Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko L£T0 XXIV. — številka 75 WTVi,C,ji: •**• konference SZDL h, T"?.e> KranJ, Radovljica, Sk. Loka •kani ~ lzdala CP Gorenjski tisk » Od °IaVni uredn*k Anton Mlklavčič zgovorni urednik Albin Učakar £j- A S ILO SOCIA L O V N W//, GA L J U D S T V A KRANJ, sreda. 29. 9. 1971 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 194? Kot tednik. Od 1. januarja 1938 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. lanuarja 1964 kot noltednik In sicer ob sredah tn soboiaa. ZA GORENJSKO v::::: . :■ Xv: ■ Ob SO-letnici obstoja tn plodnega delovanja delovna skupnost Inštituta za pljučne bolezni in TBC Golnik želi vsem bolnikom in prijateljem Inštituta Golnik veliko zdravja in uspehov v nadaljnjem delu in življenju. bel e9acija Smederevske Palanke v Škofji Loki buSu2SE°Idne ob io-uri n> obisk 12-članska uradna delegacija občine Smederevska Palanka. 8 tem bo vrnila obisk delegaciji škofjeloške občine, ki se je mudili v Smcdcrevski Palanki skupno z nekdanjimi izgnanci v juli ju. Gost je iz Srbi-je si bodo med svojim obiskom pri nas ogledali nek.ilr ra podjetja v občini ter turistične kraje — morda tudi Bled in Bohinj ter Koroško. V času obiska se bosta delegaciji nekajkrat sestali tudi na uradnih pogovorih in se dogovorili za se tesnejše sodelovanji- med obema občina ma. V Skofji Loki pravijo, da so možnosti za sodelovanje zelo velike. Obenem je srečanje tudi nekaka priprava na pobratenje, ki se pripravlja. J8 Od 1. do 31. oktobra reklamna prodaja JESEN V KOKRI V vseh prodajalnah Kokre nagradno žrebanje nakupov prek 50 din. Dobitki: »00 moških In ženskih oblek po osebni izbiri. Prijetna presenečenja za kupce ob bogati izbiri blaua za iesen. vam m KRANJ Izkoristite ugodno priložnost in obiščite prodajalne Kokre Srečanje pevskih zborov na Kokrici Kulturno-umetniško društvo Storžič s Kokricc bo v petek, L oktobra, ob 16.30 pripravilo v kulturnem domu Franca Mraka na Kokrici to-variško srečanje pevskih zborov. V programu bodo sodelovali pevci iz Dortmunda, učiteljski pevski zbor Emil Adamič, učiteljski pevski zbor Stane Žagar, pevski zbor društva upokojencev iz Kranja, moški pevski zbor KUD Storžič s Kokricc in folklorna skupina iz Preddvora. A. Z. KRANJ % Javne razprave o starostnem zavarovanju kmetov, ki so bile prejšnji teden v različnih krajih v kranjski občini, so končane. Mnenja, pripombe in predloge bo še ta teden ocenila sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci socialistične zveze. Zc prihodnji teden pa bo najbrž o njih razpravljal tudi klub poslancev za Gorenjsko. A. 2. RADOVLJICA 0 S ponedeljkovim zborom delegatov kmetov so tudi v radovljiški občini končali z javnimi razpravami o starostnem zavarovanju kmetov. V občini so organizirali javne razprave v treh krajih: Radovljici, Bohinjski Bistrici in za prebivalce Bleda in okolice v Gorjah. Na ponedeljkovem zboru so ocenili predloge, pripombe in mnenja, ki jih bodo posredovali republiški konferenci socialistične zveze. A. 2. ŠKOFJA LOKA % V nedeljo dopoldne je bila v škofjeloški občini prva javna razprava o ustavnih amandmajih. Amandmaje je v 2ireh razlagal poslanec Ivan Franko. Kljub precej šibki udeležbi je bilo postavljenih nekaj tehtnih ugotovitev. Predvsem so nekateri menili, da je premajhna razmejitev med pojmoma osebna in privatna lastnina. Nato so nekateri ugotavljali, da so amandmaji napisani preveč zapleteno in večini nerazumljivo. Zato so sklenili, da bodo v Alpini pripravili še en razgovor o tistih amandmajih, ki so še posebno zanimivi za delavce. Priporočili so tudi vključitev vseh družbenopolitičnih organizacij v razpravo. Ob koncu so sc dotaknili še tako imenovanih dvoživk: kmet-clelavec. Razprave v Gorenji vasi, Skofji Loki in Železnikih so bile sinoči. -jg 0 Danes ob 13. uri se bo pri občinskem komiteju ZK Skofja Loka sestala komisija za organiziranost in razvoj te organizacije. Razpravljali bodo o pripravah na volilne konference. Sedanji občinski konferenci preteče decembra mandat. (J) Jutri ob 16. uri bo sestanek tovarniške organizacije ZK v LTH i/, škofje Loke. Na dnevnem redu je razprava o samo-npravnem dogovarjanju in pripravah na sklenitev samouprav-porazuma v tej panogi industrije. 0 V četrtek ob 17. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Skot ja Loka obi inska kandidacijska konferenca za nadomestne volitve v zbor narodov zvezne skupščine. Pripravila jo bo O K SZDL. £ V nedeljo ob 9. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka javna razprava o osnutku starostnega zavarovanja kmetov. OK SZDL jo je pripravila za vso občino, zato javnih razprav v drugih krajih ne bo. Q V petek bo seja predsedstva občinske konference ZMS ttcod ja Loka. Razpravljali bodo o predlogu družbenega do:-o vora o štipendiranju v škofjeloški občini, o pripravah na ra/.laeo ustavnih amandmajev v mladinskih aktivih ali v občinski konferenci. Nadalje bodo pregledali program dela, ki ga je pripravila republiška konferenca ZMS. Sklepe in predloge bodo posredovali občinski konferenci ZM, ki bo predvidoma /.aseilala 15. oktobra. -lb TRŽIČ 0 V četrtek se je sestala komisija za družbenopolitične odnose in idejna vprašanja pri občinskem komiteju zveze komunistov Tržič. Člani komisije so razpravljali o nalogah, ki izhajajo iz akcijskega programa organov občinske konference ZK in jih je treba v skladu s sprejetimi roki uresničiti. Poleg lastnega programa dela so pretresli tudi osnutek družbenega izobraževanja prosvetnih delavcev (vseh, ne zgolj članov ZK), ki ga bo dokončno izdelal sekretariat njihovega aktiva v teh dneh. Komisija je določila tudi program splošnega družbenopolitičnega izobraževanja v občini za sezono 1971/72. Pri tem je enakovredno vrednotila obliko in vsebino, kajti prav prva je že dolga leta precej šablonska in zato manj privlačna, nezanimiva. Družbenopolit I ni je v občini bo Organizirala domača delavska univerza. -ok Pripombe na ustavna dopolnila V ponedeljek popoldne je bila v Kranju v dvorani občinske skupščine uvodna razprava o osnutku sprememb k republiški ustavi. Dogovorili so se, da bodo v okviru javnih razprav v kranjski občini organizirali dve specializirani razpravi, in sicer o Sloveniji kot državi in samoupravni skupnosti ter vlogi in pristojnostih družbenopolitičnih in interesnih skupnosti v novem ustavnem sistemu. O tem bodo razpravljali pravniki. V drugi takšni razpravi za gospodarstvenike pa bo govora o družbenoekonomskem položaju delovnega človeka v združenem delu in spremembah družbeno-ekonomskih odnosov v Sloveniji ter o druž- beno- ekonomskem položaju delovnega človeka in osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Razen tega bodo organizirali javne razprave na terena, v katerih naj bi se občani seznanili z izhodišči ustavnih dopolnil. Razprave pa bodo organizirali tudi v večjih delovnih organizacijah. Uvodne misli na ponedeljkovi razpravi je imel predsednik zakonodajno-pravne komisije in član ustavne komisije republiške skupščine Janko Cesnik. V razpravi so med drugim opozorili, naj bi posebni člen obravnaval krajevne skupnosti in naloge, ki jih imajo le-te. Po sebej naj bi določal, kaj vse naj bi obravnavale krajevne skupnosti, hkrati pa naj bi tudi do£ ^ kako zagotoviti redne vff, financiranje krajevnih s*^ nosii. To bi namreč o&0L? lo tudi dolgoročnejše r£ v nje posameznih probi^ ^ na terenu. Opozorjeno 10 tudi, naj bi bila ka*»^ odgovornost v ustavi oP . ljena tako, da se ne bi r kovala z drugimi repuo< mi. Podobnega mnenja s . 11 v razpravi tudi glede jj nih obveznosti. Le-te nw namreč bile usklajene, o > bi prihajalo do razliK ^ posamezniki in delovni««.^ ganizacijami v repu „ Razpravljali pa so t združenem delu, druzp<■ , planu, vlogi in funkciji*^, sedstva, vlogi dclovneg^ ^ veka itd. Slabše od podatkov Ob koncu koledarskega polletja je malo radovljiških podjetij zabeležilo izgubo. Večinoma so bili to le hoteli, vendar je bila to tako imenovana sezonska izguba, ki jo hoteli v drugi polovici leta pokrijejo. Pomembno pa je, da je bila izguba letos manjša kot lani. Zbrani podatki o polletnem gospodarjenju kažejo sicer ugodne rezultate. Zaradi večjega popraševanja na trgu so podjetja povečala vrednost prodanih izdelkov in storitev Vendar pa je povečanje zabeleženo tudi zaradi višjih cen. Bolj so se povečale tiuli cene izdelkom kot reprodukcijskemu materialu v industriji. Osebni dohodki so se povečali za 16 odstotkov, ostalo pa je tudi več denarja v skla dih kot lani. Za četrtino je bila ob polletju večja tudi amortizacija. Ti in nekateri drugi podatki o polletnem gospodarjenju pa so zgolj navidezni, so poudarili na seji radovljiške občinske skupščine. Dejansko imajo namreč v poti jetjih vrsto težav z reprodukcijskim materialom, izvozom in uvozom, odhajanjem delovne sile ter do neke mere tudi s pripravo sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Predstavniki nekaterih podjetij so na primer povedali, da bi lahko naredi li tudi za 10 odstotkov več, če ne bi imeli težav z repro-materialom (Veriga). Predstavnik Plamena pa je povedal, da se bodo v podjetju najbrž znašli v neprijetnem položaju zaradi predvidenih določil v sporazumu o delit vi dohodka in osebnih dohodkov. Ce bodo namreč morali /manjšati osebne dohodke, bodo imeli težave pri sestavljanju pogodb o izvozu in programiranju nasploh. S tem so se strinjali tudi pial stavniki nekaterih drugih podjetij in menili, da se bo • i-; se P do prav i problemi, ki/ ..v slej še morda ne vidno- 'jj pokazali. Med drug"11 ikvjd-aradi nel»K \ tudi problemi za nosti postali bolj P drugi polovici leta. Zato so na seji TllC'i lobodo podjetja / izo°J sicet dclkov in kupcev la>lkl£ b0;,-'..ini i nekaj prispe«*'* $o ši likvidnosti, vendar i >katei» . potrebni tudi ne« niti ukrepi zveznega ^ ga sveta za odpravo J nosti in nestabilnost Kandidacijske konference Kranjska kandidacijska konferenca za nadomestne volitve poslancev zbora narodov /vezne skupščine je bila med pivinu v Sloveniji. V drueih gorenjskih občinah bo večina kandidacijskih konferenc končanih ta teden. Vče-. a i popoldne se je že tudi se- stala občinska kandidacijska konferenca v Tržiču, jutri pa se bosta sestali kandidacijski konferenci v Radovljici in Skofji Loki. Prihodnji teden pa bo konferenca tudi na Jesenicah. Na konferencah člani občinskih kandidacijskih konferenc razpravljajo in glasuje- jo o evidentiranih predlogih, Evidentirani kandidati, ki bodo v tretjini slovenskih občin dobili večino glasov, bodo prišli na končno kandidatno listo. Dva poslanca bodo izvolili poslanci vseh zborov republiške skupščine na skupnem zasedanju. A. 2. Zapustil nas jc dolgoletni vzgojitelj mladih, do bri tovariš — pedagog Otokar 2agar. Vse /ivlje nje je posvetil športni vzgoji mladih rodov In Jih navajal na zdrav način življenja, da bi v okviru bioloških možnosti čim-dljo kljubovali času, da l»i se uspe&no znašli v prostoru fai da bi v medsebojnih odnosih upoštevali fair play - plemenito^ vilo športne Igre. , « »čil, jc tudi sam ka^osil svojem poštenem * jc do vsega in vseh. »»^j. obiskoval bližnje "» ^ nje kraje in Pl"«*1* tf* le drage mu W»* Posebno mu te 1,11 P , jj cu Bohinj z Uskovn,drugl mu je bila domala u ^ dom. V ta gorski sv vabil vse, ki ljub.mo ^ tišino gozdov m Klancu ko-ini je moral P" ^ svetovni vojni ';'r'u' jWP? varstveno ustanovo v Sa*fc najmanj pa na Javomiku. ŠOLOOBVEZNI OTR<*f Za organizirano varstvu šoloobveznih otrok ni vchkCŽA zanimanja med starši. {ya 2305 anketiranih mater 1* bilo 41,8 odstotka mater » ' vaj pouk otrok. odstotka pa je bilo 1""::J? vanju otrok v šoli po ves d**j V krajevnih skupnostih ** n na Javor ni kU ■) več kot polovica zrna /ew celodnevni pouk, največ pa je bilo proti varstvu ^ Lo ob veznih otrok v kra^ . skupnostih Mojstrana, m. /aklja in Planina pod lico. OTROCI BREZ VARS'1'VA , v- . tr bik* V jeseniški občini J* 579 otrok brez varstva, ven ■» ..... __A^n Nar največ štiri ure na dan. več otrok brez varstva I* loobveziiih Največ oUokJj2 varstva je na l'l IV '"■ ' Javomiku, v P°droeža»£ okoliških vv nnjmanj pa v seh. Sedaj Uspeli sektorski vaji V petek je bila na Jeseni cah seja upravnega odbora občinske gasilske zveze, na kateri so pregledali delo v preteklem obdobju in razpravljali o poročilu štaba odredov pri občinski gasilski zvezi leotovili so, da sta olx' sektorski vaji, ki so jih pripravili v tednu požarne var- nosti, lepo uspeli. )Je>•>-- a so v tednu požarne vam ^ pripravili tudi več "> °* vaj, **cpaki opozai jah n» ^ varnosti požarov in V10^^ znamkice po en in dva <■ ^ ja. V prihodnje pa itod° ^ iz i ali v.m tečaiev /J ^jf, n, nih gaS'p S- društev v občini *^etovolci so z zanimanjem poslušali predavanje o boleznih vimena. — remije Foto: F. Perdan enske f eEice . V nedeljo, 26. septembra, jc bil v prostorih kmetijske zadruge Sloga Kranj v Stranišču sestanek, ki se ga jc udeležilo 83 kmetov s področja kmetijske zadruge Sloga. Na zboru so razdelili premije rejcem plemenskih telic, ki jih daje slovenski živinorejski stabilizacijski sklad, J« nagradili rejce tistih krav, ki so dale lani več kakor 3000 litrov mleka. Na nedeljskem sestanku so ^.delili 37 denarnih premij v skupni višini 14.800 dinarjev. Nedeljska podelitev ni oila prva, saj so pred krat-kl"l pri Slogi že razdelili 77 premij, kar je zneslo 30.800 dinarjev, do konca leta pa bodo premije delili še enkrat. Nagrajeni so bili tudi rejci tistih krav, ki so dale lani več kakor 3000 litrov mleka. Takih krav je bilo na območju Sloge 155. Nagradni fond je znašal 22.350 dinarjev. Organizator je združil razdelitev nagrad tudi s koristnim predavanjem »Zdravo vime — več mleka«. Živinorejcem in proizvajalcem mleka je govoril veterinar Jože Jurca. Opozoril je na škodljivost bolezni vimena, posebno mast i tisa, opisal vzroke bolezni in zuna- nje znake ter način zdravljenja. Po predavanju jc bila živahna razprava. Kmete je predvsem zanimalo ravnanje z molznimi stroji, njihovo čiščenje ter razkuževanje. Znano je, da so prav neočiščeni in nerazkuženi molzni stroji večkrat povzročitelji mastitisa. Bacili pa prihajajo tudi od zunaj. To lahko prepreči predvsem čistoča hleva. Predstavnik zavarovalnice Sava je v nedeljo na veselje kmetov povedal, da bo veterinar pri pregledu ene bolne živaH pregledal ves hlev. S tem bo odkrit marsikateri skriti izvor boleznj vimena ocS' ,V Krc™mku. se ,e r*H»al <>d doma, ko smo »L z obiskom. nas 'S? se kdo og,asI Dri toli© smo oMaL......'...... Le naši otroci morajo peš smo obiskovalcev dejal in liso. »In kaj bi radi vedeli? Kako gospodarimo? No, že gre.« Da Planišk ni slab gospodar, kaže urejeno gospodarsko poslopje, lepa nova hiša m kmetijski stroji. »Največ se ukvarjam z živinorejo, ki ml prinaša tudi glavni dohodek. V hlevu Imam 12 govedi In 2 konja. Neka] živine redim za pitanje. n<*a} pa Imam krav. Mleko vozimo v Poljane. Ker smo °d zbirne postaje oddaljeni. Se nas Je osem kmetov dogovorilo za skupen prevoz. Vsak dan drug ga pelje« Včasih jc bilo v Kremeni-ku, vasi, ki leži 750 m visoko, devet hišnih številk. Danes jih je le šest. Perk, Stra-žišar in Planišk so kmetje. Druge hiše ima|o le malo zemlje rih so si možje in otroci poiskali zaslužka v tovarnah v dolini. Kmetje so se že popolnoma preusmerili v živinorejo. Žita ne se jejo več, prav tako ne rede prašičev. Raje kako tele več. »Imam 25 hektarov gozda. Približno toliko tudi soseda. Tudi letnega poseka Imamo približno enako: kakih 30 ku-bikov smrekovine In 230 ku-bikov listavcev. Za les dobimo toliko, da je za davke ali pa 3e to ne. V primerjavi s cenami artiklov, ki jiih moramo kupiti, je prepoceni.« Trd je kruh ljudi, ki žive v Kremcniku. Toda odločeni so, da bodo živeli bolje kot so živeli pred desetimi, dvajsetimi leti. Hoteli so, da bi tudi v njihovih domovih zasvetila električna luč, da bi ob večerih prebrali časopise, da bi mogli poslušati radio. Pred leti so se odločili za samoprispevek v delu. denarju in lesu. In čez kako leto je luč zasveti'a v hišah. Da bi bili povezani z dolino, so pred nekaj leti začeli graditi cesto. Za »glavno cesto« je nekaj prispevala občina, odcep do svoje hiše pa je zgradil vsak sam. Kupili so si kosilnice, železne pluge . .. »Traktorja se pri nas ne splača kupiti,« pravi Planišk. Imamo same bregove, le za prevoz lesa pa bi bil predrag. Tudi avtomobila še ni v vasi In televizijskega sprejemnika Prihodnje leto višje premi" za mleko V ponedeljek je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora kmetijskega poslovnega združenja, na kateri so razpravljali o organizirani nabavi koruze, o problemih na trgu s koruzo, in o rešitvah, ki jih bo treba najti ob prenosu pristojnosti z zveze na republiko. Cena koruze je po več mesecih naraščanja končno padla in jo je na trgu dovolj. Umetno sušeno koruzo je v Novem Sadu že mogoče kupiti po 1,15 dinarja za kilogram. Kljub temu pa jc poslovno združenje na ponedeljkovi seji vztrajalo, da je cena še vedno previsoka in da nc bi smela biti za več kot 10 do 15 odstotkov večja od garantirane cene, ki znaša 0,90 dinarja. Predlagali so izdelavo stališč za dolgoročno politiko pri preskrbi za živinsko krmo ter opozorili banke, naj zagotovijo dovolj sredstev za organiziran nakup koruze. 1. oktobra bo moraiu prevzeti republika nekatere nove obveznosti na področju kmetijstva in to regresiran e umetnih gnojil, premirare mleka m finansiranje beneficiranih obresti v kmetijstvu. Zveza je sicer pristala, da bo do konca leta še regresivna umetna gnojila, medtem ko bo ostali dve obveznosti že s 1. oktobrom prevzela republika. Slovenija je bila na to pripravljena in je že iz.deb.a osnutek zakona o premiran;u mleka ter beneficiraniu obresti v kmetijstvu. Premije za mleko letos verjetno še ne b> do višje, tako so namreč predlagali proizvajalci mleka, lahko pa jih pričakujemo prihodnje leto, ko bodo izdelani konkretni predlogi. -jk Tudi dober pridelek povzroča težave Od vsepovsod poročajo o dobrem pridelku krompirja. Le redki so kraji, kjer so letos pridelali manj krompirja kot lani, ko so se tudi že- pojavljale težave, kako odkupiti vse tržne viške krompirja, ki so letos v nekaterih krajih še večji. Več deset tisoč ton krompirja še ni našlo kupca in bomo šli zavestno v izgubo, čc odvečnega krompirja ne bomo izvozili. tudi še ne. Za slednjega mislim, da je bolje da ga nimamo, dokler bodo otroci hodili v šolo.« In kaj najbolj tare in jezi prebivalce Kremenika pa tudi Bukovega vrha in Vinhar-jev? »Iz vseh oddaljenih krajev že vozijo otroke v šolo, le mi ne moremo dobiti avtobusa ali kombija. Nič kolikokrat smo že bili na občini in v šoli. pa brez uspeha. Skoraj trideset naših otrok hodi v Poljane ali v Gorenjo vas v iolo. šest, sedem kilometrov imajo do Poljan, starejši pa še avtobus do Gorenje vasi. Veliko časa izgubijo na poti, kar se pozna tudi pri učnem uspehu. Prebivalci smo pripravljeni skrbeti za cesto. Tudi pozimi«. Sedem k i'••-n--t rov je iz Kremenika v Poljane, kjer je šola, trgovina, pošta, kmetij- ker ga imamo za domače potrebe dovolj. Izvoziti ga bomo morali še več kakor v letih, ko smo postali znani kot izvozniki krompirja. Izvoz pa bi bil pomemben tudi zaradi pridobitve deviz, saj bomo morali kupiti v tujini nekatere manjkajoče kmetijske artikle. Zato bo dobrodošla vsaka deviza, dobljena s prodajo krompirja na tuje, -jk ska zadruga, sedem kilometrov imajo vaščani do glavne ceste, do avtobusne postaje. L. Bogataj Ciril Kržišnik Ive Subic o svojem delu Akademskega slikarja Iveta šubica ni težko dobiti. Vsak Poljanec ga pozna in prav rad vam pove za pot do njegove hiše. Tudi jaz nisem imel težav. V Poljanah sem zavil na levo in se napotil proti Predmostu. Tu že vrsto let slika in ustvarja Ive. Svojo hišico si je postavil v novem naselju, kise v zadnjem času vse bolj širi po vzpetini nad Hotovljand. Kljub obilici dela me je povabil v hišo in pristal na pogovor. Zanimalo me je namreč predvsem njegovo sedanje delo. V nedeljo zvečer je bil v Prešernovem gledališču v Kranju koncert moškega pevskega zbora INTER NOS iz Valkenburga. Moški pevski zbor iz tega holandskega mesta, s katerim ima Kranj prijateljske stike, je tokrat tretjič nastopil v Kranju. Z zborom že šest let sodeluje tudi pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Na koncertu sta člane zbora pozdravila predsednik zbora France Prešeren Zvone Novak in podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik. Na koncertu pa je nastopila tudi solistka, nekdanja članica Prešernovega zbora, Len-čka Sodnikova. — A. Ž. — Foto: F. Perdan »Najkrajši odgovor, ki ga lahko dam: slikam,« je dejal za začetek Ive. »Prostega časa skoraj ni. V zadnjem času sem se predvsem pripravljal na razstavo, ki so jo odprli v soboto v Idriji. Tam sem bil lani v slikarski koloniji in sem zdaj vsa takrat začeta dela dokončal. Poleg teh slik sem za razstavo pripravil še delo v spomin tragičnega dogodka smrti mojega dobrega prijatelja slikarja Marjana Dovjaka. Njegova smrt me je močno prizadela.« Umolknil je za nekaj časa in pokazal • V loškem muzeju so včeraj odprii razstavo del Josefa Tichvja s Koroške. Tichy iz Poreč pri Vrbskem jezeru je študiral na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju. Razstavljal je v Celovcu, Carigradu, Beljaku in Vidmu. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado koroške deželne vlade, nagrado mesta Celovca in nagrado republike Slovenije, na II. razstavi Intart v Vidmu leta 1968. Njegova dela so v mnogih privatnih zbirkah, v avstrijskem ministrstvu za pro-sveto, dunajski Albctini, koroški deželni galeriji, kulturnem uradu koroške deželne vlade in drugje. -lb Prva samostojna razstava Marjana Skumavca V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah je odprta samostojna slikarska razstava Marjana Skumavca, študenta Akademije za likovno umetnost. Na otvoritvi, ki je Petdeset let Golnika (Nadaljevanje) Zaradi slovesa, ki ga je ustanova že takrat imela, si je vsak tuberkulozni bolnik prizadeval, da bi se zdrav d prav na Golniku. Pred drugo svetovno vojno je i mol Golnik 210 bolniških postelj. Sloves solidne zdravstvene ustanove pa je Golnik pridobil tudi z najsodobnejšo opic;no, ki je bila ta čas na voljo. Leta 1938 so kupili najmodernejši rentgenski apaiat. ki še sedaj, čeprav že iztrosen, deluje v Ljubljani. Z MODERNO MEDICINO PROTI TBC Golnik pa se ni zaprl v svoje zidove, pač pa si je prizadeval za razvoj splošne zdravstvene službe. Zdravlje nje v sanatoriju je bik) pred vojno zelo draga reč, zato je bilo bivanje v ustanovi zelo kratko. Odpuščeni bolnik pa je bil še potreben zdravstvene kontrole. Vodstvo Golnika je zato spodbudilo ustanavljanje protituberkuloznih dispanzerjev. Po letu 1934 ustanovljeni dispanzerji v Sloveniji so nadaljevali na Golniku začeto zdravljenje. Dr. Neu bauer se ie s SOdelaVCl dobro zavedal, da se je lahko le široko razvejana splošna zdravniška služba sposobna boriti proti tuberkulozi. Na Golniku so se zdravniki tudi specializirali za vodje protituberkuloznih dispanzerjev. Danes si težko predstavljamo trpljenje tuberkuloz nih bolnikov. Bolezen se ni pasla samo v pljučih, pač pa je zdela pogosto tudi v grlu, na jeziku ali v črevesju. Zdravil, ki bi tuberkuloznemu bolniku znižala pogO» sto visoko temperaturo ali zaustavila kri, Dj bilo. Zato je za te težave pomenil strep-tomicin, zdravilo, ki se je pojavHo po vojni, pravi čudež. Injekcija st reptomicina je imela osupljive učinke. Zdravilo je prišlo k nam prav v času, ko je po vojni spe* poraslo število tuberku-loznih obolenj. Na žalost pa je bil učinek sfreptomicina kratkotrajen, bacili so se navadili nanj in bolezen se je razvijala naprej. Pomemb nost streptomicina v teh letih pa je bila v tem, da so v obdobju zdravljenja s streptomieinom kirurgi operirali z veliko večjimi možnostmi, da ne bo komplikacij. Prav zaradi tega se je lahko kirurgija zelo razvijala. Zasluge pri tem ima dr. Tomaž Furlan, ki jc takoj po vojni spet začel delati na Golniku. Obdobje razvoja kirurške terapije je trajalo vse do leta 1952, ko se je v medicini pojavil učinkoviti evti-zon. .Skupaj s streptomieinom je končno medicina dobila orožje proti tuberkolozi tudi v internističnem načinu zdravljenja. Leta 1950 pride na Golnik tretji znameniti zdravnik v zgodovini Golnika dr. Lavrič. Po njegovi zaslugi so začeli kirurško odstranjevati dole obolelih pljuč. GOLNIK DANES Po lotu 1950, ko se jc zdrav niškemu timu na Golniku pridružil tudi sedanji direktor doc. dr. Bojan Fortič, je med bolniki še vedno največ tuberkuloznih, pa ne zaradi razširjenosti bolezni v Sloveniji, pač pa v drugih republikah. Se leta 1958 morajo bolniki čakati na sprejem v institut tudi po 4 mesece. Po letu 1950, potem ko so tudi s Ruorografiranjem začeli Odkrivati pljučne bolnike, pa je število bolnikov na puhno-loškem oddelku instituta začelo naraščati. Rak na pljučih, kronična bronhialna in drugI obolenja so vse številnejša. (Se nadaljuje* bila 25. septembra, so bili navzoči kulturni in družbenopolitični delavci iz jeseniške občine. Kulturni program jc žal odpadel. Marjan Skumavc je bil rojen v Jurkloštru na Štajerskem. Po končani osnovni šoli je bil dve leti zidarski vajenec. Ze takrat je veliko risal. Opustil je misel na zidarski poklic in se vpisal v Šolo Za oblikovanje v Ljubljani. Po uspešno končani šoli se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost. Lansko leto je prejel Pres r novo nagrado za risanje. Na Jesenicah razstavlja enaindvajset del, ki jih je ustvaril letos poleti. Jedro njegovega umetniškega ustvarjanja je človek. Zanimivo jc, da je to njegova prva samostojna razstava, čeprav ze več let aktivno deluje na področju likovne umetnosti. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure do vštetega 6. oktobra. J. Rablč Koncert na Javomiku V soboto bo v delavskem domu na Javomiku koncert pevske\i zbora Svoboda II iz Trbovelj. Koncert bo pripravi! pevski zbor Jesenice. Zapeli bodo VSe narodnih in umetnih pesmi. Sodelovanje med obema zboroma je že več let tesno in prijateljsko. Ob tej prilož nosti se bodo tudi domenili, kdaj bodo pripravili srečanje petih zborov iz Slovenije in i/ zamejstva ki naj bi bilo predvidoma na Javomiku. nekaj slik svojega prijatelja. Nato je nadaljeval: »V zadnjem času precej delam tudi portrete. Kot vedno pa me še tudi zdaj močno vleče ilustriranje. To mi pomeni osvežitev med delom. V začetku septembra sem ilustriral »Partizansko berilo' — zbirko črtic pisateljev, ki obravnavajo partizansko tematiko. Knjiga bo konec leta izšla pri založbi Borec. V pripravi imam ilustracije za nadalje" vanko iz TV 15, ki jo je napisala Mica škrlavaj. Včasih sem veliko ilustriral za mladinske časopise. Zdaj ni več časa. V njih nastopam le občasno. Pač pa so mi za D*> striranje zelo pri srcu Bevkova dela. Za založbo Obzorja sem prav zdaj pripravil njegovo stvaritev Kaplan Martin čedermac« Ive je tudi pobudnik z* ustanovitev Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki. Levji delež je prispeval v teh letih za uspeh kolonij. Zanimalo me je njegovo sodelovanje v kolonijah po ostal'" krajih. »Letos sem bil povabljen v pet kolonij, zaradi pomanjkanja časa pa sem šel le v eno. Bil sem v Lignanu v Italiji. Kolonija je nastala P° zaslugi naših. Ker se tudi oni udeležujejo naših kolonij In sodelujejo na razstavah, skoraj nisem mogel odkloniti povabila.« Poleg.vsega drugega se je Ive precej posvetil tudi slikanju tresk. Sicer pa je prve treske naslikal že pred akademijo po nasvetih strica Mirka Šubica. »Letos sem naslikal že dve freski in še precej naročil imam. Prav je, da se v naši dolini okolje oplemeniti. Ni treba, da je povsod le gol° Zidov je. Moram reči, da ljudje kažejo veliko zanimanja za to.« In razstave? »Za razstave skoraj nikoli nimam dovolj del. Vse sproti mi odnesejo iz ateljeja, fafl pa bom spomladi skupaj * Vldieem in Cjubo pripravil razstavo ob moji soictnici. Razstava bo aprila odprta V škofji I ol i. kasneje pa b<> *c v nekaterih drugih mestih« Ob koncu mi je še povedal, da se njegov delovni dan začne zjutraj in konča pozno »Treba je stalno Intenzivno delati,« je končal Ive. Naj ob koncu še povem, da bo ljubljanska televizija ob koncu DOVembra predvajala zapis v barvah o življenju akademskega slikarja Iveta šubica. J. Govekar t 49 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE 'Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Tudi tretja točka osnutka bi so dala izigrati v 'pogajanja o položaju in ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti, če bi prišlo do kakih drugih vojnih napadov v Evropi'. V četrti točki osnutka naj bi se sporazum ne razlikoval od temeljnih točk Društva narodov. Sporazum naj bi ne bil 'napadalni pakt', marveč obrambni pakt'. Ime pa pravzaprav v tem času, k? je šlo evropskim narodom za biti ali ne biti, ni Pomembno. V vsakem primeru bi sporazum moral temeljiti na vojaški zvezi. O tej pa naj bi se v skladu s točko 5 osnutka šele začeli pogajati: »5. Poskrbeti bo treba in napraviti potrebne korake, da bi tako hitro, kolikor je mogoče, sporazum izoblikovali prakt ično učinkovito s pomočjo pogovorov med generalnimi štabi vseh treh držav« Torej NAMESTO SKLENITVE PAKTA ZOPET POGAJANJA. Tokrat med generalnimi štabi. A kdaj? Mogoče s° jih mislili začeti šele poleti, saj je tega dne, "ne 26. maja 1939, ko je sovjetska vlada dobila na vpogled anglofrancoski osnutek, poslala britanska vlada vrha* nemu poveljniku Rdeče armade maršalu Vorošilovu vabilo na obisk poletnih manevrov angleške vojske v Angliji. Medtem pa je še Finska vznemirjala Sovjetsko zvezo z utrjevanjem Aalandskih otokov. Dru- štvo narodov, pri katerem se je pritožila Sovjet- sKa zveza, ni ničesar ukrenilo, Finska in švedska Pa sta se sklicevali, da ima Finska pravico do utrjevanja teh otokov, čeprav niso bili njeni in so se prebivalci teh otokov postavljali finskim nameram po robu, zlasti še zato, ker jih je Finska hotela rekrutirati v vojsko. V tem času se je zadeva z Aalandskimi otoki ?Oela kot brezpomembna epizoda, ki ji svetovna javnost ni posvečala pozornosti, čeprav se je iz tc epizode kasneje razvil usoden finsko-sovjetski ?Por. Mimo tega ne smemo pozabiti, da je prav ."lska odbila sovjetsko garancijo za nedotak-'J.rvost z izjavo, češ. da bi 'smatrala tako garan-ClJ° kot napad na Finsko'. Kdo jo je opogumljal k taki izjavi? Nemčija? Zahod? Mimo tega so prihajale novice, da Litva in Estonska nameravata podpisati z Nemčijo nena-padalni pogodbi. Tretja baltiška država Letonska pa je v tem času odbila sovjetsko garancijo, češ da so 'pakti z velesilami za male države vselej nevarni' in se zadovoljila z dobrimi sosedskimi odnosi, ki jih je imela s Sovjetsko zvezo. Torej se je sovjetskim diplomatom izjalovilo vse prav v državah, ki so ostale brez garancije. Zakaj? Odgovor ni težak. Svetovne politike ni določala Sovjetska zveza, marveč kapitalistične velesile. Te pa bi rade pripravile Sovjetsko zvezo do tega, da bi šla zanje v ogenj in uničenje ter v spopadu s Hitlerjem oslabela ali pa bi bila celo premagana; če pa ne, bi bila premagana Nemčija, oslabeli pa bi obe in zahodni imperializem bi lahko potem po svoji volji razdelil in oblikoval svet. (Značilna za tako miselnost je izjava senatorja Trumana 22. junija 1941 v ameriškem kongresu: »Ce bo zmagoval Hitler, bomo pomagali Sovjetski zvezi, če pa bo zmagovala Sovjetska zveza, bomo nudili vso pomoč Hitlerju, četudi nam ni pri srcu. »V reviji 'Der Monaf v sestavku Churchill und Stalin, št. 38, 1951, str. 141. To se sicer ni zgodilo, ker je bil Truman takrat senator, a ne ameriški prezident, kakor je postal po Rooseveltovi smrti konec vojne. Lahko pa zato že po citirani izjavi razumemo, zakaj jc Truman s tako vnemo sprožil že prvo leto po vojni hladno vojno proti Sovjetski zvezi in socialističnim državam in takrat v prvi vrsti prav proti nam. — prip. M. KI.) Tako se je iztekal maj 1939 in čas, ko je, naj rabim Chorchillove besede, morala Sovjetska zveza iskati tudi druga pota za svojo varnost. To se je morda dalo slutiti že 31. maja 1939, ko je pred Vrhovnim sovjetom govoril novi komisar za zunanje zadeve Sovjetske zveze MOLOTOV O ZUNANJI POLITIKI ZSSR Molotov je že v začetku svojega govora 31. maja 1939 povedal, da se imajo napadalne države ali države-agresorke, kakor jih je imenoval, a pri tem mislil Nemčijo, Italijo in Japonsko, zahvaliti za svoje uspehe samo svoji napadalni kričavo bahavi politiki, medtem ko so jim pri tem pomagale demokratične države, ker so se odpovedale politiki kolektivne varnosti in nenehno svarile pred odporom proti napadalcu, češ da bi bil tak odpor lahko še bolj poslabšal položaj v svetu. Miinchenski sporazum je označil kot .vrhunec take politike popuščanja pred agresorjem', .likvidacija CSR pa je kljub miinehen-skem sporazumu pokazala vsemu svetu, kam ga je politika neintervencije proti napadalcu pripe- ljala'. Države-napadalke so s tako politiko samo nadaljevale, vzele Litvi Memelsko ozemlje, a Albaniji neodvisnost. .POGLAVAR NEMŠKE DRŽAVE JE Z ENIM SAMIM GOVOROM ODPRAVIL DVE POMEMBNI MEDNARODNI POGODBI z Anglijo in Poljsko ter obe pogodbi brez kakršnihkoli formalnosti enostavno razveljavil. NEMČIJA IN ITALIJA PA STA ŠLI ŠE DALJE IN SKLENILI SPORAZUM NAPADALNEGA POMENA,« je rekel Molotov. Poprej sta se .Nemčija in Italija zadovoljili in zavarovali svojo napadalnost s pobijanjem komunizma' s tako imenovanim paktom proti Komintcrni. Toda to je bila same masi. t, na katero so vlade demokratičnih držav gledale prijazno in dopadljivo, zdaj pa sta Nemčija in Italija .odložili tudi to masko', ker se jima ne zdi več potrebna' in sta pokazali svoj pravi obraz in pokazali popolnoma jasno, da je POGODBA, ki sta jo sklenili, naperjena proti najpomembnejšim demokratičnim državam Evrope. Na tak način je Molotov orisal položaj, v kakršnem se je znašla Evropa, potem pa nadar ljeval, da so 'težave mednarodnega položaja povečale tudi države-napadalke', kakor je imenoval zahodne demokratične države, ,s spremembo politike', o kateri .