* Bib l iogra f sko g rad ivo j e časovno razvrščeno . 
O c e n a : LZ 1937, 590-92 S t a n k o J [anež] . 
2. Vinkovič , D r . H i n k o : Jugos lawische L i t e r a t u r im »Morgenblut t« 
(2.1. 1886 — 31. 12.1935). — Zagreb 1936, s tr . 6 in 46. 
3. B ib l i og ra f i j a r a s p r a v a , č l a n a k a i k n j i ž e v n i h radova . 
If J u g o s l a v e n s k a k n j i ž e v n o s t . Poez i j a . — Zagreb 1959. 
4. k n j i g a str . 248—256. 
4. Brece l j , M a r i j a n in F r a n c e D o b r o v o l j c : B ib l i og ra f i j a p r e v o d o v iz 
s lovenskega l epos lov ja , L j u b l j a n a 1971. (Posebna š tev i lka r e v i j e »Le 
l iv re s lovène« 9/1971, № spécial.) 
Št. 16, 17, 22, 275, 357, 641, 654. 
Peter Kersche 
G r a z 
ZBRANO D E L O I F R A N A RAMOVŠA* 
SAZU j e začela i z d a j a t i R a m o v š e v o Zbrano delo. P r v a k n j i g a j e izšla lani 
(1971). V p r e d v i d e n i h šes t ih ali sedmih k n j i g a h n a j bi izšel celoten Ramovšev 
o b j a v l j e n i znans tven i opus (z i z j e m o n e a v t o r i z i r a n i h skr ip t , k i so j i h izdali 
n j e g o v i učenci , ko t npr . s k r i p t a o voka l i zmu 1920-21), r azen t ega pa tudi ne-
k a t e r i b o l j izdelani cikli p r e d a v a n j , k i so nas t a l a več inoma v p r v e m d e s e t l e t j u 
R a m o v š e v e g a z n a n s t v e n e g a d e l o v a n j a . G r a d i v o bo u r e j e n o k rono loško . 
I z d a j a j e b i la že t ežko p r i č a k o v a n a . Mnogo Ramovšev ih del j e n a m r e č 
težko dos topnih , a s lavist , k i de la na tem p o d r o č j u , j i h pr i s v o j e m delu n u j n o 
in s ta lno p o t r e b u j e . Č e p r a v j e s l av i s t ika od Ramovšev ih časov p r e c e j n a p r e d o -
vala , j e Ramovševo delo v e n d a r l e t a k e kva l i t e t e , da ni mogoče m i m o n j e g a 
g rad i t i d a l j e . Ramovševo de lo p r e d s t a v l j a med d r u g i m tudi s i s t emat i zac i jo 
p o z n a n j a fone t ike , akcen to log i j e , m o r f o l o g i j e in d i a l e k t o l o g i j e s lovenskega 
j e z i k a v do ločenem o b d o b j u . Zato i z d a j a R a m o v š e v e g a z b r a n e g a de la ni samo 
s tva r p ie te te , a m p a k resn ična p o t r e b a tudi d a n a š n j e s lav i s t ike in še zlasti 
s lovenis t ike . 
P r v a k n j i g a obsega Ramovševe r a z p r a v e , č l anke , poroči la in k r i t i k e od leta 
1913 do 1918 (oz. n a d a l j e v a n j e r a z p r a v e Slovenische S tud ien še iz 1920) t e r 
rokop i sa o zgodovini s lovenskih s lovnic in s lovenske g r a f i ke . V nes lovansk ih 
j ez ik ih o b j a v l j e n i č l ank i i m a j o tud i s lovenski p revod . K n j i g o sta u r e d i l a 
