kr bi in jo pri mer ja ti z raz sež nost jo zgor nje če ljust ni - ce otrok brez zob nih in če ljust nih ne pra vil - no sti. Na men na še ra zi ska ve je bil ugo to - vi ti, ko li ko raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce po zdrav lje nju EHGPS od sto pa jo od zdra vih vrst ni kov, saj stop nja od sto pa nja odra ža ustrez nost oz. neu strez nost upo rab lje ne ga pro to ko la zdrav lje nja. METODE So glas je za ra zi ska vo (Št.: 134/05/14) je iz - da la Ko mi si ja Re pub li ke Slo ve ni je za me - di cin sko eti ko. V re tros pek tiv no pre seč no ra zi ska vo smo vklju či li 36 ra zi sko val nih mo de lov zgor njih če ljust nic otrok. Prei sko va na sku - pi na je vklju če va la 18 ra zi sko val nih mo de - lov ita li jan skih otrok, osem de klic in de set deč kov (sta rih 9 ± 1,5 let) z EHGPS. Otro ci so bili zdrav lje ni na Uni ver zi v Neap lju. Ki - rurš ko os kr bo je iz va jal ope ra ter z 20-letni - mi iz kuš nja mi. Od ki rurš ke os kr be do od ti sa zgor nje če ljust ni ce za pri do bi tev štu dijskih mo de lov za ra zi ska vo otro ci niso bili ki rur - ško ali or to dont sko obrav na va ni. Vsa ke mu prei sko van cu z raz ce pom smo iz bra li us trez - no kon tro lo gle de na sta rost in spol, hkra - ti pa je mo ral biti par pri me ren gle de na den tal no sta rost. Kon trol na sku pi na je ob - se ga la 18 ra zi sko val nih mo de lov slo ven skih otrok, de vet de klic in de vet deč kov, (pov - preč na sta rost 8,8 ± 1,8 let) brez raz ce pa in brez zob nih ter če ljust nih ne pra vil no sti. Ra - zi sko val ni mo de li otrok so bili del lon gi tu - di nal ne ra zi ska ve v Slo ve ni ji, ki je po te ka la od leta 2006 do leta 2012. 3D-po snet ke ra zi sko val nih mo de lov smo pri do bi li s 3D la ser skim sli kov nim si - ste mom 3Sha pe R700TM Ort ho don tic Scan - ner (3Sha pe, Ko pen ha gen, Dan ska). Na pra va 3Sha pe R700TM Ort ho don tic Scan ner omo - go ča pri do bi va nje 3D-po snet kov ra zi sko - valnih mo de lov z na tanč nost jo 20 µm (18). Vsak po sne tek štu dij ske ga mo de la smo do - dat no ob de la li v pro gra mu Scan It Ort ho don - ticsTM, da smo od stra ni li ne za že le ne po dat ke in šu me ter zgla di li nje go vo po vr ši no. Preč no ši ri no zgor nje če ljust ni ce smo ovred no ti li tako, da smo iz me ri li preč ne (trans ver zal ne) raz da lje med vrš ki zob in med ro bo vo ma pro ste dle sni na neb ni stra - ni zob le ve ga in de sne ga tran ska ni ne ga po - droč ja zgor nje če ljust ni ce. Preč ne raz da lje smo me ri li na 3D-po snet kih ra zi sko val nih mo de lov z upo ra bo pro gra ma Ort ho Analy - zerTM (3Sha pe, Ko pen ha gen, Dan ska), ki je na me njen ana li zi 3D-po snet kov ra zi sko - val nih mo de lov in na čr to va nju or to dont ske - ga zdrav lje nja. Preč ne raz da lje smo me ri li v rav ni ni vrš kov zob tako, da smo iz me ri li li near ne raz da lje med naj viš ji mi toč ka mi vrš kov po doč ni kov, med naj viš ji mi toč ka mi bu kal - nih (lič nih) vrš kov lič ni kov in naj viš ji mi toč - ka mi me zio bu kal nih vrš kov koč ni kov (sli ka 1). V pri me ru mleč nih zob smo me - ri li li near ne raz da lje med naj viš ji mi toč kami vrš kov mleč nih po doč ni kov in med naj