človek še sedaj ne more jasno vedeti, ali so se ali se še niso docela odpovedale politiki neobrambe pred agresivnimi državami' ali pa streme samo Jc tendenci omejiti po možnosti agresijo le na določenih ozemljih'. Zato mora .Sovjetska zveza stati na oprezu in se zavedati Stalinovih besed: »BODIMO OPREZNI IN NE DOVOLIMO, DA BI RAZLIČNI VOJNI PR.OV0KAT0RJI ZAPLETLI NAŠO DE2ELO V KONFLIKTE, DA BI MORALI ZA DRUGE PO KOSTANJ V OGENJ.« Te besede je Stalin, kakor že vemo, izrekel na XVIII. kongresu Partije. Ponovitev z Molo-tovimi usti pa je pomenila, da Sovjetska zveza tudi sedaj ne more misliti drugače o anglo-lrancoskih namenih, saj je takoj nato govoril o temeljiti spremembi angleške po'itike in o obojestranski garancijski pogodbi med Anglijo in Poljsko ter med Anglijo in Turčijo in potrdil, da je svojčas Sovjetska zveza sprejela angleško-francoski predlog in začela pogovore za .konsolidacijo medsebojnih političnih odnosov in organizacijsko fronte miru proti agresiji'. »Kakp naj definiramo naše naloge v sedanjem političnem položaju? Verujemo, da se le te uskta-jajo z interesi drugih nenapadalnih držav. Naš namen je, ustanoviti nadaljnji razvoj agresije in v službi tega cilja USTVARITI V(fcRJIO, lM UČINKOVITO OBRAMB Nt) FRONTO NENAPADALNIH DRŽAV Cestno podjetje v Kranju •"'i/pisujo stipendije*, in sicer: 1 štipendijo za študij na gradbeni fakulteti — nizke gradnje; 1 štipendijo za študij na gradbeni tehniški šoli — nizke gradnje; 1 štipendijo za študij na gradbeni tehniški šoli — geodezija; 2 štipendiji za študij na ekonomski srednji šoli; 1 štipendijo za študij na administrativno upravni šoli. Pod' SOn,i /a opasan* štipendije naj pošljejo Kol d° S" oktobra 1911 K v,0Ei 'c treba Pri ln Potrdilo o učnem uspehu dosedanjega šc , pismene vloge kadrovski službi priložiti dokazilo o vpisu v ustrezno pehu dosedanjega šolama ZP ISKRA KRANJ Organizacijsko kadrovsko področje Iščemo delavko za delovno mesto administrativno tehnični referent Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: znanje strojepisja, znanje stenografije, dobro obvladanje slove n Sč i ne. Za nav. eno delovno mesto je določena 1-mesečna poskusna doba. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Strokovnih služb ZP Iskra. Delovno mesto je v Kranju. Pismene prijave pošljite na naslov: ZP ISKRA KRANJ, Organizacijsko kadrovsko področje, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1/VI. Rok za sprejem prijav je do zasedbe delovnega mesta, odnosno do 10. oktobn 1971. Filip je bil zdaj skoraj že prepričan, da pri njem res ni mogel biti Aleš, hkrati pa je bil zaradi tega razočaran. Kdo naj bi bil, če ne on? Edino še Golob. Priznal si je, da je od prvega trenutka sumil Aleša, da pa mu ta misel zaradi nevarnosti ni bila prijetna. Ob tej ugotovitvi se mu je vse skupaj zdelo še bolj megleno kot prej. Gorski je tedaj počasi in premišljeno rekel: — Kaj mislim? TREBA JE NAPRAVITI KONEC! Zdaj smo tako daleč, da že drug drugega sumničimo! Čudno je, Aleš, da ti to pot ne gre od rok. Glas Gorskega je bil sicer miren, toda obarvan z nevoljo in nestrpnostjo. Aleš je to takoj zaznal, zato je prizadeto odgovoril: — Zares, kakor zakleto! Ne najdemo ga? V njegovem glasu je bilo čutiti krivdo. Obtoževal se je in hkrati kazal pripravljenost, da vse nasledke sprejme nase. Ostreje in z vznemirjenim zanimanjem je Gorskega pogledal Filip. Stavek, ki ga je izgovoril Gorski, mu je pognal kri po telesu, da je začutil žile v vratu, že prihodnji trenutek pa se je toliko zbral, da je nenadno vznemirjenost potlačil. Kaj mislim? TREBA JE NAPRAVITI KONEC! Na ta stavek je bilo treba odgovoriti: TO JE BESEDA! Silno ga je presenetilo, da ga je izgovoril zadržani terenec Gorski! Vendar ni čakal. Pritrdil mu je prav s temi tremi besedami. Povedal jih je glasno in odsekano, odrešujoče in vzneseno. tu je lahko razvil trgovsko žilico, ki je vseskozi zadržano utripala v njem. In ko je podjetnik to dognal, mu je med boleznijo zaupal nekaj večjih zadev. Filip jih je rešil tako dobro, da mu je gospodar rekel: »Opravili ste bolje, kot bi mogel sam!« Filip se je ob lahkem in dobro plačanem delu vse bolj ogreval za iste voditelje kot njegov gospodar, kajti prav gotovo bo še prišlo tako, da bodo imeli na svetu prvo besedo. Filipu nikoli ni biko za mehkužneže. Ni maral niti verskih go-rečnežev, ne zmešanih komunističnih prevratni-kov, pri katerih človek in zasebna lastnina nimata nobene prave veljave. Morda so res ustaši tisti, ki bodo v Jugoslaviji narekovali novi red! Tudi oženil se je in rodili so se mu trije otroci. Ničesar mu ni manjkalo, četudi je z vsakim dnem bolj čutil bližajočo se vojno. V njem se je sprožila velika vnema. Ne bom med zadnjimi, si je govoril večkrat in prebiral zanj zanimivo literaturo. Videl se je v svetlih oficirskih našitkih v ustaški, ali če bodo hoteli, tudi v nemški vojski. Srednje postave, dobro raščen, pripravljen ubogati močne ter ukazovati nižjim, željan časti in denarja, je zdaj vse, kar je dotlej ležalo v njem, hotel oživiti in biti med prvimi v vrstah tistih, ki so z orožjem v rokah kanili zagospodariti svetu. Ko so zavojevalci razkosali Jugoslavijo, so ljudje izgubljali tla pod nogami in v skrbeh in upanju pričakovali prihodnost. On pa je to po- ivan jan • mrtvi ne lažejo Vsaj trudil se je, da bi jih izgovoril tako. Dotlej se je že naučil krotiti nenadno povzročene občutke. To pot pa je prišlo tako čudno in iz takih ust, da se je komaj ujel. Nazadnje je zvedel, kdo je njegova skrivna zveza. Še pomembnejše pa je bilo to, da se je približal čas obračuna in da so Alešu ure štete. Vsekakor je Gorski moral že prej vedeti, kaj in kdo je Filip, sicer tega ne bi izgovoril pred njim. Po navodilih, ki jih je od obcrsturmfuhrerja VVernerja prejel pred meseci, ni smel zanj vedeti niti on. Kaj pa če so že odkrili našo mrežo in mi je Gorski nastavil le zanko? je za hip pomislil Filip. Vendar je dvom takoj zavrgel, kajti tako natanko tega od gestapa ne bi mogli zvedeti drugi. Bolj ga je mikalo nekaj drugega. Kako so Gestapovci Gorskega vrinili med partizanske tarence? Morda pa je bilo narobe: kaj, če so šele partijskega delavca pridobili za sodelovanje? Kakorkoli že, zveza, ki bo pomagala zadeve naglo razvozlati, je bila tu! Zdaj se bo začelo šele pravo delo. Kljub žilavosti partizanstva je bil Filip zdaj vse bolj prepričan, da bo to kmalu uničeno in izkoreninjeno. Kako ne, saj so nemške tipalke segle celo v partizanske vrste! Nemci bodo uničili partizane, kako bo potem, se bo pa že pokazalo. Gledati je treba naprej in nase! Kdo je komu podrejen? Jaz Gorskemu ali on meni? Obersturmfuhrer VVerner bo to kmalu povedal ali kako drugače odkril. Aleš, kot je kazalo, o tem ni vedel ničesar. Gorskemu je lahko zaupal, ker se je zavzemal za razčiščen je nevarnega stanja. Filip je zadihal globlje, čutil je plen! čisto blizu in dragocenega. Ze doslej se je komaj premagoval, da ni storil prenagljenega koraka. Ce ne bi bilo obcrsturmfuhrerja VVei nerja, ki je vse skupaj trdno držal v svojih rokah, bi se nemara že spozabil. Tudi česa večjega se sam ne sme lotiti, kajti uganil je že, da VVcrnerju ni toliko za nepomembne pripadnike in sodelavce. Kdo bo dobil nagi ado za Aleša, je zdaj že vedel. /. nikomer je ne bi rad delil. Edino, če ga ne bo prehitel Gorski. Življenje po svetu, posebno na Hrvatskem, mu bo navrglo visoke obresti. Zdaj mu ne more in ne sme spodleteti. Kljub neneli nemu iskanju bi se njegovo življenje skoraj znašlo tia slepem tiru. Tam doli pa je naletel na ljudi, ki so se navduševali za Paveliča in Hitlerja. Tedaj je bil nekaj mesecev šofer pri zagrebškem rodjetniku. Filip je bil zmožen in gospodar ga je preizkusil tudi v poslovnem svetu, šele mlad komaj dočakal. Brž ko se je vojna začela, si je oblekel uniformo, sicer le podolicirsko, a je bil zadovoljen tudi z njo. Posebno, ker je na kapi nosil mrtvaško znamenje, znamenje moči in Strahu. Kako prijetno je čutiti v sebi oblast. Saj gre vendar predvsem zanjo! V resnici je te oblasti imel precej manj, kakor si je domišljal, spodbujalo pa ga je upanje, da bo kmalu postal tudi kaj več. Vojske je bilo hitro konec. Treba je bilo samo Se \ peljati DOvj red in ga utrditi. Sicer pa je bilo že vse pripravljeno Lepega poletnega dne so ga poklicali v gestapovsko pisarno. Navzoč je bil tudi njegov prejšnji gospodar. Komaj ga je prepoznal. Bil je v novi uniformi z našitki, ki so pomenili visok položaj. Udaril je s petami ter sunkovito stegnil roko. Rekli so mu, naj se vrne v domači kraj. Tam bo lahko več koristil velikemu rajhu in »Fiihrcr-ju« kakor tu. Prikazale so se namreč uporniške komunistične tolpe in poučili so ga o boju proti njim ter mu naročili, naj se kolikor mogoče prikrije, pri bandit ih pa skuša vzbuditi zaupanje. Podpirali ga bodo, podrejen bo obersturmfiihrer-ju VVernei ju na gestapovskem sedežu. Zglasi naj se mu kot agent št. 11, vse drugo bo zvedel tam in pravočasno. Pomembno pa je, da v začetku ostane v senci kot vdan in na velika tveganja pripravljen podpornik partizanov, ki jih bodo potem lahko hitro uničili. Ni se branil oditi, kajti zdelo se mu je, da mu jc novi čas naklonjen. Dobil je potrebne listine, nemške in ustaške, prejel navodila in odšel. Otroci so ostali pri teti, da ga pri delu ne bi ovirali. Tako je prišel v domačo vas, kamor ga ni nihče vabil. Tudi polsestra Martina ne V doma čem kraju se je hitro vživel in se pokazal boljši, prijaznejši in preudarnejši, kot je bil nekdaj. Svet ga jc izučil, spremenil, so govorih ljudje. Postal pa je tudi ^zanesljiv« steber v uporniških vrstah. A stavek TREBA JE NAPRAVITI KONEC jc napovedoval začetek novih dejanj. Ce ie Gorski to izrekel, je s tem oznanil, da je Aleš ie prevei odkril. Kljub temu je zdaj njegove prenapete možgane trapila bolj misel o tem, kako da je prav Gorski tisti najpomembnejši člen, ki ga je priČakoVal. Kaj pa, če je Gorski te besede izrekel kar tako? A če bi jih, ne bi sprejel njegovih treh. Vse je hitro povezal s preteklimi dogodki. Ne, tu ni moglo biti nesporazuma! Kljub nejevolji Gorskega je bil njegovih 0| sed vesel tudi Aleš. Zdelo se mu je, da jc tudi Gorski že marsikaj ugotovil. Z njim sicer hi bil preveč prijateljski, ločevala so ju leta in nekakšna zadržanost. V tovarni je o njem že pred vojno marsikaj slišal praviti, poznal pa ga je le 0 daleč. Vedel pa je, da so ga Nemci zaprli že prv° jesen in da se jih je potem rešil ter prišel me" partizane. Pokazal je zavidljiv občutek za organizacijo, hkrati pa je bil nepopustljiv bojevo* pogumen in odličen strelec. Njegov nastop Je vzbujal zaupanje, to pa je bilo najpomembnejša Tistega dne so se vsi trije zlahka dogovorili, da bodo razvili tipalke v vse smeri, samo da zatro izdajstvo. Temu je bil namenjen odgovor o nekoliko širšem sestanku pri Golobu. Aleš je spet oživel: — Ljudje so nemirni in še vedno čakajo aretacije, se je obrnil k Filipu. — Na vsakem koraku nas spremljata negotovost in nezaupanje-Kako bomo v takem ozračju širili organizacij0 O tem bo treba spregovoriti na sestanku! . Na Alešcv namig je bil Filip tisti, ki naj Goloba pripravil, da bo posvet pri njem. — Pred dnevi si mi pa dopovedoval, naj se g ogibam, je vrtal Filip. — Zdaj je tako. Ljudje mu še najboij zaupaj0. Pomagal ti bom, je obljubi! Aleš. Filip se je hotel še otresati, v resnici pa J komaj čakal na priložnost. j Filipova gorečnost in njegovi načrti so zdaj dobili krila. V napeti navdušenosti je m°Vj ^skočiti« po opravkih, kot je dejal sosedu. ^cS oe je z obersturmfuhrerjem VVerncrjem in g°v . rila sta tudi o odkritju Gorskega. Gestapovce " niti pritrdil niti zanikal, da je ali ni Gorskf P1* vi, le iz bleska njegovih oči je spoznal, da iie gre za nobeno zmoto. Hotel ga je še neK vprašati, pa ga je VVerner ustavil: . 