T. Logar in J. Rigler , p r e v o d e pa s ta o s k r b e l a A. B a j e c in F. Tomšič. 
Vse, k a r j e bi lo mogoče, j e o b j a v l j e n o na osnovi fo tokop i j . Na novo so 
pos tuv l j en i le taki č lanki , k i so imeli n e u s t r e z e n f o r m a t (npr. iz Slovana) t e r 
p r evod i in rokop i sna os ta l ina . Zarad i p o m a n j k a n j a znakov v t i s k a r n a h in 
i z r edno t ežkega s t avka , za rad i česar j e bilo p o t r e b n o o g r o m n o k o r e k t u r , pa 
se j e k l j u b t emu izid p r v e k n j i g e p r e c e j zav leke l . Iz is tega v z r o k a j e n a j b r ž 
* F r a n Ramovš , Z b r a n o delo, P r v a k n j i g a , S lovenska a k a d e m i j a znanos t i 
in umetnos t i , R a z r e d zu f i lo loške in l i t e r a r n e vede . Delu 23/1, L j u b l j u n a 1971, 
372 s t r an i . 
osta la tud i še k a k a t i skovna napaka , 1 n e k a t e r e tud i popo lnoma b rez k r i v d e 
u r e d n i k o v . T a k o j e np r . n a s t r . 304, vr . 26 od zg., t r i k r a t p o s t a v l j e n a names to 
z n a k a za r e d u c i r a n i e, č e p r a v j e še na z a d n j i h k o r e k t u r n i h odt is ih ta v rs t i ca 
p r a v i l n o o d t i s n j e n a b rez k a k r š n e k o l i n a p a k e . P r a v t a k o j e na str . 256 v z a d n j i 
v rs t i i zpade l P l e t e r š n i k o v znak za po lg lasn ik , ko so v t i s k a r n i že po impr i -
m a t o r j u de la l i nov kl iše . V p r e v o d i h pa j e bi lo t r e b a za rad i t i s k a r n e n e k a j 
z n a k o v tudi poenos tav i t i , v e n d a r b rez škode. Za rad i težav s t i skom j e bi lo 
t r e b a t iskat i v borg i su tud i p r e v o d e in opombe, k a r bi bi lo sicer v pe t i tu . 
Če že n e za i z d a j o pa bi bilo v s a j za u p o r a b n i k e mogoče v e n d a r l e dobro , 
če bi b i le opombe k posamezn im č l a n k o m p o d r o b n e j š e . Toda za i z d a j o j e bilo 
s p r e j e t o načelo , n a j se v o p o m b a h o p o z a r j a le na p o z n e j š e Ramovševe d r u -
gačne ali p o d r o b n e j š e r az l age in n a j se ne z a s l e d u j e r e š e v a n j a istih v p r a š a n j 
pr i d r u g i h a v t o r j i h . Po eni s t r an i j e to v redu , s a j bi v i zda j i , k i bo v s e k a k o r 
m o n u m e n t a l n a , t a k e opombe sčasoma seveda zas ta re le , k e r bi z novimi raz-
i s k a v a m i ne bi le več popolne , po d r u g i s t r an i p a j e to slabo, k e r j e u p o r a b n i k 
p r i k r a j š a n za p o d a t k e o d r u g a č n i h m n e n j i h in bo zato l a h k o p r e p r i č a n , da j e 
R a m o v š e v a sodba dokončna . 
V tem poroči lu bi poskus i l v s a j do n e k e m e r e dopolni t i opombe k p rv i 
k n j i g i Ramovša z n o v e j š i m i p o d a t k i in k r i t i čn imi p r i p o m b a m i ; neko l iko po-
d r o b n e j e zlast i še k n a j p o m e m b n e j š i m a R a m o v š e v i m a r a z p r a v a m a v t e j 
k n j i g i : S lovenische S tud ien in D e l o r ev i z i j e za D a l m a t i n o v o b ib l i jo . 
P r v i Ramovšev o b j a v l j e n i č l anek S l o v a r s k i d o n e s k i i z T r u b a r -
j e v i h d e l j e izšel v ČZN X, 1913; v s e b u j e dopoln i la k P l e t e r š n i k u iz T r u -
b a r j e v e l eks ike . D o d a j a tud i n e k a t e r e e t imo log i j e ; n e k a j j i h j e p o z n e j e Ra-
movš sam poprav i l . V č l a n k u N e u r o i kaže , s čim j e t r e b a to ime povezat i . 