viš - ji mi toč ka mi me zio bu kal nih vrš kov pr vih in dru gih mleč nih koč ni kov. V pri me ru abra - di ra nih vrš kov smo re fe renč no toč ko po sta - vi li na sre di no obrab lje ne ga dela vrš ka. Iz me ri li smo tudi preč ne raz da lje v rav - ni ni pro ste ga roba dle sni (gin gi val ne toč ke) 408 EvaGombač,JasminaPrimožič Ovred no te nje ob li ke in raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce pri otro cih … na neb ni stra ni zob le ve ga in de sne ga stran - ske ga po droč ja zgor nje ga zob ne ga loka. Me - ri li smo li near ne raz da lje med gin gi val ni - mi toč ka mi, ki smo jih do lo či li kot naj niž je toč ke den to gin gi val ne ga sti ka na neb ni stra ni po doč ni kov, lič ni kov in koč ni kov (sli - ka 1). Po vr ši no gin gi val ne rav ni ne, po vr ši no neb ne ga svo da in pro stor ni no neb ne ga pro - sto ra smo ugo tav lja li z upo ra bo pro gra ma Ra pid FormTM 2006 (INUS Tech no logy Inc, Se oul, Re pub li ka Ko re ja). Gi ni gi val no rav ni no smo iz de la li kot pov preč no rav ni no sko zi vse naj niž je toč - ke pro ste ga roba dle sni na neb ni stra ni prvih pe tih zob v zob ni vr sti na vsa ki stra - ni zob ne ga loka (sli ka 2). Za daj smo jo ome - ji li z na njo pra vo kot no di stal no rav ni no sko zi dve toč ki, di stal no za dru gi ma mleč - ni ma koč ni ko ma. Nato smo izra ču na li po - vr ši no tako iz de la ne gin gi val ne rav ni ne. Neb ni svod in neb ni pro stor smo ome ji li z gin gi val no rav ni no in di stal no rav ni no ter iz me ri li nje go vo po vr ši no in pro stor ni no (sli ka 2). Za sta ti stič no ob de la vo po dat kov smo upo ra bi li pro gram SPSS 20.0 (SPSS Inc, Či - ka go, Il li nois, ZDA). Urav no ve še nost prei - sko va nih sku pin po sta ro sti smo te sti ra li s Stu den to vim t-te stom, urav no ve še nost po spo lu pa s Fis her je vim te stom. Po te sti ra - nju nor mal ne po raz de li tve spre men ljivk s Sha pi ro-Wil ko vim te stom in gra fi Q-Q nor mal ne po raz de li tve ter Le ve no vim te - stom ena ko sti va rianc smo za ana li zo po - dat kov upo ra bi li ne pa ra me trič ne me to de, kljub temu pa so za opis vzor ca po da ne pov - preč ne vred no sti in stan dard ni od klo ni. Za pre ver ja nje raz lik v spre men ljiv kah (preč ne raz da lje, po vr ši na gin gi val ne rav - ni ne, po vr ši na neb ne ga svo da, pro stor ni no neb ne ga pro sto ra) med prei sko va no in kon - trol no sku pi no smo upo ra bi li Mann-Whit - ney jev U-test. Za ugo tav lja nje po ve za no sti med sta rost jo in po sa mez ni mi spre men ljiv - ka mi zno traj vsa ke opa zo va ne sku pi ne smo upo ra bi li Pear so nov ko re la cij ski koe fi cient (r). Za ra ven sta ti stič ne zna čil no sti smo iz - bra li stan dard no vred nost vsaj 95-odstotni interval zaupanja (p < 0,05). Na de se tih na ključ no iz bra nih ra zi sko - val nih mo de lih (pet iz prei sko va ne in pet iz kon trol ne sku pi ne) smo po treh me se cih po no vi li me ri tve in za vsa ko spre men ljiv - ko izra ču na li na pa ko mer je nja (v od stot kih) (19). Za ugo tav lja nje po nov lji vo sti upo rab - lje ne me to de smo upo ra bi li koe fi cient ICC (In trac lass Cor re la tion Coef fi cient), za nje - go vo raz la ga nje pa in ter pre ta ci jo po Lan - di su in Koc hu (20). 