0(y — Vprašanja so neprimerna. Čim manj => vorjenja, več bo uspehov! e To je dotlej zadoščalo kot potrdilo, da ^ vse v redu. Potem pa je v zavisti in želji, da vjsbkega gestapovca morda le pripravil, ^a .j kaj razložil, napeljal pogovor na sestanek P^ Golobu. Toda obersturmfuhrer mu je iu'Pr,ca vano hladno svetoval: „ te — Pazite, številka 11! Ni še čas, da P"ka/Jvi. karte. Potrebujemo vas še med njimi! Zag°t0 ^ te si zaupanje, ki kaže, da je po vaši nerodno omajano! Že prihodnje dni je bil Filip neprenehoma nogah in med ljudmi. Nj bil redek, ki se je <-UJ£* njegovi predrznosti. Marsikdo se je zaradi teg Opogumi] in sodeloval naprej. .-u H Golobu je prišel proti večeru. Po stran«K> poteh. Morda bo najprej naletel na Rozo. Jo v kuhinji ga je čakal poleg nje Golob. Ni 1 pokazal prijaznega obraza, čeravno jc po Aleš* z«, vedel, da bo prišel. Roza pa je bila /• ''V']1 vsakdanje prijazna, (iolob ju jc temno gleda' da ga je Filip podražil: . i — Kaj s. tako čemeren? Se bojiš? In pog'ed?J je nasmejano Rozo, da ni bilo mogoče vedeti, e Filip misli na strah pred Nemci ali pred nJ'n.' ki mu hoče zapeljali ženo. Golob je samo neka zagodrnjal, da je pač tak čas in hotel vedeti, k ga je prineslo. — Morda že veš? je tipal Filip. . ;j — Pri tebi človek nikoli ne ve, je P«^1'"D., priložnost (Iolob in s pogledom najprej l)l,vl t. njega, potem pa Se ženo. Filip se je rahlo 1 smehnil. Golob pa se je še vedno delal, kot dfl st mu niti ne sanja, čemu je prišel. ga — Za sestanek gre. Tu pri tebi. Prišlo bi VL ljudi! — Zdaj v teh razmerah? se je začudil GolObj - Prav zdaj. Oba sta naročila, Aleš in Gol*«■ Potem mu je razlagal in ga prepričeval, da Si Sesli kar' v prostorni hiši. (iolob se je ^' h0 izgovarjal s previdnostjo in trdil, da ni ,:,/ll"1In) po nepotrebnem riniti v nevarnost. Filip Pa odnehal. • — Hiša je na samem. Kaj se more z god Pridejo le zanesljivi. .^^ Počasi je Golob popuščal in nazadnje prh'° ' kajti Gorski In Aleš sta zatrdila, tako mu dopovedoval, da bosta poskibela za v.i.....sl; j| — Naj bo, če je tako. Toda to je zadnjic tako nosim glavo na prodaj! ^ Filip je odšel. Golob je popustil zato. kel ] ^ ie Aleš tako svetoval. Vedel |e ze, da se pOOJj sešh večer prej, kot je bilo sklenjeno \ 1 ''""jv, navzočnosti; in ne v hiši. temveč na koncu DJ tam kjer se začenja gozd Noč je kar prehitro minila. Treba je bilo vstati, pozaj-trkovati in takoj nato sesti v avtobuse. Cas do kosila je bil namenjen ogledu nekaterih zanimivosti Medicine in okolice. Najprej smo se odpeljali do opekarne. Ta je v lastništvu družbe in je v njej zaposlenih trideset delavcev. Zanimivo za nas je bilo zlasti to, da v upravi delajo le trije. Na uro izdelajo v tej »tovarni« okrog 9000 kosov opeke. Prodajajo jo v glavnem v okolici Medicine, nobena redkost pa ni ta opeka tudi pri nas. V precejšnjih količinah jo izvažajo k nam. Delavci delajo le v eni izmeni, razen tistih, ki so pri pečeh. Peči se namreč ogrevajo z metanom in obratujejo neprekinjeno. Nazadnje smo Ugotovili, da bi opekarna take velikosti tudi pri nas dobro uspevala, saj smo veliki Potrošniki opeke. Vprašanje je le, če bi pri nas lahko dobili tako kvaliteten material za izdelavo. Morda bi bila to res edina ovira? Rad bi vam o radioteleskopu povedal kaj več, a kaj, ko niti sam pri najboljši volji nisem mogel slediti razlagam strokovnjakov o delovanju. Premalo sem poučen o teh stvareh. Lahko pa povem, da se uporablja za opazovanje nebesnih teles s pomočjo radijskih zvez. Nebesna telesa se lahko opazujejo le v eni liniji: sever-jug. Predvsem pomembne za nadaljnje raziskave vesolja so primerjave med podatki, ki se dobijo z radijskim, in tistimi z optičnim opazovanjem. Kot eno izmed nalog so omenili tudi opazovanje zvezd, ki utripajo v zelo majhnih časovnih presledkih in pa študij ostankov zvezd, ki so eksplodirale. Vse te podatke uporabljajo za izpolnjevanje katalogov. Sicer pa, vsaj pravim, za nas navadne zemljane so nekatere stvari precej nerazumljive in prepustimo jih raje strokovnjakom. Preidimo na bolj razumljive stvari. Po ogledu radiote-leskopa smo se z avtobusi za- Tri med or v Medicini večera posebno izučene vzgojiteljice. Ustanove se finansi-rajo iz različnih virov; nekaj prispeva občina, del pa krijejo starši sami. Starši prispevajo po progresivni lestvici dohodkov. Posebne ustanove imajo v Italiji za otroke od tretjega do sedmega leta. Teh na deželi ni, v večjih mestih pa so. Velike težave so z vzdrževanjem, saj menda občina prispeva le malo denarja. Tretja oblika je internat. Internati sc že dalj časa borijo za državno podporo, a doslej še niso uspeli. Za Kranjce se je nato začel veseli del — ogled vinske kle- Tut'' francoska deklet; a so dala svoj prispevek k praznovanju pobratenja. — Foto: J. Govekar °gied trgovine s pohištvom ~~ tentro Arredamentl — Jc bil za marsikoga iz nafte sku-P'ne poseben užitek. Izbira Pohištva je tako velika, da lahko zadovolji prav vsak °kus. Sicer pa imajo mizarji v okolici Medicine že lepo tradicijo. Pohištvena zadruga, k« oskrbuje to trgovino, Je bNa ustanovljena takoj P° »Ojnl. Začetni kapital Jc vlo-*No ilcset zadružnikov. Danes Jlh- Je zaposlenih pctinšlirldc *ot Pet pa \\\\ dela v upravi. vs«k delavec — zadružnik — Una plačo, če pa Jc uspeh ftc Posebno dober, mu poleg rednega /aslu/Ua pripada *« Premija. Vse ostalo gre v nadaljnje investicije. Tudi trgovino so sami uredili. p° kratki vožnji od trgovi-s Pohištvom smo se /našli °b največjem radioteleskopu * Evropi. Naprava je postav-Mena na izredno veliki povr-J** Kar težko si vse to Predstavljaš, dokler ne vidiš Vsega tcga 7 lastnimi očmi. peljali do kmetijskega posestva. Najprej smo se seveda zapodili v nasad hrušk. Tistim pa, ki se sami niso hoteli potruditi, so na posestvu kar takoj postregli z jabolki, ki so bila že nabrana. Ko smo sc dodobra nasitili s sadjem, smo si ogledali hlev. Tu živino predvsem pitajo. Povedali so, da krave mlekarice niso rentabilne. Mleko je prepoce-nl. Krmila pripravljajo kar na posestvu in viške tudi prodajajo. Ugotovili smo lahko, da imajo v Italiji v kmetijstvu velike izkušnje. Pred leti so celo prirejali seminar je za vse tiste, ki jiih zanima kmetijstvo — tudi tlslc iz tujine. Kakor kaže bode taki seminarji spet prihodnje leto. Med potjo nazaj proti Medu ini smo izvedeli še nekaj podatkov o otroškem varstvu. To je organizirano na tri načine. Otroke od štirih mesecev do treh let imajo v imenovanih »gnezdih«. Za te skrbijo od jutra do ti. To je obenem tudi nekaka zadruga, ki skrbi za odkup grozdja od okoliških kmetov 4» za prodajo naprej po kar najbolj ugodni ceni. Klet so prav ob našem obisku še preurejali, da bo labko sprejela ves letošnji pridelek vina. No, in nekateri so bili že kar užaljeni, ker je kazalo, da nas bodo pustili naprej brez po-kušnje. Toda naši gostitelji so mislili tudi na to. Vedeli so, s čim nam bodo najbolj ustregli. Izpraznili so morali kar precej steklenic da so pogasili našo žejo. Pa tudi potem, ko vino ni bilo zastonj, je šlo dobro v promet. Nekdo je celo pripomnil, da ga verjetno vse leto niso toliko prodali. Steklenice so romale tudi z nami na avto bus. Po pijači sc je prilegla še jedača. Kosilo — makaroni seveda — je že bilo pripravljeno. Prvič smo se srečali z dekleti iz francoskega mesta Romillv, ki je tudi pobrateno z Medicino, in so bile tu na obisku. Znane »majoret-ke« so naslednji dan korakale po mestu v svojih značilnih oblekah. Eden izmed odbornikov je celo predlagal, da bi se tudi mi »posestrili« s tem francoskim mestom. Zelja ni ostala neuslišana in kot kaže bodo Francozinje nastopile v Škofji Loki ob praznovanju 1000-lctnice mesta. Za boljše počutje po kosilu so »Fantje s Praprotna« spet zapeli nekaj pesmi in s petjem navdušili francoska dekleta, da so tudi ona odgovorila s pesmijo. Po kosilu smo se razkropili po mestu in v trgovinah nakupili nekaj spominkov, čas, ki je bil namenjen za to, je hitro minil in že je bilo tre: ba pohiteti na skupno sejo občinskih skupščin: Medicina, Romillv in škofja Loka. Tu je bila z vseh treh strani izražena želja, da bi se prijateljski stiki — med Medicino in škofjo Loko trajajo žc deset let, pobratenje pa pet let — še nadaljevali in poglabljali. Za nas je bilo predvsem zanimivo sodelovanje kar štirih strank na seji, vseh štirih, ki so zastopane v občini Medicina. Na seji so govorili predstavniki komunistov, krščanskih demokratov, socialnih demokratov in socialistov. Ob koncu seje so gostitelji z veseljem sprejeli povabilo, da prihodnje leto obiščejo Škofjo Loko vsi svetniki občine Medicine. Predstavniki vseh treh mest so poslali le pozdravno pismo svetovni federaciji pobratenih mest in stalni konferenci mest Jugoslavije. Po seji so občinske može iz Romillvja in Medicine povabili Škofje-ločani na domače specialite- te, ki so jih pripravljali na trgu. Še večerja in po večerji so imeli na trgu koncert »Fantje s Praprotna«. Dobro so se odrezali in tudi precejšnje število poslušalcev je bilo kljub slabemu ozvočenju zadovoljnih. Še posebno je užgala zadnja pesem »Zabe«.* Vmes so nastopali italijanski kotniki in prav škoda je, da jih nismo razumeli. Pokazalo se je, da je jezik kljub trdnemu prijateljstvu še precejšna ovira in morda se bo prav zato kmalu kdo odločil za vpis v tečaj italijanskega jezika. Po koncertu je noč vsak preživljal po svoje. Nekateri so spali, nekaj jih je šlo na ples, nekateri pa so imeli celo to priložnost, da so prišli v vinsko klet. In verjemite, da kdor je že notri, ne bo tako kmalu šel ven. Vendar pa zjutraj kljub vsemu nihče ni kazal prevelikih znakov utrujenosti. Dopoldne je bila še otvoritev razstave fotografij vseh treh mest in polaganja vencev Garibaldincev. Venec je položila tudi delegacija Škofje Loke. Nekateri pa so si dopoldne še ogledali mesto in razstavo kmetijskih strojev na trgu. Po kosilu se je bilo treba posloviti. Želeli smo, da se čimprej spet vrnemo med prijazne ljudi v Medicino. Marsikomu je ob tem obisku beseda »prijateljstvo« ali »pobratenje« postala bolj domača. In, če se je to zgodilo, je pamen obiska dosežen. Za kratek čas smo sc ustavili še v Bologni in nato veselo zapeljali proti domovini. Spomin na Medicino in prijatelje pa bo ostal še dolgp ... J. Govekar Prodaja po kranj znižanih cenah! Prodajalna TEKSTIL — Kranj, Prešernova 5 obvešča cenjene potrošnike, da lahko kupijo po znal no zmzamh cenah kvalitetni tvid za plašče in kost ime stara cena 113.