V č l a n k u Z u r s l o v e n i s c h e D i a l e k t f o r s c h u n g (Iz s lovenske 
d i a l e k t o l o g i j e — st r . 261—2662) govori n a j p r e j o s p i r a n t i h v go ren j šč in i , k i so 
nastali iz dentalov (tipi zis < zid, relik < redko, preli < pred). Loči dve sku-
pin i : 1. s p r e h o d o m k o n č n e g a d v sp i r an t in 2. s p r e h o d o m d e n t a l a v s p i r a n t 
p r e d k (in n a t o pr i p r ed log ih posploš i tev v d r u g e pozic i je) . O b a p o j a v a n a j 
bi ne b i la v m e d s e b o j n i zvezi. O p r e h o d u izg lasnega -d v s p i r a n t j e že p r e j 
r a z p r a v l j a l Baudou in de C o u r t e n a y . Ramovš p r av i , da se ne bo p o d r o b n e j e 
spušča l v n j e g o v o raz lago, da so izglasni nezveneč i sp i r an t i iz zvenečih za-
p o r n i k o v nas ta l i iz p r a s lovunsk ih zvenečih p r i p o r n i k o v , k e r niina m n e n j e , 
da so s lovanska l j u d s t v a za d u n a š n j e b, d, g n e k o č govor i la s p i r a n t i z i r a n e 
glasove, n o b e n e opore . S p r e j e m u pu le m a l o mod i f i c i r ano d r u g o Buudou inovo 
rnzlugo o p o j a v l j a n j u p r i d i h n j e n e g a z a p o r n i k a , k i pos topoma p r e i d e v p r i -
p o r n i k , ki j o j e še p o d r o b n e j e opisni in razš i r i l tud i na d r u g e zveneče izglnsne 
sog lasn ike (kur j e t ud i že pr i Baudou inu) v Konzonan t i zmu (§ 100, 119, 130) 
in j o p o t e m tudi d a l j e tuko vzdrževnl (na e n a k način j e ta p o j u v raz laga l 
tud i še v svo j ih z a d n j i h p r e d a v a n j i h o k o n z o n a n t i z m u ) . 
1 Opaz i l sem še nas l edn je nupuke : str . 218, vr. 20 od sp. defet p ruv defet, 
str. 265 vr. 16 od zg. gorenjšini prnv gorenjščini. str. 326 vr. 9 od sp. kvaliteta 
prav kvalitete, str. 338 vr. 6 od sp. Režiji prav Reziji; nu klišeju nn str. 155 sta 
o d p a d l a dva u]>ostrofu: vr. 19 od zg. v Moriu p ruv v'Moriu, vr. 24 od zg. D ola 
pruv v ola. 
г Pr i p r e v e d e n i h č lnnk ih c i t i rum s t run i s lovenskegn p revodn . 
Toda p r v o o m e n j e n e Baudou inove raz lage , k i pa j e časovno k a s n e j š a (dodal 
j o j e n a m r e č šele ob t i sku r a z p r a v e le ta 1876), ne g re k a r t a k o zavreč i . Ne-
ko l i ko m o d i f i c i r a n a in povezana s p o j a v i v s o s e d n j i h s lovensk ih d ia lek t ih , 
pos t ane ed ino v e r j e t n a . Seveda s p i r a n t i z i r a n e zveneče z a p o r n i k e ni t r eba 
p rog las i t i za p r a s l o v a n s k o znači lnos t — j e p a to zelo iz raz i ta znači lnos t slo-
v e n s k e g a s e v e r o z a h o d n e g a p o d r o č j a . Misl im, da m o r a m o g o r e n j s k i zis n u j n o 
vezat i na zi l jske in obsoške sp i ran t i z i rane zveneče b, d, g. Samo t ako pos tane 
ta g o r e n j s k a posebnos t r a z u m l j i v a , s a j p r i Ramovšev i razlagi ni j a sno , z a k a j 
bi se ti » d i h n j e n i zaporn ik i« p o j a v l j a l i le v de lu go ren j šč ine , ne p a d rugod , 
s a j so zveneč i z apo rn ik i po onemi tv i končn ih -0 in ъ p r i š l i v i zg las j e po vsem 
