Izhaja,
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upraviilštv» „Mira“ v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XXII.
V Celovcu, 11. junija 1903.
Štev. 24.
„Učiteljski dom.“
„Vsaktera država more le na tistih podlagah obstati in se razviti, na katerih je nastala. V enotni državi po francoskem vzorcu v Avstriji ne moremo govoriti. Avstrija je nastala po združenji mnogih samopravnih delov in le v tem sestavu zamore obstati. Združena celota zajema svojo moč iz zdravja in moči svojih delov .... Jaz sem danes še prepričanja, da bi vse v naši lepi Avstriji bilo lepše, če bi se posamnim deželam dalo več avtonomije, in če bi se tirjatvamraznih nàrodov bolj ustrezalo, kakor se zdaj godi. Najvažnejši del narodnostne enakopravnosti pa je enakopravnost v šoli, in tega načela sem se vedno držal. Moji svetovalci so me pošteno podpirali, vzlasti odločni Exner. Ko se je nekoč govorilo o enakopravnosti Rusinov, mi je le-ta pisal : „Načelo enakopravnosti tirja, da je ljudski jezik tudi uèni jezik v šoli; a drugi deželni jezik se mora tudi povsod učiti, akoravno le kot prost predmet". — Tako piše Nemec Helfert („Kultur“ 1903, stran 304.).
Načelo enakopravnosti. Kaj pa je to? povprašujemo po nàrodnih pravicah in na Koroškem najdemo konečno le eno pravico lastne nespameti. Sklicujemo se na temeljne državne zakone — a ti so le pajčevina ; kar ni čudno, da se smejo temeljni zakoni tolmačiti in rabiti kakor je gospodom v deželnem šolskem svetu drago, in nikogar ni, ki bi jih zavrnil in jim naročil, da se drže zakone v. In ti gospodje: nekdaj Gobane, zdaj Pn-lla in Lemiži vsi vkup v Avstriji vendar niso bogvé kaj; oni so levsled tega tako oblastni, ker smo mi tako slabi, in recimone-delavni.
Priznajmo, da delovanje za naše ljudstvo med nami ni še v primeri s silo, ki nas obdaja od vseh stranij, vzlasti pa pripoznajmo, da se na šolskem polji ne stori dosti. Človek se more na vse strani žrtvovati, se odgovarja, a mi moramo odločneje nastopati, mi moramo vzlasti v šolstvu storiti odločilnih in vspešnih korakov.
Kako žalosten je vendar izgovor: „Vse to je le udarec v vodo". Če se je ustanovil „Učiteljski dom", to naj bo udarec v vodo? Ne vemo, morebiti bo pa več kaj, a izgovor, to je le udarec v vodo, brez da bi dotični vedel kaj boljšega nasve-
tovati, je udarec v obličje nàrodni časti, je dokaz sramotne neodločnosti in izraz jako slabe volje.
Društvo „Učiteljski dom" je pričelo lani svoje delovanje; prvi poskus ni bil več udarec v vodo, pokazal je, koliko simpatij ima to društvo. Od raznih stranij se je društvo z veseljem pozdravljalo in donašali so se že lepi prispevki.
A ti prispevki so še vsi premajhni. Posebno slavne naše posojilnice so daleč zaostale za pričakovanjem. Prošnja je prišla lani sicer prepozno in letos nismo še zvedeli, v kolikor so se občni zbori spomnili „Učiteljs kega doma".
Znova moramo naglašati pomen tega društva : Zakaj je šolstvo v slovenski Koroški tako na slabem ? Ker se poučuje slovenska mladina v tujem jeziku. Ali šolske oblasti te budalosti ne spoznajo? Spoznajo je, a bojé se radikalno-nemških politikov. Ti pa se bojé za svoje mandate, ko bi se slovensko ljudstvo prebudilo, in z mandati vred bi seve izgubili njihovi pristaši marsikatere dobro plačane službe. Kaj moramo proti temu? Mi moramo dobiti polagoma pedagogov, mož, ki več ne bodo trepetali pred politično kliko, ki se bodo upali svoje prepričanje povedati tako glasno, da se bo čul v višjih krogih. Zdaj je položaj učiteljev tak, da se noben ne upa glasno dihati iz strahu pred lastnimi kolegi.