409MedRazgl.2019;58(4): Sli ka 1. Prikazprečnihrazdaljzgornječeljustnicev ravninivrškovzob(A,rdeče)inv ravniniprostegaroba dlesni(B,modro)natridimenzionalnemposnetkuštudijskegamodelazgornječeljustnice. A B REZULTaTI Pri otro cih s ki rurš ko os kr bo EHGPS je bila zgor nja če ljust ni ca zna čil no manj ša. Vred - no sti iz mer je nih preč nih raz dalj, po vr ši ne gin gi val ne rav ni ne, po vr ši ne neb ne ga svo - da in pro stor ni ne neb ne ga pro sto ra so bile sta ti stič no z na čil no manj še (p<0,05) kot pri otro cih brez zob nih in če ljust nih ne pra vil - no sti. Pov preč ne vred no sti preč nih (trans ver - zal nih) raz dalj s pri pa da jo či mi stan dard nimi od klo ni so na ve de ne v ta be li 1. Pri otro cih, ki so ime li zgod njo ki rurš ko os kr bo raz ce - pa vsaj v po droč ju neba, so bile sta ti stič no zna čil no manj še raz da lje med vrš ki po doč - ni kov (p = 0,0001), pr vih lič ni kov ali pr vih mleč nih koč ni kov (p = 0,004), dru gih lič ni - kov ali dru gih mleč nih koč ni kov (p = 0,002) in pr vih stal nih koč ni kov (p = 0,020) v pri - mer ja vi z otro ki brez zob nih in če ljust nih ne pra vil no sti. Prav tako so bile pri otro cih, ki so ime li zgod njo ki rurš ko os kr bo raz ce - pa vsaj v po droč ju neba sta ti stič no z na čil - no manj še raz da lje med pro sti ma ro bo - voma dle sni na neb ni stra ni po doč ni kov (p = 0,010), pr vih lič ni kov ali pr vih mleč nih koč ni kov (p = 0,0001), dru gih lič ni kov ali dru gih mleč nih koč ni kov (p = 0,003) v pri - mer ja vi z otro ki brez zob nih in če ljust nih ne pra vil no sti. Pri raz da ljah med pro sti ma ro bo vo ma dle sni na neb ni stra ni pr vih stal - nih koč ni kov pa raz li ka ni bila sta ti stič no zna čil na (p = 0,099). Pov preč ne vred no sti po vr ši ne gin gival - ne rav ni ne, neb ne ga svo da in pro stor ni ne neb ne ga pro sto ra s pri pa da jo či mi standard - ni mi od klo ni so za mer je ne spre men ljiv ke na ve de ne v ta be li 2. Pri otro cih, ki so imeli 410 EvaGombač,JasminaPrimožič Ovred no te nje ob li ke in raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce pri otro cih … A B C Sli ka 2.Prikazpovršinegingivalneravnine(A,temnomodro),površinenebnegasvoda(B,zeleno)inprostor- ninenebnegaprostora(C,modro)natridimenzionalnemposnetkuštudijskegamodelazgornječeljustnice. zgod njo ki rurš ko os kr bo raz ce pa vsaj v po - droč ju neba, smo ugo to vi li sta ti stič no z na - čil no manj šo po vr ši no gin gi val ne rav nine (p = 0,004), manj šo po vr ši no neb ne ga svo - da (p = 0,022) in manj šo pro stor ni no neb ne - ga pro sto ra (p = 0,016) v pri mer ja vi z otro ki brez zob nih in če ljust nih ne pra vil no sti. RaZPRava Za ugo tav lja nje raz sež no sti zgor nje če - ljust ni ce na ra zi sko val nih mo de lih so v do - se da njih ra zi ska vah po go sto upo rab lja li me to do mer je nja li near nih raz dalj med vrški po doč ni kov in koč ni kov in me to do merjenja vi ši ne neba ne po sred no na ra zi sko val nih mo de lih (3,7). Hud dart in so de lav ci so z upo - ra bo elek tro stat skih fo to ko pir nih stro jev raz mno ži li ob li ko mo de la in nato dia gram z x- in