s l o v a n s k e m svetu , in s icer se p o j a v l j a l i p r a v v t i s tem de lu g o r e n j š č i n e , k i m e j i 
na p o d r o č j e s s p i r a n t i z i r a n i m i zveneč imi zaporn ik i . Izglasni sp i r an t i z i r an i 
b, d, g so v z i l j šč in i še zveneč i ( fonološko vzeto — sicer p a a s imi l i r an i na 
pavzo ali nezveneče soglasnike) , e n a k o v to lminščini , zato se t am niso razvi l i 
v cp, p, h. Če suponi ramo, da so v gorenjšč ini (vsaj severni) nekoč tud i govorili 
s p i r a n t i z i r a n e b. d, g, da p a j e g o r e n j š č i n o obenem z a j e l s k o r a j splošno slo-
vensk i p o j a v izgube zvenečnos t i v i zg las ju , j e p r e h o d v cp, p, li r azuml j iv . P r i 
taki razlagi n a m pos tane r azuml j i va tudi obl ika Dept za vedeti, ki je delala 
Ramovšu težave. Po jav r azvo ja zveneč ih b, d. g, v p r i p o r n i k e j e za k o n z o n a n -
t ične p o j a v e zelo zanimiv , s a j kaže , da b, d, g niso bili s p, t, k v fonološki 
opozic i j i s amo po zvenečnos t i — nezvenečnos t i , k e r b i s icer m o r a l b i t i as imi-
l ac i j sk i p r o d u k t na nezveneče k o n z o n a n t e ali pavzo p, t, к. V z i l j šč in i npr . 
tudi d a n e s (kot mi j e z a t r j e v a l pok. I. G r a f e n a u e r ) b, d. g, ko se as imi l i ra jo 
s ledečemu nezvenečemu soglasniku (npr. predlogi in p redpone pred, pod, nad, 
ob ipd.), ne sovpada jo s p, t, k, a m p a k so še vedno sp i ran t iz i ran i . V severo-
z a h o d n e m g o r e n j s k e m kotu se j e p o z n e j e sp i ran t i z i r anos t , k i ni t i ni po t r ebno , 
da j e bi la to l ikšna ko t z i l j s k a ali obsoška , p r i zveneč ih b, d, g izgubi la . 
Ko cp, p, li zgubi jo zvezo z zvenečimi pa r i sčasoma pre ide jo v sorodne, pozici jsko 
neomejene sp i ran te f , s, x (v Posočju sem npr . slišal jafčica < jabučica < 
< jablčica »brusnica« s f , čep rav i m a j o še sp i ran t iz i ran i b). T u d i d r u g a skup ina 
govorov z dk/tk > xk ni t a k o z a n e s l j i v o b rez zveze s prvo , ko t se zdi Ra-
movšu (str. 262). Ze s ama t e r i t o r i a l n a r azpo red i t ev bi k a z a l a na n e k o po-
vezanost , s a j r azvo j dk/tk > xk in tudi dc/tc > sc. dč/tč > šč, bt/pt > ft po-
jema z o d d a l j e n o s t j o od govorov p r v e skup ine . T o r e j b i l a h k o sk lepal i , da 
j e b i la z a p o r a tu m a n j in tenz ivna . 
Y d r u g e m delu tega č l a n k a (str. 264—266) govori Ramovš o me ta t ez i / in d 
v s lovenščini . U p r a v i č e n o zavrača P i n t a r j e v o razlago, da so p r i m e r i z / za v 
(gvale, glaoten itd.) po meta tez i in ne ana log ičn i oz. d r u g a č e nas ta l i , ko t sta 
že p r e j d o m n e v a l a Miklošič in Baudou in . 
V č l a n k u S p r a c h l i c h e M i s z e l l e n a u s d e m S l o v e n i s с h e n 
(Jezikovni d robc i iz s lovenšč ine — str . 267—277) r az l aga e t imo log i jo besed 
sraga, tvor; z av rača Skrabčevo raz lago zače tnega u- pri ubogati, in sicer pre-
pr ič l j ivo. Nadu l j e r a z p r a v l j a še o obliki Juog, e t imologi j i besede plumbart, ki 
jo je pozne je spremeni l , o d > r, o trot, trod. 