— din nova cena 69,50 din Poleg bogate izbire tekstila, pletenin, moškega in ženskega perila, posteljnine, volne za pletenje in drugega blaga, pa lahko kupite tudi moške srajce z. manjšo napako po tovarniško znižanih cenah. Obiščite nas. lepo boste postreženi! KOKRA — KRANJ prodajalna TEKSTIL, PREŠERNOVA 5 Kcmisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave skupščine občine Jesenice ponovno razpisuje v oddelku za notranje zadeve prosto delovno mesto referenta za prometno varnost Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev za sprejem na delo zahteva višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkuScnj. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti SOB Jesenice v 15 dneh od dneva objave razpisa. Cika počakaj. Liska ima prednost Ob razstavi plemenske živine v Naklem Gostinska šola na Bledu bo organizirala tečaj za ozek profil (polkvalifikacija) iz strežbe in kuharstva. Pravico prijave na tečaj imajo tisti, ki so že zaposleni v gostinstvu in so brez kvalifikacije. Tecajnina znaša 600 din. Prijave pošljite na naslov: Gostinska šola Bled. V prijavi naj bodo navedeni rojstni podatki in podjetje, kjer je kandidat zaposlen. Prijave bomo sprejemali do 10. oktobra 1971. Tečaj se bo predvidoma začel 15. oktobra 1971. Planinsko društvo Kranj prireja veliko denarno loterijo Štiri premije in 4004 dobitki v skupni vrednosti 200.000 din. Srečke bodo v prodaji do 21. oktobra, žrebanje pa bo 23. oktobra. Zbrana sredstva so namenjena predvsem za pokritje stroškov gorenjske alpinistične odprave v Hin-dukuš. V nedeljo, 19. septembra, je bila v Naklem po sedmih letih spet težko pričakovana razstava plemenske živine. Na njej so se pomerili živinorejci s področja kmetijskih zadrug Naklo, Sloga Kranj, Cerklje, Bled in Škofja Loka. Razen njih pa sta na razstavo pripeljada svoje krave in telice tudi Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja ter Živinorejsko veterinarski zavod iz Kranja. Na razstavni prostor je pripeljalo krave in telice 30 rejcev. Ocenjevalna komisija je imela težko delo, saj je bilo med 90 lepimi živalmi tev.ko izbrati najlepše. Kako je od'ločila komisija? Med kravami lisaste (si-mentalske) pasme je bila prva krava Marjana Ko-renčana iz Naklega. Rejec je prejel 1500 dinarjev nagrade. Druga je bila krava Marjana Zaplotnika iz Letenic. Rejec je prejel 1000 dinarjev nagrade. 800 dinarjev nagrade pa je dobil rejec Franc Soklič s Sela pri Hledu. Njegova krava je dosegla tretja mesto. Pri telicah lisaste pasme se jc komisija odločila za takle vrstni red. Prva je bila telica Janeza Novaka s Prebačevega. Za prizadevno rejo je prejel 1200 dinarjev nagrade. Telica JUGOBANKA LJUBLJANA, Titova 32 Ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 obvešča, da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. do 9. ure Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro račune občanov. Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja nudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na devizne posle, kakor npr.: prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. Lastniki deviznih računov, kakor tudi dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobe stanovanjske in potrošniške kredite. JUGOBANKA ekspozitura Jesenice C. maršala Tita 20 Franca Martinčiča z Dolgih njiv je bila druga. Rejec je prejel 1000 dinarjev nagrade. Telica Draga Krta iz Kranja pa je bila tretja. Krt je bil nagrajen z 800 dinarji. Tekmovale so tudi krave in tehce križ ta. pomembno za mesno in_ mlečno proizvodnjo. Nosi'lcl proizvodnje naj bi bili kmetje z najmanj 15 kravami molznicami. Ob vsem tem pa nc sinemo prezreti, da imajo nekateri kmei je na Gorenjskem iQ družbena posestva tudi kvalitetne črne lisaste krave, ki jij1 imenujemo tudi frizijke. Videli smo jih na razstavi V Naklem. Rejci trdijo, da so frizijke za mleko izredno do-hre, za lisastim govedom pa zaostajajo v proizvodnji mleka. O tem vprašanju bode še razprave. Zanesljivo pa drži, da eikasto govedo na Gorenjcem nima prihodnosti, čeprav je gorenjski kmet, po* sobno v višjih predelih ter V H"ii;nji, nanjo tradicionalno močno navezan. To je stvar l rad Kije. Premagajo jo l*b*J le dobri rezultati pri vzrej lisastega goveda SLOVES SE VRAČA V NAKLO Za konce naj zaprem le ' da imajo živinorejske ma»* lesi.m i je v Naklem ve*J tradicijo. Predvojno lH PJj vojno, ikoda, da le ^ulnJ leta tradieua /amrla 7^° oaebej pohvalu.. leto*™ ru >la\a Naklo min VSC *J£ goje, da spel pr dobi s HA dobrega vzrejnega p<>d'u plemenske živine' j. Košnje* V. orientacijsko tekmovanje »Od spomenika o spomenika« stavnik skupščine občine Kranj Ivan Brišar jc podelil najboljšim gasilskim desetinam e sekirice in diplome. — Foto: F. Perdan V nedeljo, 26. septembra, je bilo v Krizah V. tradicionalno orientacijsko tekmovanje »Od spomenika do spomenika« za prehodni pokal OK ZMS Tržič. Na tekmo vanju je sodelovalo 9 ekip iz Izole, Kopra, Ljubljane, Škofje Loke, Kranja in Tržiča. Najboljše rezultate so dosegli taborniki iz Tržiča, ki so tako drugič osvojili prehodni pokal. Rezultati: 1. OSM Tržič II. 1822, 2. OSM Tržič I. 1793, 3.-4. OJS Izola L, OČM Ljubljana 1715, 5. OSG Koper 1714, 6. OSK Škofja Loka 1659, 7. OJS Izola II. 1640, 8. OSO Kranj II. 1306 točk, OSO Kranj I. diskvalificirana. Tekmovanje so tudi to leto odlično pripravili taborniki odreda Kriške gore iz Križev. J. K. Najboljšim zlate sekirice V nedeljo, 26. septembra, bilo no športnem ignšcu Pri osnovni šoli Stanka Mlakarja v Šenčurju tekmovanje Nilskih desetin kranjske Oočine. Tekmovanje je bilo ^anizirano v počastitev kr»njskega občinskega prat-n>ka ter tedna požarne var-nosK ki se je z nedeljskim tekmovanjem tudi končal. Pokrovitelj tekmovanja je **a skupščina občine Kranj. 8r«*anje prostovoljnih gaafl Cev je organizirala občinska gasilska zveza, udeležilo pa se |a ie prek 120 gasilcev i* 6 društev. Rezultati tekmovala so pokazali, da delajo Sa prostovoljna gasilska društva v približno enakih Jj8?-'1*. saj so bile razlike *™*1 boljšimi in slabšimi mi- . Prfdstavnik pokroviu 1 |a *Van Brišar je povedal, da Kravlja 38 podeželskih JTJJJ** in 6 tovarniških, upaj s pokijcno enoto, po-bo n° or8ani/acMo /a borno Pl0ti nozarorn fic POSeb-. Pomembna je preventiva, h<^°r- s,)dii° pregledi sta a,V)skih in gospodarskih S,Va Doi^ VzK°ia *'v nn?CŽCne rc? °d I«« J°likor jih .na^'iih «xl 120, > 5 bij6 ! ob-lc v 15 vaseh. prebivalcu] tate ne l%5. leta V tekmovanju so se pome rile 4 tovarniške gasilske desetine, 6 podeželskih in 2 pio* nirski. Med pionirji je bila prva desetina Preddvora, druga pa je bila desetina s Primskovega. Med podeželskimi desetinami so bili najboljši gasilci s Primskovega. Druga jc bila desetina iz Vogelj, tretja dese! ina iz Preddvora, četrta desetina Šenčur, peta desetina Britofa in zadnja desetina ( erkelj. V tekmovanju tovarniških desetin je bila najboljša prva gasilska desetina Tekstiilindusa, druga je bila piva desetina Save, tretja druga desetina Tekstilindusa, četrta pa druga desetina Save. Predstavnik gasilske zveze Slovenije Jože Kastclic je podelil diplome tudi tistim desetinam i/, kranjske občine, ki so se udeležile republiških tekmovanj. Pionir ji Preddvora so tekmovali v Novi Gorici in med 52 ekipami za-■edli 26. mesto. Članska ekipa Preddvora sc je udeležila tekmovanja v Mariboru. Sodelovalo je 124 ekip, Prcd-dvorčani pa so bili 103. Tovarniške gasilce pa je na republiškem tekmovanju zastopala desetina Tekstilindusa. Dosegla jc 21. mesto meti 62 ekipami. J. Košnjck Razprodaja za ljubitelje knjig T. -- £.***•«-*»■>< r* sl' rt sO nr„ i • Jesenicah, Sige 1S'°,,;i"i pop,,,,,,,, MavlJ>će Z XW]U otroSke ličkih romani znanih "ne- Ljubb l dobri 1,11 Pro-JublM'- knjig |e pre senctila izredno nizka cena posameznim knjigam: v pol- platno vezana Ingoličeva knjiga Nebo nad domačijo in oataH romani so veljali le 5 dinarjev, otroake pravljice mladinskih pisateljev pa 10 prodajali za 3 dinarje. D. SedcJ nov snopič romana ki ga v ZDA 5,000.000 izvodov •MALHARJI- napeta in razburljiva % -pripoved o brezobzirni življenski poti čudaškega milijarderja H-H. zivH že pri prodajalcih časopisov --" v.... ■ ■ i; - ■ itMi.ii t., k- \ a; , ~ TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Tudi lahke otroške obleke dobite pri nas TOVARNA OBUTVE TRŽIČ NOVOSTI ZA JESEN Kmetijsko živilski kombinat Kranj obvešča cenjene potrošnike, da smo začeli prodajo ozimnice: kvalitetne sorte zimskih jabolk lahko dobite v našem sadovnjaku Res je pri Podvi nu vsak dan od 8. do 18. ure (tudi v nedeljo) in v sadovnjaku v Preddvoru vsak dan od 14. do 18. ure. Na deloviscu Vrtnarija Zlato polje pa lahko dobite kvaliteten krompir cvetnik za ozimnico, in sicer vsak dan od 7. do 17. ure. Priporočamo se Turistična poslovalnica Creina Kranj prireja IZLET V GRADEC 9. oktobra 1971 na graški velesejem. Cena 85 in 95 din. IZLET V SARAJEVO 15. oktobra 1971 z letalom na razstavo Umetnost na tleh Jugoslavije od praveka do danes. Cena izleta 280 din. Prijave in informacije v turistični poslovalnici Creina v hotelu Creina ali po telefonu 21-022. Creina Kranj Turistična poslovalnica ALMIRA alpska modna industrija Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: • kurjača central, kurjave z izpitom • cotton pletilca Pogoji: poleg splošnih pogojev mora Irfodidal za navadeni delovni mesti imeti tudi odslužen vojaški rok. Osebni doliodek po pravilniku. Nastop dela možen takoj. Ponudbe je treba poslati na splošno-kadrovski od-delek podjetja. Cestno podjetje v Kranju razpisuje javno licitacijo za pro* dajo naslednjih nepremičnin: 1. CESTARSKE STANOVANJSKI- HI^« V KOKRI, h. št. 51 s stavbnim zemljiščem v izmeri 1610 mJ, z izklicno ceno 71.250 din. 2. CESTARSKE STANOVANJSKE HI*E V DOVJEM, h. At.4 s stavbnim «jmljl.«cnjv i/mrl 1688 m', z izklicno ceno 120.000 din. Davek od prometa nepremičnin ni vključen v cen iu gn plača kupce. licitacija za nepremičnino pod 1. bo 15. oktobra l*7* ob 10. uri v Kokri in pod 2. 20. oktobra 1971 oo 9. uri v Dovjem. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vp|a čati na blagajni ali na žiro račun podjetja 515-1 ■ kavcijo v višini 5% od izklicne cene in se licitacij-* komisiji izkazati o opravljenem vplačilu. ^u,inlxa v višini najmanj 30% od izklicne cene sc P'a takoj, ostalo po dogovoru. Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Ogled Popoldne. Kuštar Tone, Ke-betova 1, Kranj 4796 Prodam HRUŠKE mošta-rice. Jagodic Jakob, Luže 38 4865 Prodam brejo KRAVO, ki t>° šestič teletila. Paplar Peter, Zg. Besnica 31 4866 Ugodno prodam zakonsko SPALNICO. Milan Pustovrh, Kranj, Oprešnikova 58 4867 Prodam MOŠTARICE in TEPKE. Cuderman, Baselj f, Preddvor 4868 Prodam lepo PSICO (ovčar-*a). sitaro 20 mesecev. Novak Joško, Golnik 40 4869 Prodam OLJNO PEC kon-ta^t 7500 kal. Zavrl, Šenčur, Gasilska 9 4870 Prodam rabljeno SPALNICO škrlec Štefan, Struževo l6, Kranj 4871 Prodam avstrijske ZBIRALNE VILE, BRANO (plevel-nik) — oboje traktorsko in JflAT 750, letnik 1964, prevodnih 67.000 km. Poljšiea 3, Podnart 4872 Ugodno prodani starejšo *konsko SPALNICO. Ogled v Petek, 1. oktobra in v ponedeljek, 4. oktobra od 14. °-° 16. ure v Župančičevi uli-CI 'O, Kranj 4873 Ugodno prodam novo sa-"tonakladalno PRIKOLICO m°ngele za seno. Naslov v °Slasnem oddelku 4874 PrtKlam dva mladiča VOLAKA. Jerala, Straž.iška 10, Kranj 4875 Prodam dve KRAVI po iz- 'n- Garjol Jože, Gorenjska "o. Lesce 4876 Pf>ceni prodam rabljeno ^rejšo SPALNICO, tudi po- airic/ne dele in razne rez a * c dcle za R4 (katreo). Izdaja in tiska CP »Goriški tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva In uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1, občinske skupščl-Tek. račun pri SDK »nju 515-1 135 — Tc-•etoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška stavba občinske skupščine - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135 — Telefoni: redakcija 21-835 uprava Usta, ma —aa In naro *lužba 22-152. — Naročnina- letna 32, polletna 16 d*n, cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: bc-1 din, naročniki Imajo 10°/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Vprašati v dopoldanskih urah pri Vižintinu, Moša Pijade 15, Kranj 4877 Prodam enoosno PRIKOLICO za prevoz dolgega lesa, LES za ostrešje, obžagane »RIMELINE«, suhe PLOHE in DESKE, DROMELJNE za gumi voz in 100 kosov OPEKE monta 16. Naslov v oglasnem oddelku 4896 Prodam rabljeno OPEKO špičak po ugodni ceni. Konc Ivan, Visoko 89, Šenčur 4892 Kupim dobro ohranjen ELEKTROMOTOR 5 do 6 KM, 900 do 950 obratov. Pod-lipnik Jože, mlin Globoko, Radovljica 4878 Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Ponudbe je treba poslati na naslov: Mulej Ana, Krnica 72, 64247 Zg. Gorje 4879 IA Poceni prodam MOPED colibrv. Podrekar, Bistrica 66 a, Tržič 4805 Ugodno prodam RENAULT GORDINI. Ogled od 16. ure dalje. Kranj, Savska cesta 32 4880 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Ogled od 16. ure dalje. Dežman, Valjavčcva 7, Kranj 4881 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Savska Loka 5, Kranj 4882 Prodam avlo RENAULT DAUPHTNE v nevoznem stanju, s strojem po generalni. Ogled v Kranjski gori št. 8 4883 Prodam OPEL OLIMPIJO, tudi po delih. Gabi on Jože, Troj ar jeva 53, Kranj 4884 Prodam dobro ohranjen DKV-F11, letnik 1966, prevoženih 60.000 km. Pužem Peter, Naklo 69 4885 Prodam OSEBNI AVTO to-mos citroen — spaček. Križ-nar Lojze, Naklo 93 4895 STANOVAMJ4 Mlada zakonca iščeta SOBO in KUHINJO ali večjo sobo v Kranju ali bližini. Naslov v oglasnem oddelku 4886 Krem STANOVANJE (sobo in kuhinjo) v Radovljici ali okolici. Plačam eno leto naprej. Ponudbe poslati pod »po novem lotu« 4887 V Kranju iščem SOBO, po možnosti ogrevano. Pismene ponudbe poslati na: V. F., Poštno ležeče Ljubljana 2 4888 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijo na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 4889 Prodam takoj vsel j ivo ENOSTANOVANJSKO HIŠO v škofji Loki. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škofjo Loko pod »gotovina« 4893 Iz vrta sta se izgubtfi dve OVCI. Kdor bi ju našel, naj sporoči proti nagradi na naslov: Vrhunc, Hraše 23, Lesce 4890 ŽIVILA Prosim poštenega najditelja RIBIŠKE PALICE, rjave barve, pozabljene 16. septembra zvečer na kolovozni poti — odcep proti Vrbi iz zasip-ške ceste proti Bregu, da jo vrne proti nagradi. Naslov sporočite na oglasni oddelek Glasa ali v gostišče Flis v Vrbi 4891 Našel sem ŽENSKO KOLO, svetlo plave barve. Dobi sc v Cirčah 41 zanosu m, 1 '^^^iirirrfciTii'iniBriiio Iščemo solidno KUHARICO za gospodinjstvo v vili pod najboljšimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku 4894 OBVESTILA IMMIMMHiiaii Cenjenim strankam sporočam, da som preselil KROJAŠKO DELAVNICO usnjenih oblek iz Brezij pri Tržiču na Jesenice, Cesta maršala Tita 40. Za nadaljnji obisk se priporoča DOLINŠEK KAREL, JESENICE, Cesta mar šala Tita 40 4828 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE ČETRTEK — 30. septembra, ob 18. uri za dijake kranjskih šol A. Leskovcc: DVA BREGOVA — ponovi. \ iz sezone 1970/71. PETEK — I. oktobra, ob 18. uri za šole P. Goliš: JUR-CEK — ponovitev iz sezone 1970/71. Kranj CENTER 29. septembra italij. barvni film PREISKAVA NAD NEDOLŽNIM DRŽAVLJANOM ob 16., 18. in 20. uri 30. septembra italij. barvni film VOJNA ZA PETROLEJ ob 16., 18. in 20. uri 1. oktobra italij. barvni film VOJNA ZA PETROLEJ ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 29. septembra amer. barvni film MAČEK DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri 30. septembra amer. barvni CS film F KOT FLINT ob 16., 18. in 20. uri 1. oktobra franc. barvni film CAS VOLKOV ob 16., 18. in 20. uri Tržič 29. septembra amer. barvni film BODALO ob 18. in 20. uri 1. oktobra premiera amer. ban. filma PIŠTOLE SEDMIH VELIČASTNIH ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 29. septembra italij.-španski barvni CS film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV 30. septembra franc. barvni CS film VRV IN SAMOKRES 1. oktobra amer. barv. CS lilm SKRIVNOSTNA JUSTINA Jesenice PLAVŽ 29. septembra I rane. barvnj CS film VRV IN SAMOKRES 30. septembra italij. barvni lilm V ČASU CHARLESTO NA 1. oktobra italij. barv. lilm V ČASU CHARLESTONA Dovje-Mojstrana 29. septembra amer. barvni film PONY EKSPRES Kranjska gora 30. septembra italij.-španski barv. CS film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV Javornik DELAVSKI DOM 29. septembra italij. barvni film V ČASU CHARLESTONA Radovljica 29. septembra franc. barvni film EROTISSIMO ob 18. uri, italij .-amer .-nemški barv. film TRI ZLATE KACE ob 20. uri 30. septembra amer. barvni film SKRIVNOST PLANETA OPIC ob 20. uri 1. oktobra amer. barv. film UJETNIKJ VESOLJA ob 20. uri Škofja Loka SORA 29. septembra angl.-amer. barv. film MISIJA MARS ob 18. in 20. uri 30. septembra švedski barv. film OLE IN JULIJA ob 1. oktobra švedski barvni film OLE IN JULIJA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 29. septembra švedski barv. film OLE IN JULIJA ob 20. uri 1. oktobra angl.-amer. barv. film MISIJA MARS ob 20. uri DOM BORCEV IN INVALIDOV Kranj, Levstikova 8 zaposli takoj SNAŽILKO Delo jc honorarno, dopoldne. Interesentke naj se osebno zglasijo popoldiu v domu. Telesno vzgojno društvo Kranj Benedikova 12 Obveščamo starše, cicibančke in ostale, da začnemo v domu TVD Partizan z redno vadbo v ponedeljek, 4. oktobra po naslednjem vrstnem redu: Ponedeljek cicibani pionirke rekreacija — moški Torek pionirji rekreacija — moški četrtek cicibani pionirke Petek pionirji rekreacija — ženske od 17. do 18. ure; od 18. do 19.30; od 19.30 do 21.30; od 18. do 19.30; od 19.30 do 21.30; od 17. do 18. ure; od 18. do 19.30; od 18. do 19.30; od 19.30 do 21.30. IV. SEJEM OBRTI IN OPREME 0 0 9. 00 18. X. 1971 nesreče NEPREVIDNO CEZ CESTO Na Cesti železarjev na Jesenicah je v petek, 24. septembra, zjutraj voznik osebnega avtomobila Emil čelesnik z Jesenice zadel Miloša Zajca, starega 13 let. Nesreča se je pripetila, ko je Miloš zunaj prehoda za pešce stekel čez cesto, ne da bi se prej prepričal, če je prosta. Kljub zaviranju in umikanju je avtomobil dečka zadel. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. AVTOMOBIL V OGRAJO V petek, 24. septembra, nekaj po dvanajsti uri je na cesti tretjega reda v Cerkljah voznik osebnega avtomobila Franc Pavlic iz Ljubljane v desnem blagem ovinku zavozil na levo stran ceste in trčil v steber železne ograje. Voznik in sopotnik Martin Javorič sta bila v nesreči ranjena. Škode je za 8000 din. ZAPELJAL S CESTE • Na Cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču je v soboto, 25. septembra, popoldne voznik osebnega avtomobila Gabrijel Smo-lej v ovinku zapeljal s ceste in trčil v betonsko ograjo pri vhodu v tovarno Peko. Voznik in sopotnika Stane Meglic in Anton Klemene so bili lažje ranjeni. Škode je za 8000 din. ZADEL KOLESARJA V soboto, 25. septembra, zvečer je na cesti med Kranjem in Brnikom voznik osebnega avtomobila Leopold Kmetic iz Domžal zadel kolesarja Janeza Česna iz Zg. Brnika. Nesreča se je pripetila, ker voznik Kmetic zaradi srečanja z neznanim voznikom, ki je vozil z dolgimi lučmi, ni opazil kolesarja. Ranjenega Janeza Česna so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. MOTORISTA TRČILA Na cesti četrtega reda v Podljubelju sta v nedeljo, 26. septembra, popoldne trčila dva motorista. Voznik Franc Meglic je vozil motorno kolo brez vozniškega izpita. V ovinku je zapeljal na levo stran ceste, iz nasprotne smeri pa je prav tedaj pravilno po desni pripeljal Janez Meglic iz Podljubelja s sopotnikom Stanetom Megličem. Pri trčenju so vsi trije padli. Oba voznika sta bila v nesreči huje ranjena in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 1000 din. NEZGODA OB PREHITEVANJU V ponedeljek, 27. septembra, je v Hotcmažah voznik osebnega avtomobila Anton Ravnikar iz Preddvora zadel Janeza Sodnika, starega 9 let. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Ravnikar prehiteval motorno kosilnico, ob njej pa je hodil po levi strani Janez Sodnik. Tik pred nesrečo je Sodnik stopil še malo bolj v levo in avtomobil ga je zadel. L. M. AVTO-MOTO DRUŠTVO Kranj razpisuje javno licitacijo za 2 OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVA 750. Licitacija bo v mehanični delavnici Tomšičeva ulica za družbeni sektor ob 16. uri, za ostale ob 18. uri, 29. septembra 1971. AKADEMSKI KOMORNI ZBOR KRANJ vabi k sodelovanju vse mlade, ki imajo veselje do zborovskega petja. Avdicije bodo 27. in 30. septembra ob 19. uri v peski robi gimnazije Kranj. Zahvala Ob izgubi naše drage mame Marije Justin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. žalujoče družine: Justin, Vole, Japclj in Zupan Jezersko, 27. septembra 1971 Zahvala Ob izgubi mojega moža, očeta Ivana Starca iskrena hvala vsem sovaščanom za obilno pomoč ob boleči izgubi mojega moža in očeta. Posebna zahvala sestram in bratom pokojnega, posebno bratu Lojzetu za vso pomoč. Prisrčna zahvala tudi pevcem cerkvenega zbora za cvetje in duhovniku iz Hrastja ter duhovščini iz Kranja. žalujoči: /ena s sinovi Rajkom, Jankom in Milanom Sporočamo žalostno vest, da j preminila naša dobra mama Marija Šolar Anžetova mami iz Dražgoš Pogreb bo v sredo, 29. septembra 1971, ob 15.30. Sinovi in hčere z družinami, vnuki in pravnuki Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš mož in oče Valentin Mencinger Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 29. septembra, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Lescah št. 68 na pokopališče v Begunje. žalujoči: žena Justina, sinova Lado in Boris z družinama ter drugo sorodstvo Zahvala Ob prerani izgubi našega sina, moža, očeta, brata, strica in starega očeta Cirila Podjeda krojaškega mojstra iz Britofa iskrena zalivala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru, gasilskemu društvu za poslovilne besede ter dobrim sosedom in znancem. Žalujoči: mama, /ena, hčerka Nevenka ter Mdi, Slavi, Marija z družinami, brat Jože, Pavel in sestra Micka z družinami Britof, Kranj, PŠata, Šmartno, Grobeljno Nenadoma je umrl Jože Markovič mlinar na Okroglem Pokojnikov pogreb bo v sredo, 29. septembre, ob 15. uri izpred domače hiše. Cerkveni obred bo ob 16. uri v Nakkim Žalujoči: /ena Cilka, Nada / družino, nečakinji Francka in Berta ter drugo sorodstvo Okroglo, Struževo, 27. septembra 1971 SREDA, 29. septembra 1971 GLAS * 15. STRAN Odstop ekipe NK Zbilje Pred nedavnim se je pričelo tekmovanje v sorski nogomet-ni ligi. Ze prvi koli sta pokarali, da so najboljše ekipe Sv. Duh in Tabor 69. Že pred prvim kolom pa je odstopila ekipa NK Zbilje, vključila pa se je ekipa NK Medvode B. Solidne uvrstitve kranjskih atletov Prvi miting veteranov V počastitev 15-letnice atletskega kluba Triglav bo 9. oktobra ob 16. uri AK Triglav organiziral prvi klubski miting veteranov. Moški bodo razdeljeni v dve starostni skupini: v prvi skupini bodo tekmovali