y-koor di na ta mi, dob ljen s fo to ko pi - ja mi, pre tvo ri li na pa pir ni trak, ki je bil po - tem vstav ljen v elek tron ski ra ču nal nik za ana li zo mo de la (16). S teh ni ko so me ri li po - vr ši no in li near ne raz sež no sti zgor nje če - ljust ni ce. Ne mo go če je na tanč no pre ve sti 3D pred met v 2D po vr ši no, ne da bi priš lo do na pak za ra di pro jek ci je in po manj ka nja po dat kov, zato nje go va me to da ni za nes ljiva in samo z li near ni mi me ri tva mi lah ko do - bi mo za va ja jo če po dat ke. Z upo ra bo li near nih me ri tev za ugo tav - lja nje raz sež no sti 3D struk tur, kot je zgornja če ljust ni ca, ne mo re mo po vsem na tanč no 411MedRazgl.2019;58(4): Ta be la 1. Povprečnevrednostiinstandardniodkloniprečnihrazdaljmedvrškizobinprostimirobovidlesni nanebnistranizoblevegaindesnegastranskegapodročjazgornječeljustniceotrokpreiskovaneinkon- trolneskupine. Spre men ljiv ka Prei sko va na sku pi na Kon trol na sku pi na (n = 18) (n = 18) Prečnerazdaljev ravninivrškov podočnikov(mm)a 27,11±3,52 32,31±2,67 prvihličnikov/prvihmlečnihkočnikov(mm)a 34,97±3,53 38,60±3,10 drugihličnikov/drugihmlečnihkočnikov(mm)a 40,60±4,14 44,27±2,59 prvihstalnihkočnikov(mm)a 47,27±4,87 50,09±2,20 Prečnerazdaljev ravniniprostegarobadlesni podočnikov(mm)a 22,10 ± 4,34 25,18±2,00 prvihličnikov/prvihmlečnihkočnikov(mm)a 23,67±3,91 27,50±2,14 drugihličnikov/drugihmlečnihkočnikov(mm)a 28,27±3,65 31,03±2,30 prvihstalnihkočnikov(mm)a 33,04±4,45 34,40±2,24 a statističnoznačilnarazlikamedskupinama,p < 0,05 Ta be la 2. Povprečnevrednostiinstandardniodklonipovršinegingivalneravnine,površinenebnegasvoda inprostorninenebnegaprostorapripreiskovaniinkontrolniskupini. Spre men ljiv ka Prei sko va na sku pi na Kon trol na sku pi na (n = 25) (n = 25) Površinagingivalneravnine(mm2)a 414,24±113,39 525,61±113,32 Površinanebnegasvoda(mm2)a 636,46±193,95 750,06±152,63 Prostorninanebnegaprostora(mm3)a 2.002,10±968,23 2.686,47±796,96 a statističnoznačilnarazlikamedskupinama,p < 0,05 opi sa ti nje ne ob li ke. Zato so Ob lak in so de - lav ci raz vi li tri go no me trič no me to do, ki omo go ča ana li zo ra zi sko val ne ga mo de la v vseh treh raz sež no stih (21). Pred po sta vi - li so, da ima nebo kro gla sto ob li ko in da se na pod la gi tega lah ko izra ču na ši ri no, glo - bi no in vi ši no neba. Ne po sred no na ra zi sko - val nem mo de lu so oz na či li re fe renč ne toč - ke. Nato so vanj spu sti li ko vin sko kro gli co. Me sto, kjer je kro gli ca ob mi ro va la, je pred - stav lja lo naj glob lji del neba. Ber ko witz in so de lav ci so ugo to vi li, da se lah ko z me to do ste reo fo to gra me tri je do - ločijo koor di na te x, y in z za sto ti ne točk, ki se stav lja jo po vr ši no neba (17). Pridobljeni po dat ki so upo rab ni za ma te ma tič no ana - li zo in omo go ča jo vpo gled v geo me trij ske spre mem be raz cep lje ne ga neba, ki na sta ne - jo za ra di ra sti in zdrav lje nja. V ti stem ča - su je bila ta me to da zelo dra ga in dol go traj - na, zato so Ber ko witz in so de lav ci raz vi li si stem, ime no van op tič ni pro fi lo me ter za 3D gra fič no ana li zo (22). Za ra di te žav pri raz vo ju us trez ne ga ana li tič ne ga pro gra ma