N a j p o m e m b n e j š e de lo iz Ramovšev ih zgodn j ih let so S l o v e n i s c h e 
S t u d i e n (Slovenske š tud i j e ) , ki j i h j e zamisl i l ko t p r i p r a v l j a l n o delo za 
p r i h o d n j o h i s to r ično g r a m a t i k o s lovenskega j ez ika , ki j o j e v tem delu na-
poveda l (str. 278). P o j a v i , k i j i h o b r a v n a v a , so bili več inoma s icer že regi-
s t r i r a n i zlast i p r i Š k r a b c u in O b l a k u , n e k a t e r i t ud i p r i d rug ih , v e n d a r so tu 
podan i b o l j s i s temat ično , so b o l j l oka l i z i r an i v p r e c e j š e n del s lovenskega 
o z e m l j a in n a v a d n o b o l j d o k u m e n t i r a n i t a k o z g r a d i v o m iz d i a l ek tov ko t 
iz s t a r ih teks tov . Za to delo j e č r p a l p r e d v s e m iz p r o t e s t a n t s k i h t iskov. 
T a k o p rav i , da j e T r u b a r pisal n a r e č j e , k i se j e govor i lo n a Raščici , da pa 
j e med do lgo le tn im b i v a n j e m v L j u b l j a n i p r e v z e l m a r s i k a t e r o g o r e n j s k o po-
sebnos t t a k r a t n e g a l j u b l j a n s k e g a n a r e č j a (str. 279, 280). Po m o j e m m n e n j u 
se j e T r u b a r n a č r t n o hote l p r ib l i ža t i govoru L j u b l j a n e in n a m e r n o opuščal 
r ašč i ške posebnost i . 3 Med posameznos tmi , k i j i h Ramovš n a v a j a , p rav i , da 
T r u b a r p iše n ika ln i co ne, ki se še danes n a Raščici glasi nç, večkra t po go-
ren j sk i izreki na (str. 279). Po m o j e m p o z n a n j u govora na Raščici j e t a m ni-
ka ln i ca na. G r e pa m e j a med ne in na t ik pod vas jo po vodi Raščici . L a h k o bi 
se a razvi l že po času, k o j e t am zap isova l d i a l e k t Ramovš , v e n d a r to ni go-
tovo, k a j t i R a m o v š tud i za n e k a t e r e d r u g e p o j a v e z Rašč ice n i m a točnih 
podatkov. 4 Mislim pa, da se ob T r u b a r j e v e m času n i k a l n i c a na Raščici gotovo 
še ni glasi la na. Neka te r i T r u b a r j e v i zapisi n ika ln ice kot na, misl im, da so 
h ipe rkorek tu re . Ker je p red log in p redpono ne (iz na) p o p r a v l j a l v na, je tudi 
v neka te r ih p r i m e r i h n ikaln ico ne zapisal kot na. L a h k o pa bi šlo tud i samo 
za t i skovne n a p a k e , k a j t i a v n ika ln ic i j e p r i T r u b a r j u i z r edno r edek in sploh 
ni mogoče z R a m o v š e m reči, da piše v e č k r a t na za n ika ln i co ne.5 O ob l ikah 
svo j i l nega z a i m k a z o men i Ramovš , da so g o r e n j s k e (str. 279). D a n e s j e na 
Raščici v svo j i ln ih za imk ih tud i izven nom. sg. mase . res samo и (oz. po asimi-
lac i j i n a d a l j e razvi t i i), v e n d a r n a m s t iški rokopis s svo jmi o - j i kaže , da so 