posamezniki od 25- do 35. leta starosti, v dru-Bi pa od 35 let naprej. Žen- ske bodo tekmovale samo v eni skupini. Pravico nastopa pa imajo vse, ki so rojene leta 1950 ali prej. Za moške so na programu naslednje discipline: 200 m, 1000 m, višina, daljava, disk, krogla, pri ženskah pa: 100 m, višina, daljava in krogla. D. žumer V soboto so atleti mladinci tekmovali za mladinski Pokal republik. Med seboj so se pomerile mladinske reprezen tance posameznih republik, manjkala je le reprezentanca SR Srbije. Prvič pa je nastopila tudi reprezentanca Vojvodine. Za reprezentanco Slovenije, ki je v skupni uvrstitvi zasedla prvo mesto, so sodelovali tudi boljši mladinci Troboj strelcev Julijska Krajina, Koroška, Gorenjska Zmaga Gorenjske v streljanju s puško Letošnji deveti troboj dejanih strelskih reprezentanc Koroške, Julijske Krajine in Gorenjske so organizirali ita- lijanski strelci na videmskem strelišču. Po nekajletni premoči sc je tokrat pokazalo, da so vse tri ekipe postale Izbrana je ekipa Triglava Jutri bo odpotovala v Bratislavo ekipa kranjskih kegljačev, ki bo v soboto in nedeljo nastopila v finalnem delu tekmovanja za evropski pokal. Kot je znano, se bodo v finalu pomerile štiri ekipe. Tehnično vodstvo Triglava je pred tem pomembnim nastopom organiziralo kar osem nastopov za izbor reprezentance šestih najboljših za finale v Bratislavi. V teh nastopih je presenetil mladi Miro Jenkole, ki je zmagal v skupnem »eštevku osmih nastopov in podrl 7690 kegljev, kar Je v poprečju 961,2 na en nastop. Vrstni red ostalih: 2. Jereb 7658, 3. Turk 7638, 4. Česen 7510, 5. Prion 7509, 6. Ambrožič 7498, 7. Stare 7371, 8. Kordež 7343, 9. Veho vec 6326 (en nastop manj), 10. Bregar 7088. Tehnično vodstvo kluba je določilo za nastop v Bratislavi naslednjo ekipo: Milan Jereb, Jože Turk, Anton Česen, Riku Prion, Miro Aintirožič ter Rajko Stare ali Miro Jenkole. Kdo od slednjih dveh bo nastopil, pa bo odvisno, kako se bosta znašla na treningu na kegljišču v Bratislavi. Vodja ekipe bo Stane Rebolj st., z ekipo pa hod© potovali še predstavnik kluba Rozman, tehnični v°dja Kranjc, I-ado Marlelanc ter tekmovalca Bregar 'n Vehovec. J. Javornik precej izenačene. Tako so gorenjski strelci uspeli zmagati le v streljanju s puško, tekmovalci Julijske Krajine pa so bili boljši s pištolo. Med posamezniki je treba pohvaliti Janeza Otrina za zmago in njegovo sestro Vero za odlično peto mesto. Prihodnje leto bo srečanje strelcev obeh dežel v Kranju. REZULTATI: STANDARD NA PUŠKA — ekipno: 1. Gorenjska 4266 , 2. Julijska Kraji na 4228, 3. Koroška 4222; posamezno: 1. Otrin (Gorenjska) 558, 2. Natmmesnig (Koroška) 550, 3. Miani (Julijska Krajina) 545 ... 5. Vera Otrin 535, 6. Malovrh 533, 10. Kralj (vsi Gorenjska) 531; STANDARD \ A PIŠTOLA — ekipno: L Julijska Krajina 2159, 2. Koroška 1998, 3. Gorenjska 1996; posamezno: L Stizzoli (Julijska Krajina) 550... 4. Petcrne! 529, 5. Požene! (oba Gorenjska) 517 itd. B. Malovrh Triglava, manjkala sta le Marko Prezelj in Bitenc. Kavčič je bil dvakrat prvi, in to na 800 in 400 m z rezultatoma 1:56,4 oz. 49,7; Ravnikar je bil v teku na 100 m šele sedmi, čeprav je dosegel solidnih 11,3; Rot je vrgel disk 37,14 m daleč in zasedel tretje mesto, kar je za njega zelo velik uspeh; v teku 1500 m zapreke je bil Vegnuti četrti s časom 4:29,0; Metki Papler pa se pozna, da je pred kratkim prestala resno poškodbo, saj je bila v svoji disciplini metu diska šele četrta z rezultatom 37,88, četrto mesto pa je zasedla tudi v metu krogle z rezultatom 11,54. D. žumer Atlet Tone Kast i v ni k je najboljši kranjski deseterobojec, v državnem merilu predstavlja tretjega najboljšega dese-terobojca, v Sloveniji pa jc drugi. — Foto: F. Perdan V i«.01?*1*' TeksUHnduaa so zmagali na letošnjem tekmovanju v malem nogometu v okviru nlh sPortnih iger ObSS Kranj. — Foto F. Perdan OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — To nedeljo so gorenjski ligaši razveselili svoje navijače, saj so osvojili vseh šest možnih točk. Triglav je doma katastrofalno napolnil mrežo gostujočega vratarja k Zagorja, LTH je bil uspešen v igri z Adrijo, Jeseničani pa s Piranom. Rezultati: Triglav : Zagorje 9:1 (5:1), LTH : Adria 2:1 (1:0), Jesenice : Piran 2:1 (1:1). Pari prihodnjega kola: Zagorje : Jesenice, Primorje : Triglav, Litija : LTH. KOŠARKA — Tudi košarkarji so tokrat zaigrali uspešno, saj so le v moški konkurenci oddali dve točki. Jeseničani so doma v borbi za obstanek premagali Je žico, Triglav je premagal Maribor, škofjeloški Kroj pa je bil poražen v Ljubljani proti Iliriji. V ženski ligi so Jeseničanke brez težav odpravile Jezico, Kroj pa je bil uspešen proti Iliriji. Rezultati — MOsKI: Jesenice : Jezica 74:69 (32:34), Triglav : Maribor 73:65 (32:35), Ilirija : Kroj 79:62 (37:34); ŽENSKE: Jesenice : Jezica 73:60 (40:30), Ilirija : Kroj 44:48 (16:21). Pari prihodnjega kola — moški: Jezica : Triglav, Kroj : Radenska, Vrhnika : Jesenice; ženske: Kroj : Litija, Logatec : Jesenice. ROKOMET — Kranjčani so tudi tokrat ostali praz nih rok, saj so tekmo v Brežicah izgubili s šestimi goli razlike. Rezultat srečanja: Brežice : Kranj 27:21 (14:9). Par prihodnjega kola: Kranj : Branik. ODBOJKA — V gorenjskem derbiju je Kamnik brez težav doma premagal jeseniškega Kovinarja, medtem ko so bile Jeseničanke uspešne pioti Partizanu iz Celja. Rezultati: moški: Kamnik Partizan (Celje) 3:2. Pari prihodnjega kola: moški: Kovinar : Branik, F.lektrokovina : Kamnik; ženske: Fužinar : Jesenice. PADALSTVO — Končalo ie je letošnje državno prvenstvo v padalstvu, član ALC Lesce Štefan Pesjak je v Piisiim p .s: J absolutni državni prvak. Pesjak je zmagal v figurativnih skokih, v skokih z višine 1000 m na cilj pa k / medel 3. mesto NAMIZNI TENIS — Na drugem zveznem mladinskem nami.'.:i.)t..;! ! : • t ur. dr j it v Kranju je bila naj i -lovaika Slovenije, članica Triglava Tonč- ka Novak, ki je zasedla četrto mesto in s tem dobila pravica n^otepa nr. turnirju skupine dvanajstih najboljših jugoslovanskih mladink v Mariboru. -ilh Kovinar 3:0, Jesenice Na nedeljski proslavi na Golniku je 115 članov kolektiva Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo prejelo priznanje in zahvalo za dolgoletno delo pri razvoju, napredku in ugledu te znanstvene ustanove. Tri člane kolektiva smo povprašali po njihovem delu v institutu ter b njihovih pogledih na pomembno obletnico. Dr. Aleš Pavlin, pne- umoftiziolog: »že deset let delam na Golniku in moram reči, da mi ustanova ne pomeni samo kraj. kjer si služim svoj vsakdanji kruh. Na pljučnem oddelku, kjer delam, zdravimo najtežje bolnike, zato je delo včasih zelo težavno. Bolj kot v kateri drugi zdravstveni ustanovi se skušamo zavzeti za bolnika ne samo z medicinskega stališča, pač pa še posebno skrbno negujemo tisti odnos med bolnikom in zdravnikom, ki bolniku zagotavlja, da ni samo bolnik, pač pa človek s problemi, ki mu jih pomaga razreševati tudi zdravnik. Prav zaradi takega odnosa do bolnikov slovi Golnik že dolga leta: hvaležni bolniki se nas spominjajo, obiščejo, nam pišejo. Bolnikova hvaležnost pa brez dvoma povečuje zadovoljstvo pri delu zdravnika. — Kot pred sednik upravnega odbora sem nekaj let tesno spremljal tudi gospodarski napredek Golnika, zato lahko rečem le, da je Golnik modeino opremljena zdravstvena ustanova, ki nudi UoInikU vso možno zdravniško nego« Manja Travnikar, višja medicinska sestra: »Na Golniku sem že osem let, kar se lahko tudi razume, da sem z delom zadovoljna. 7.a našo ustanovo je značilna velika f7.ukt unija mf" mm predvsem srednjega medicinskega kadra. Vendar pa menim, da ni vzrok delo ali dohodek medicinskih sester, pač pa v odmaknjenosti Golnika od kulturnih in potrošniških središč. Za mlade pa je danes pomembno, kako preživljajo prosti čas: vsakdo ni navdušen za dopisno izobraževanje, pač pa si želi res razvedrila. Vsako leto se pri nas izmenja nekako 20 do 25 medicinskih sester. Pred osmimi leti je bilo medicinskih sester zelo malo na Golniku, /ato je bilo delo res težavno, sedaj pa jih je preko 120. Delo medicinske sestre v ustanovi kot je golniška ne obsega samo nege bolnika, pač pa je enako pomemben tudi odnos osebja do bolnika. Zadnja leta pri nas posvečamo večjo pozornost tudi strokovnemu izpopolnjevanju medicin skih sester.« Janez Omcjc, hišni mizar: »Na Golniku stanujem sicer že 18 let, v gol-niški zdravstveni ustanovi pa delam kot mizar 10 let. V tem času se je na Golniku veliko spremenilo, v nekaj letih |c naslalo tu toliko novega kot prej ne v tridesetih. Ta nagli raz voj in napredek sem v teh letih spremljal kot član upravnega odbora in delavskega sveta, zato vem. koliko dela in naporov je bilo, da ima Golnik sei I 11 solidno osnovo za delo in nadaljnji razvoj.« L. M. Nočni avto rally Loka 71 V nedeljo opoldne se je končal s spretnostno vožnjo po ulicah Škofje Loke nočni avto rallv Loka 71. Udeleženci so morali prevoziti kar 677 kilometrov v devetih etapah. Premagati so morali tri gorske preizkušnje, preizkušnjo pospeška in opraviti spretnostno vožnjo. Tekmovanja, ki ga je že četrtič pripravilo AMD škofja Loka in tokrat pod pokroviteljstvom Partizanske knjige iz Ljubljane, se je udeležilo 46 parov v petih kategorijah. Pred zadnjo etapo je prišlo do manjšega spora med tekmovalci in organizatorji, ker je prišlo do pritožb na račun tekmovalnih pravil. Rallv se je točkoval tudi za republiško prvenstvo. V razredu do 785 cera sta zmagala člana domačega AMD Vernik—Kemperle na zastavi 750, ekipno pa je bilo AMD škofja Loka peto. (jg) Združenje vojaških vojnih invalidov v Poljanah je v nedeljo razvilo svoj prapor. ZVVI y Cirilo apor V nedeljo popoldne je združenje vojaških vojnih in validov v Poljanah nad Škofjo Loko razvilo svoj prapor. Pokroviteljstvo nad praporom je prevzel partizanski invalidski pevski zbor iz Ljub Ijane. Proslave so sc udeležili tudi: predsednik Škofjeld-škc občinske skupščine Zdravko Krvina, poslanec Ivan Franko, nosilec partizanske spomenice — domačin — Anton Peternelj in števil- ni borci ter drugi obiskovalci. Slavnostni govor je imel Anton Pel c rncl j -1 gor. V svojem govoru je predvsem poudaril velike zasluge, ki jih imajo ljudje Poljanske doline med NOB in zaželel, da bi bil novi prapor povezava nad staro in mlado generacijo. V programu so sodelovali še: pokrovitelj — Partizanski invalidski pevski zbor, reclta-toi n Oš Gorenja vas in pihalni orkester Iz šk. Loke. Uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. 88 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve! Po proslavi sem sc pogovarjal s predsednikom krajevne organizacije ZVVI v P°" ljanah Ignacom Križnarjem. »V našo organizacijo je vkl ločenih 66 članov. Od teh sta dva šc i/. prye svetovne vojne. Letos smo se sestajali zelo pogosto. Zdaj pred proslavo smo imeli tudi po tri sestanke tedensko. Veliko dela W bilo. Srci pa vsako leto pripravljamo za člane izlete. Letos smo /v Imeli dvodnevni i/let na Rab in enodnevni iz-let v Brda. Vožnjo — CCtltiP' sko — plača vsak sam. Za prapor smo nekaj prispevali i/, svojih prihrankov, nekaj so dale druge organizacije, denar za trak pa je prispeval pokrovitelj. Lahko rečem, da zelo dobro sodelujemo z ostalimi društvi, le zlasti '■ ZB. Upam, da bo t.»ko tudi ostalo /a prihodnje leto Pa že spet mislimo na izlete« J. G.