se me to da ni upo rab lja la v kli nič ne na mene. V na ši ra zi ska vi smo za ugo tav lja nje raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce upo ra bi li 3D-po snet ke ra zi sko val nih mo de lov zgor - nje če ljust ni ce, ki omo go ča jo na tanč no in zanes lji vo mer je nje raz lič nih spre men ljivk (23). Ve ljav nost in za nes lji vost me to de je bila že več krat pre ver je na (23–26). Na po - snet kih smo me ri li tudi li near ne raz da lje med vrš ki zob le ve ga in de sne ga dela zob - ne ga loka, tako da smo lah ko re zul ta te pri - mer ja li s ti sti mi iz pred hod nih ra zi skav. Po - leg tega smo me ri li li near ne raz da lje med pro sti ma ro bo vo ma dle sni na neb ni stra - ni zob le ve ga in de sne ga stran ske ga po - droč ja zob ne ga loka, na ka te re manj vpli - va ta ve li kost sa mih zob in nji hov na gib (23). Po leg li near nih raz dalj pa smo na 3D-po - snet kih mo de lov me ri li še po vr ši no gin gi - val ne rav ni ne, po vr ši no neb ne ga svo da in pro stor nino neb ne ga pro sto ra, ki bo lje opi su je jo ske let no raz sež nost zgor nje če - ljust ni ce v 3D kot li near ne preč ne raz da - lje in na nje ne vpli va ta niti na gib niti ve - li kost zob. Ugo to vi li smo, da je raz sež nost zgor nje če ljust ni ce v pred pu ber tet nem ob dob ju po ki rurš ki os kr bi EHGPS, ki ji ni sle di la ni ka - kr šna če ljust noor to ped ska obrav na va, zna - čil no manj ša v pri mer ja vi z raz sež nost jo zgor nje če ljust ni ce otrok brez zob nih in če - ljust nih ne pra vil no sti. Z mer je njem preč nih raz dalj med vrški zob in preč nih raz dalj med ro bom pro ste dle sni na neb ni stra ni zob le ve ga in de sne - ga stran ske ga po droč ja zob ne ga loka zgor - nje če ljust ni ce smo ovred no ti li preč no ši - ri no zgor nje če ljust ni ce pri otro cih z EHGPS in pri otro cih brez zob nih in če ljust nih ne - pra vil no sti. Ugo to vi li smo, da so pri otro - cih z EHGPS preč ne raz da lje zna čil no manj - še (p < 0,05) kot pri otro cih brez zob nih in če ljust nih ne pra vil no sti. Po vr ši na gin gi val ne rav ni ne hkra ti opi - su je raz sež nost zgor nje če ljust ni ce v trans - ver zal ni in sa gi tal ni (an te ro po ste rior ni) sme ri. Ugo to vi li smo, da je po vr ši na gin gi - val ne rav ni ne zgor nje če ljust ni ce otrok z raz - ce pom zna čil no manj ša (p < 0,004) kot pri otro cih brez zob nih in če ljust nih ne pra vil - no sti. Po vr ši na neb ne ga svo da in nje go va pro - stor ni na opi su je ta raz sež nost zgor nje če - ljust ni ce v an te ro po ste rior ni in preč ni sme ri, ven dar sta za raz li ko od po vr ši ne gin gi val - ne rav ni ne od vi sni tudi od sta nja kost ne ga dela tr de ga neba in de be li ne sluz ni ce, ki ga pre kri va. Me ri tve po vr ši ne neb ne ga svo da na ka zu je jo, da je kost ni del tr de ga neba pri otro cih z raz ce pom zna čil no manj ši (p<0,022) kot pri otro cih brez te ne pra vil no sti. Z mer je njem pro stor ni ne neb ne ga pro - sto ra smo vred no ti li raz sež nost neb ne ga pro sto ra hkra ti v preč ni, an te ro po ste rior ni in nav pič ni sme ri in ugo to vi li, da ima jo otro ci z raz ce pom zna čil no manj šo (p<0,016) pro stor ni no neb ne ga