ponekod v do len j šč in i , k j e r j e d a n e s и (oz. n j e g o v i re f leks i ) , b i le včas ih ob l ike 
z o n a v a d n e ; na j u ž n e m robu d o l e n j š č i n e (okolica Raki tn ice) in na s e v e r n e m 
pod L j u b l j a n o (Ig) pa и še do d a n e s ni p r o d r l . Toda T r u b a r j e v e ob l ike z o 
so po v s e j v e r j e t n o s t i le po vpl ivu l j u b l j a n s k e g a govora , zlast i k e r n a s t o p a j o 
p r e t e ž n o v določeni zvezi (k rnojmu spominu, k mojmu gospodu).0 
N a d a l j e p r a v i R a m o v š (str. 279), da ima d a n a š n j e n a r e č j e n a Raščici za 
naglašeni é re f leks ei in du je za to sila čudno, s kakršnokol i glasovno sp remembo 
docela ne ruz lož l j ivo , k a k o du j e T r u b u r pisul n a m e s t o ei tudi samo e, pri čemer 
da stn si ei in e p r ib l ižno v r avno tež ju . Rnmovš vidi v pisuvi ej-e dialekt ični 
raz loček v o b r a v n a v i nag lašenegu t5: nu Dolen j skem ei, v L j u b l j a n i (in na Go-
renjskem) e. K t emu bi p r ipomni l , du ei in e liistu v ravnoves ju , a m p a k da e 
odločno p r e v l a d u j e . In da tud i n e g r e za e n o s t a v n o m e š a n j e d o l e n j s k i h in 
g o r e n j s k i h r e f l eksov , a m p a k za p r e v z e m l j u b l j a n s k e g a govoru, m e d t e m ko j e 
T r u b a r raščiški ei uporab i l za ločevunje homonimov. 7 
3 J. Rigler, Zučetki s lovenskegn k n j i ž n e g u jez iku . De la r a z r e d a za f i lo loške 
in l i t e r a r n e vede SAZIJ 22. L j u b l j a n a 1968. (Zaradi pogos tega c i t i r a n j u tegn 
delu, ga v n a d a l j e v a n j u c i t i r am le z ZSKJ — Povze t ek ugotov i tev iz ZSKJ j e 
mogoče n a j t i v č l anku Ü b e r die Sp ruche de r s lowen i schen p r o t e s t a n t i s c h e n 
Sch r i f t s t e l l e r des 16. J a h r h u n d e r t s . A b h a n d l u n g e n ü b e r die s lowenische Re-
fo rma t ion , M ü n c h e n 1968, 65—89; povze t ek ugotov i tev o T r u b a r j u pu tudi 
v č l anku O s n o v e T r u b a r j e v e g a j ez iku , J iS X, 1965, s tr . 161—171.) 
4 Npr . za s e k u n d a r n o a k c e n t u i r a n i o ipd. 
5 Rigler, Glasoslovni r a zvo j predlogov in p redpon na, za, nad SRI. 12, 
1959/60, str. 237. 
0 ZSKJ 24—25. — 7 ZSKJ 11—110, zlast i 14, 58—65. 
Končnica o za u v dat . sg. se ne po jav i samo enkra t , kot p rav i Ramovš 
(str. 279), a m p a k n e k o l i k o v e č k r a t , v e n d a r to l iko redko , da bi p r a v l a h k o šlo 
za t i skovne n a p a k e . Toda možnost j e v e n d a r l e v tem videt i tud i vpl iv l j u b -
l j a n s k e g a govora.8 
Pr i ob l ikah hočte itd. p rav i Ramovš, d a ne moremo za tisti čas domnevat i 
i zpada -e- n a Dolen jskem, a m p a k da so nas ta le tako, da je bila na 2. sg. prež. 