Pripoznajmo ob enem, da se ni skrbelo za naraščaj učiteljev; kaj pa se je kaj storilo, da dobimo slovenskih mladeničev za ta stan? Malo ali nič kaj! In kaj se je strnilo, da se ohrani v fantih, ali vzbudi ndredni čut in versko mišljenje?
Kar se popred ni zgodilo, se mora kmalu popraviti. — Ne moremo? Potem pa poginimo! Kdor pa noče poginiti kot suženj, naj se brani, in če bi bil sam na obzidju domovine proti tisočim nasprotnikov. Star naš dedni greh je mehkuž-nost in neodločnost; ravno v tem je Nemec Slovana čestokrat prekašal. Spoznajmo to napako in bodimo bolj trdni, bolj pogumni, bolj delavni in še bolj požrtvovalni. Vzlasti odbore naših posojilnic prosimo: Ne zanemarjajmo v skrbi za bodočnost, brigati se za sedanje dni. Saj nikdo ne pričakuje bogsivé kako velikih žrtev, a častna dolžnost koroških posojilnic je, da vsaka dà primerno letno podporo „TTòìteljskemu domu44. „Učiteljski dom" hoče skromno začeti, polagoma, v teku let hočemo rasti, ne tirjamo več, kot za-
moremo. Predno se je društvo začelo, sestavili šfno račun, cenili naše moči in potem smo šli na delo z zaupanjem, da pojde, kar mora iti.
Danes, ko je poteklo eno leto, se oziramo nazaj, ne s ponosom sicer, a vendar hvaležni dobrotnikom. Nekateri prijatelji našega ljudstva so veliko žrtvovali, in priznali bomo, če kje, je denar tukaj dobro porabljen. Kdo ne pozna položaj toliko dijakov, ki v skrajni bedi pmivé leta uka ? Kdo ne vé, kako lahko se jim izgubé svetinje vere in ljubezni do ljudstva, če iz tega ljudstva niso dobili nobene pomoči, da pa so morali beračiti ob durih nasprotnikov. Mi moramo naše dijake, in zdaj v prvi vrsti učiteljiščnike, bolj podpirati, da bomo dobili domačih, dobrih učiteljev.
Ali je društvo že kaj storilo? Dà! Prvo leto se je nabralo doneskov 6771 K; stroškov pa je bilo 2555 K.
Društvo vzdržuje letos osem mladeničev, za katere plačuje mesečnih 304 K, k tem stroškom so gojenci doslej donašali sami le še 567 K. Izmed teh mladeničev jih je nekaj, o katerih nam poročajo profesorji, da so u zor ni, kar je preslabega, tem bo društvo sevé podpore zopet odtegnilo ; naš dragocen denar se sme izdavati le tam, kjer je res upanja, da se doseže društveni namen.
Izmed koroških posojilnic je društvu poslalo doneskov doslej le pet, od zunanjih ste poslali dve ! Ker se je tedaj večina doneskov dobila od zasebnikov, in ker vendar upamo, da se spomnijo posojilnice častne svoje dolžnosti, nadaljuje odbor svoje delovanje prepričan, da se v teku let zaklad tako ukrepi, da se postavi lastni zavod.
Za letos je sklenil občni zbor, da novih gojencev ne sprejema.
Slavnostna akademija slovenskih bogoslovcev.
Redno prirejajo slovenski bogoslovci celovški svojim gostom slavnostne akademije, ki naj pokažejo, kaj so vrli gospodje, ki se pripravljajo na vzvišeni poklic slovenskih duhovnikov, tekom leta dosegli s pridnim učenjem, z marljivim trudom.
Letos se je slavnostna akademija vršila zadnji četrtek dné 4. junija, in sicer v spomin 55 letnici, odkar akademija obstoji. Lahko trdimo, da je bila
Duh stopa v Slovence Napoleonov,
En zarod poganja Prerojen ves nov.
Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu — 1848 do 1903.
(Govoril pri slavnostni akademiji dné 4. junija t. 1. čast. g.
Fr. Ks. Cukala.)
Petinpetdeset let, več kot pol stoletja je preteklo in izginilo v morju večnosti, odkar so se začeli gibati slovenski bogoslovci v Celovcu, kar so stopili v kolo, si dali roke k zvezi in prisegli na geslo : „Vse za vero, cesarja in nàrodnost". 55 let je zvihralo od leta 1848. z neznansko brznino naprej, odkar se je porodilo v Celovcu „Slovensko društvo" — posestrima zdajšne ^Slovenske akademije", odkar so napravili celovški bogoslovci prvi korak za uresničenje onih želj za nàrodovo srečo, katerih jim je gorelo, plamtelo srce.