pro sto ra kot otro ci brez zob nih in če ljust nih ne pra vil no sti, kar je za go to vo od vi sno tudi od de be li ne meh - kot kiv ne ga po kro va, ki je po ope ra ci ji neba 412 EvaGombač,JasminaPrimožič Ovred no te nje ob li ke in raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce pri otro cih … bis tve no de be lej ši. Re zul ta ti ka že jo, da je rast zgor nje če ljust ni ce pri otro cih s ki rurš - ko os krb lje nim raz ce pom ome je na tudi v nav pič ni sme ri. Ugo to vi li smo, da je zgor nja če ljust ni - ca pri otro cih s ki rurš ko os kr bo EHGPS po nea pelj skem pro to ko lu zna čil no manj ša v vseh treh pro stor skih raz sež no stih. Otro - ci, ki so bili vklju če ni v ra zi ska vo, niso bili or to dont sko ali če ljust noor to ped sko obrav - na va ni, zato lah ko po sred no skle pa mo, da je za stoj v ra sti zgor nje če ljust ni ce po sle - di ca ki rurš ke ga po se ga. Po dob ne za ključ ke za sle di mo tudi v li te ra tu ri, ven dar z ne kate - ri mi od sto pa nji med re zul ta ti na še in dru - gih ra zi skav (3,6,7). Na re je na je bila ra zi - ska va, ki je pri mer ja la raz sež nost neba pri šest let nih otro cih z EHGPS z zdra vi mi (14). Ob se ga la je ve lik vzo rec otrok z EHGPS (129 ra zi sko val nih mo de lov) iz še stih evrop - skih cen trov (med nji mi tudi Slo ve ni ja), kjer so bili otro ci zdrav lje ni po še stih raz lič nih ki rurš kih pro to ko lih in niso bili če ljust noor - to ped sko obrav na va ni. Raz sež nost neba so na ra zi sko val nih mo de lih ana li zi ra li s tri - go no me trič no me to do. Ugo to vi li so, da na raz li ke v raz sež no sti neba vpli va vr sta ki - rurš ke ga pro to ko la. Otro ci, ki so bili obrav - na va ni po ki rurš kem pro to ko lu, pri ka te rem shi zo pre mo sti jo v več ko ra kih in trdo nebo za pre jo po sta ro sti dveh let, do se že jo neb - ne raz sež no sti, ki so po go ste je pri mer lji ve ali ena ko vred ne z raz sež nost jo neba zdra - vih otrok brez shi ze. Zgod nje za pi ra nje tr - de ga neba ali zdrav lje nje shi ze v enem ko - ra ku pa ima za po sle di co manj šo raz sež nost neba kot pri otro cih brez shi ze (14). V na ši ra zi ska vi, pri ka te ri smo za ugo tav lja nje raz - sež no sti zgor nje če ljust ni ce upo ra bi li 3D- -po snet ke štu dij skih mo de lov zgor nje čeljust - ni ce, smo ugo to vi li, da je zgor nja če ljustni - ca pri otro cih s ki rurš ko os kr bo EHGPS po nea pelj skem pro to ko lu, ki shi zo pre mo sti v več se jah, zna čil no manj ša v vseh treh pro - stor skih raz sež no stih. Do od sto panj je naj - ver jet ne je priš lo za ra di dru gač ne me to de mer je na raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce, ki smo jo upo ra bi li v ra zi ska vi. Še ved no je po - treb no upo šte va ti tudi to, da je do od sto panj lah ko priš lo za ra di raz lič nih smer nic ki rurš - ke os kr be, raz lik v poo pe ra tiv ni os kr bi in za - ra di raz lič nih in di vi dual nih ki rurš kih teh - nik ope ra ter jev. Smer ni ce za ki rurš ko os kr bo raz ce pa, ki so ve ljav ne v Evro pi, in nji ho ve re zul ta te prou ču je jo in med se boj pri mer ja jo ra zi ska - ve Eu roc left v sklo pu Eu ro pean Cleft Or ga - ni sa tion. Leta 2001 iz ve de