hoč p r i l ep l j ena ka rak te r i s t i čna končnica d rug ih oseb. Ker p a dolenjsko na reč je 
ne pozna 2. sg. hoč, t am ni mogel nas ta t i noben hočte, zato te obl ike navezu j e 
n a goren jsko nareč je , p r a v t ako pr i T r u b a r j u d v a k r a t zapisano hoč (str. 279 
do 280). S to raz lago se je težko s t r in ja t i . Če danes ni na Dolen j skem oblike hoč, 
s t em še ni rečeno, da je tudi nekoč ni bilo. Krel j , ki je govoril no t ran j šč ino , 
s p a d a j o č o sprva v isto narečno skup ino kot dolenjšč ina , obliko hoč še pozna.9 
Opozor i l bi p a tudi na to, da ima T r u b a r v K (1550) 129 obliko nezli »nečeš«, 
k a r po vsej ver je tnos t i ne bo gorenjsko, s a j ima jo t am oč in noč. In navsezadn je 
se hočete tudi v današn j i dolenjščini ne bi moglo regu la rno reduc i ra t i v hočte', 
to re j je jasno, da je obl ika hočte b i la l ahko dolenjska že v T r u b a r j e v e m času. 
Da se je obl ika hoč v do len j šč in i izgubi la in da j e b i la v e r j e t n o zelo r edka 
že v T r u b a r j e v e m času, ni nič p o s e b n e g a : isto pot g r e z d a j tudi g o r e n j s k o 
n a r e č j e . Razen tega p a tudi sama R a m o v š e v a raz laga s p r i t i k a n j e m k a r a k t e -
r is t ičnih osebnih končn ic na ob l iko hoč ni čisto b rezh ibna , ker z a k a j bi se pr i -
t ikale tu osebne končnice na hoč brez tematskega vokala , ko ga pri d rug ih gla-
golih imamo. Ver je ten je tu vendar le vpliv glagola biti sem, kot je domneval 
Skrabec.1 0 
N a d a l j e p r a v i Ramovš , da j e v g l a v n e m T r u b a r j e v j ez ik eno ten in ne kaže 
n o b e n e g a s p r e m i n j a n j a (str. 280). T r u b a r j e v j ez ik j e v resnici p r e c e j enoten 
le do 1574. L e t a 1574 in zlast i še 1582 pa j e T r u b a r začel p isa t i n e k o l i k o d r u -
gačen j ez ik , kot ga j e pisal p r ed tem o b d o b j e m : za rad i do lgo le tne odsotnost i 
iz domov ine in s t a r a n j a se j e n a m r e č začel p r ib l i ževa t i r a šč i škemu govoru . " 
V n a d a l j e v a n j u govori Ramovš o K r e l j u in p rav i , da ob m a r l j i v i T r u b a r -
j ev i de l avnos t i ni mogel imeli nobenega vp l iva in da t ako n a j d e m o T u l š č a k a 
1579 popo lnoma pod T r u b a r j e v i m vpl ivom, e n a k o tud i m l a d e g a D a l m a t i n a 
(str. 280). V resnici Tu l ščak sploh ni pod T r u b a r j e v i m vpl ivom, nit i v g ra f ik i 
ni t i v j e z iku , a m p a k j e p r e c e j podoben Dalmat inu . 1 2 P r a v t a k o pa tud i mladi 
D a l m a t i n ni pod posebno močnim T r u b a r j e v i m vp l ivom: p r a v nasp ro tno , kot 
misli Ramovš , se j e D a l m a t i n v k a s n e j š i h let ih b o l j p r ib l iža l T r u b a r j u kot 
v mladih,1 3 v e n d a r iz raz i t ih T r u b a r j e v i h d ia l ek t i zmov ni sp r e j e l , k a r nam 
obenem d o k a z u j e , da se j e bl ižal i s temu tipu j e z i k a kot Trubar . 1 4 T u d i v g ra -
f ik i se j e D a l m a t i n že od zače tka p r e c e j p r ib l i ža l Kre l ju . 1 5 
V s e k a k o r Ramovš p r e t i r a v a , ko p rav i , da nain j e s p o z n a n j e D a l m a t i n o v e g a 
izgovora (nasprot i T r u b a r j e v e m u ) močno o l a j š a n o z r e f o r m i r a n o g r a f i k o 
(str. 280). L o č e v a n j e med zveneč imi in nezveneč imi s ičniki in šuinevci nam 
za s p o z n a n j e izgovora res ne more dosti nudi t i pa tud i nedos ledno označe-
v a n j e po lg lasn ika z g rav isom ne. 
« ZSKJ 27, op. 54. — » ZSKJ 138. 