na ra zi ska va pod okri ljem Eu roc left pro jek ta je raz kri la, da med 200 so de lu jo či mi cen tri v pro jek tu ob - sta ja 194 raz lič nih ki rurš kih pro to ko lov (27). Nee not nost ki rurš kih smer nic vodi v neop - ti mal no os kr bo bol ni kov in ote žu je primer - ja vo med po sa mez ni mi ra zi ska va mi. Prav tako ote žu je pri mer ja vo upo ra ba raz lič nih me tod ugo tav lja nja spre memb v ra sti zgor - nje če ljust ni ce, od bolj do manj za nes lji vih. Od so dob nih me ri tve nih teh nik sta trenutno naj bolj v upo ra bi ana li za stran ske ga telerent - ge no gra ma gla ve in vra tu, ki je in va ziv na me to da, in ana li za ra zi sko val nih mo de lov zgor nje če ljust ni ce, ki pa ni do volj natančna. Obe me to di omo go ča ta le 2D me ri tve. Z me - to do ana li ze 3D-po snet kov štu dij skih mode - lov smo v na ši ra zi ska vi z upo ra bo nein va - ziv ne me to de in z več jo na tanč nost jo opi sa li ve li kost in ob li ko zgor nje če ljust ni ce. Za ugo tav lja nje ne po sred ne ga vpli va ki - rurš ke ga po se ga na rast in raz voj zgor nje če ljust ni ce bi bilo tre ba na čr to va ti lon gi tu - di nal no pros pek tiv no ra zi ska vo, ki bi prou - če va la tudi raz lič ne pro to ko le ki rurš ke ga zdrav lje nja raz ce pov. Po leg tega bi bilo smi - sel no vzpo sta vi ti pro to kol or to dont ske oz. če ljust noor to ped ske obrav na ve po ki rurški os kr bi, s ka te rim bi lah ko iz bolj ša li morfo - loš ke in funk cio nal ne raz me re v ust ni vot - li ni ter tako omo go či li nor mal no rast in raz voj če ljust nic ter ce lot ne ga oro fa cial ne - ga po droč ja. ZaKLJUČKI Zgor nja če ljust ni ca je pri otro cih s ki rurško os krb lje no HGPS po nea pelj skem pro tokolu 413MedRazgl.2019;58(4): zdrav lje nja zna čil no manj ša v pri mer ja vi z otro ki brez te ne pra vil no sti. Manj ša je nje - na preč na ši ri na, po vr ši na nje ne gin gi val - ne rav ni ne, po vr ši na neb ne ga svo da ter pro - stor ni na neb ne ga pro sto ra. ZaHvaLa Zah va lju je mo se Uni ver zi v Neap lju (Se con - da Uni ver si ta’ di Na po li, Nea pelj, Ita li ja), ker so pris pe va li štu dij ske mo de le, ki smo jih upo ra bi li v ra zi ska vi. 414 EvaGombač,JasminaPrimožič Ovred no te nje ob li ke in raz sež no sti zgor nje če ljust ni ce pri otro cih … LITERaTURa 1. KoželjV.Prirojeneanomalijemaksilofacialnegapodročja.In:SmrkoljV,ed.ZbornikpredavanjXXXVI.podiplom- skegatečajakirurgijezazdravnikedružinskemedicine;2000Feb3–5;Ljubljana:Kirurškaklinika,Kliničnicenter: Katedrazakirurgijo,Medicinskafakulteta.p.9–16. 2. KoželjV.EpidemiologyoforofacialcleftsinSlovenia,1973-1993:comparisonoftheincidenceinsixEuropean countries.JCranioMaxillofacSurg1996;24(6):378–82. 3. KramerGJ,HoeksmaJB,Prahl-AndersenB.Earlypalatalchangesafterinitialpalatalsurgeryinchildrenwith cleftlipandpalate.CleftPalateCraniofacJ.1996;33(2):104–11. 4. KoželjV.Prirojenenepravilnostimaksilofacialnegapodročja.In:SmrkoljV,ed.Kirurgija.Celje:Grafika Gracer; 2014.p.550–9. 5. FriedeH,LiljaJ,JohansonB.Cleftlipandpalatetreatmentwithdelayedclosureofthehardpalate.ScandJ PlastreconstrSurg.1980;14(1):49–53. 6. SembG.A studyoffacialgrowthinpatientswithbilateralcleftlipandpalatetreatedbytheOsloCLPteam. CleftPalateCraniofacJ.1991;28(1):22–39. 