10 Skrabec. Cv. IX, 1890. 9b. — 11 ZSKJ 8 4 - 9 1 . 
12 ZSKJ 195-200, 227, 229. — 13 ZSKJ 189-193. 
14 ZSKJ 190, 238. — 15 ZSKJ 222—229, 239. 
Ko govor i o k n j i g i Ene d u h o u n e pe isn i iz l e ta 1563, p r a v i Ramovš , da j e 
na n a s l o v n e m listu i m e n o v a n T r u b a r ko t i z d a j a t e l j (str. 280). Na nas lovnem 
listu j e le povedano , da k n j i g a v s e b u j e pesmi, k i j i h j e p r e v e d e l T r u b a r in so 
z d a j d r u g i č t i skane , za n j i m i p a j e še d rug i del k r š č a n s k i h pesmi . Na to 
(str. 281) na š t eva Ramovš n e k a j posebnos t i v E D P (h rvašk ih in g o r e n j s k i h ) . 
D a bi p a E D P že k a z a l e tud i p r e h o d l v џ, ko t misl i Ramovš (str. 281), n i go-
tovo. Obl ike beshel ni t reba razreši t i v govor jeno Ъегоц, a m p a k gre za v E D P 
o b i č a j n i p reg las a v e za ž- jem. Pr imer i kot koti tud i ne kaže jo na -u, s a j so 
v E D P tud i d rug i sonant i večkra t pisani brez polglasnika . Za Iiiniaulze pa tudi 
ni ver je tno , d a »ta nač in p i s a n j a more bit i samo k o n t a m i n a c i j a med izreko 
( t u k a j je -D- etim.) in t r ad ic iona lno pisavo (l za џ < l)«. Toda en sam tak zapis 
te besede (še v isti pesmi se po jav i tudi p rav i lno zapisana) je pr i toliko na-
p a k a h , kot j ih je v te j knj ig i , l ahko tud i n a p a k a . Razen tega gre pri tem l ahko 
za Jur ič ičevo kon t aminac i j o s lovenskega suf iksa -aoec s h rva šk im -a lac , ka r je 
vsekakor zna tno ve r j e tne j še kot Ramovševa domneva , k a j t i s lovenskih p r imerov 
s p rvo tn im -alec je zelo ma lo (tkalec, palec) in b i težko vp l iva l i . " Na to govori 
R a m o v š (str. 282) še o Sav inčevem vpl ivu na j ez ik T r u b a r j e v e g a p r e v o d a 
L u t r o v e Hi šne post i le . 
Ko n a š t e j e vse v i re . ki j i h u p o r a b l j a (str. 283—286), p r e i d e Ramovš na 
o b r a v n a v o m o d e r n e v o k a l n e r e d u k c i j e . Pouda r i , da p r i T r u b a r j u n a j d e m o 
v o k a l n o r e d u k c i j o šele k o m a j v n e k a t e r i h okol i šč inah , n a m r e č v nepos redn i 
bl ižini glasu z ve l iko zvočnos t j o in v abso lu tnem izg las ju . V tem s t a d i j u po-
gosto nas topa v o k a l n a h a r m o n i j a , np r . sorota, mumu. Na to n a v a j a posamezne 
t ipe za m o d e r n o v o k a l n o r e d u k c i j o , in s icer po tem, v k a k š n i pozic i j i so. Ugo-
tovi, da j e p r e k m u r s k o n a r e č j e in n a j j u ž n e j š i del Bele k r a j i n e n a s topn j i , 
ko t j e b i la d o l e n j š č i n a v T r u b a r j e v e m času. P r ib l i žno to tud i drži , v e n d a r 
če si s t v a r p o d r o b n e j e og ledamo, se mi zdi p r e k m u r š č i n a v e n d a r l e za spo-
z n a n j e d a l j ko t T r u b a r j e v jez ik , m o r d a na tak i s topn j i , kot so EDP. 
Jakob Rigler 
SAZU, L j u b l j a n a 
(Se bo 'nada l j eva lo ) 
" ZSKJ 116.