7. BakriS,RizellS,SaiedS,etal.Heightofthepalatalvaultaftertwodifferentsurgicalprocedures:Studyof thedifferenceinpatientswithcompleteunilateralcleftlipandpalate.JPlastSurgHandSurg.2012;46(3−4): 155–8. 8. IshikawaH,NakamuraS,MisakiK,etal.Scartissuedistributiononpalatesanditsrelationtomaxillarydental archform.CleftPalateCraniofacJ.1998;35(4):313–9. 9. AbuhijlehE,AydemirH,Toygar-MemikogluU.Three-dimensionalcraniofacialmorphologyinunilateralcleft lipandpalate.JOralSci.2014;56(2):165–72. 10. WillLA.Growthanddevelopmentinpatientswithuntreatedclefts.CleftPalateCraniofacJ.2000;37(6):523–26. 11. HoffJ,MalthaJ,Kuijpers-JagtmanA.Palatalwoundhealing:theeffectsofscarringongrowth.In:Berkowitz S,ed.Cleftlipandpalate:diagnosisandmanagement.Berlin:Springer;2006.p.301–13. 12. KremenakW,HuffmanW,OlinW.Maxillarygrowthinhibitionbymucoperiostealdenudationofpalatalshelf boneinnon-cleftbeagles.CleftPalateJ.1970;7:817–25. 13. OblakP.Teoreričneosnovezdravljenjaheilognatopalatoshizv otroškidobi.In:PečeH,ed.12.Derčevipediatrični dnevi;1991Jun6–8;Ljubljana:Univerzitetnapediatričnaklinika.p.531–44. 14. KoželjV,VegnutiM,DrevenšekM,etal.Palatedimensiopnsinsix-year-oldchildrenwithunilateralcleftlip andpalate:a six-centerstudyondentalcasts.CleftPalateCraniofacJ.2012;49(6):672–82. 15. JuvanŠ,ChuuyaKoboltS.Vplivpalatoplastikenarastzgornjegadelaustnevotlinepridesetletnihotrocih z izoliranopalatoshizo[Prešernovanaloga].Ljubljana:Univerzav Ljubljani;2006. 16. HuddartAG,ClarkeJ,ThackerT.Theapplicationofcomputerstothestudyofmaxillaryarchdimensions.British DentalJ.1971;130(9):397−404. 17. BerkowitzS,KrischerJ,PruzanskyS.Quantitativeanalysisofcleftpalatecasts.A geometricstudy.CleftPalate J. 1974;11:134–161. 18. 3shape:orthodontic3Dscanner[internet].Copenhagen:3shape;c2014[citirano2014Aug17].Dosegljivona: http://www.3shapedental.com/orthodontics/ortho-labs/3d-scanning/ 19. SpringateSD.Theeffectofsamplesizeandbiasonthereliabilityofestimatesoferror:a comparativestudy ofDahlberg’sformula.EurJOrthod.2012;34(2):158–63. 20. LandisJR,KochGG.Themeasurementofobserveragreementforcategoricaldata.Biometrics.1977;33(1): 159–74. 21. OblakP.Trigonometricmethodofanalysisoftheupperpartofthemouthcavity.JMaxillofacSurg.1975;3 (2):88–93. 22. BerkowitzS,GonzalezG,Nghiem-PhuL.Anopticalprofilometer –a newinstrumentforthethree-dimen- sionalmeasurementofcleftpalatecasts.CleftPalateJ.1982;19(2):129–138. 23. PrimožičJ.Ovrednotenjeobravnaveotrokz enostranskimfunkcionalnimkrižnimgrizomv obdobjumlečnega zobovjas tridimenzionalnimslikovnimsistemom[doktorskodelo].Ljubljana:Univerzav Ljubljani;2011. 24. HoyteTA.Monitoringthreedimensionalchangesintreatedanduntreateddentitions[doktorskodelo].Cardiff (UK):CardiffUniversity;2007. 25. PrimožičJ,OvsenikM,RichmondS,etal.Earlycrossbitecorrection:a three-dimensionalevaluation.EurJOrthod. 2009;31(4):352–6. 26. PrimožičJ,BaccettiT,FranchiL,etal.Three-dimensionalassessmentofpalatalchangeina controlledstudy ofunilateralposteriorcrossbitecorrectionintheprimarydentition.EurJOrthod.2013;35(2):199–204. 27. ShawW,SembG,NelsonP,etal.Theeurocleftproject1996-2000:overview.JCraniomaxillofacSurg.2001; 29(3):131–140. Prispelo20. 1. 2016 415MedRazgl.2019;58(4):