Bilo je burnega leta 1848. Svoboda, napredek sta slavila svojo zmago. Vso Evropo je pretresel preobrat v socijalnem in političnem življenju. — Prekucijsko gibanje v Parizu, Berolinu, Dunaju se je zasejalo po celi Avstriji ; povsod se je zahtevalo ndrodnih pravic za ljudstvo, povsod se govorilo o svobodi. Avstrija je dobila ustavo, in ta je predramila, prebudila vse svoje nàrode, tudi slovenskega. Ljudstvo se je začelo zavedati svojih pravic ter glasno zahtevalo, da se vpelje slovenski jezik v šolo, v urade in v vsakdanje življenje, kakor po pravici v slovenskih deželah biti mora. Nek nov duh, neko novo življenje je vzbruhlo in zacvetelo v vseh slovenskih srcih — prav kakor poje naš prvi pevec Valentin Vodnik:
Vsi so bili od tega nenavadnega preobrata tako prevzeti, tako prepolni. Zavest, da je tudi Slovenec sedaj polnopraven, jih je tako opojila veselja, da prvi trenutek niti rodoljubni možje sami niso znali, kaj naj zahtevajo. Toda razmere so takrat same nudile sredstva za samoobrano, za napredek. Kamor si pogledal: na Francosko, v Nemčijo, povsod so se združevali tlačeni elementi (sloji) v društva, dobro znajoč, da
„Više očih, vidi više Više mislih više smatra Više rutah več napiše,
Iz više iskar biva vatra.*
Tega naravnega sredstva so se oprijeli tudi Slovenci : v Ljubljani, v Gorici, v Trstu so se osnovala domoljubna in rodoljubna društva. Na vseh teh društvenih praporih pa se je svetilo geslo Blei-weisovo : „Za vero, cesarja in nàrodnost". In nà-rodna ideja (misel), ki je do zdaj spala spanje pravičnega, ki je bila dosedaj čisto nekaj postranskega, je postala sedaj edini smoter vsega delovanja in hotenja Slovencev. Zavedli so se še le tačas globoke istine, besed, ki jih je zapisal sloveči Herder v svojem opusu: „Briefe zur Befčrderung der Hu-manitàt": „Ali ima ljudstvo kaj dražjega, kakor jezik svojih očetov? V njem nahajaš vse bogastvo živega sporočila, zgodovine, verstva, življenskih naziranj, v njem celo ljudsko srce, celo ljudsko dušo. Takšnjemu ljudstvu jezik vzeti, ali ga zatreti, se pravi, ljudstvu vzeti njegovo edino nesmrtno blago, ki prehaja od očetov na otroke. Kdor mi hoče
moj jezik prikrajšati, ta mi hoče vzeti tudi mojega razuma, vzeti čast in pravico mojega ljudstva." In globoka resnica, ki se skriva v teh Herderjevih besedah, jih je gnala v boj za nàrodne svetinje. Tako je grmel grom prenovljenja že v vseh slovenskih krajih — edini Korotan se še ni oglasil.
* *
*
V oktobru leta 1848. pa so prinesle Bleiweisove „Novice“ v Ljubljani veselo novico, da se je konstituiralo (ustanovilo) v Celovcu pod predsedstvom Hladnika in Einspielerja „Slovensko društvo". (Scripta Viene Lip. B.) In čuda: „Slov. društvo" je takoj poseglo dejansko v zmešnjave, takoj poprijelo trobojno zastavo in jo razvilo pred očmi strmečih Korotancev, ki so že malone pozabili: da so Slovenci. Naenkrat so stali v tesni zvezi s „Slavljanskim društvom" v Gorici — in s „Slo-venskim društvom" očeta Bleiweisa v Ljubljani. In v tej zvezi so se potegovali kakor omenjena dva društva za politične pravice Slovencev — tako, da je imelo ta čas to slovensko društvo precej politično lice. Še sedaj ležč v našem arhivu listine in dokumenti, ki jasno pričajo, kako pozorno je sledilo „Slov. društvo" razpravam frankobrodskega zbora, kako so protestirali proti razkosanju Avstrije in proti prikrojenju Avstrije v nemškem zmislu ter prosili pri cesarju Ferdinandu III., da razkroji ta zbor in odpokliče jugoslovanske poslance, ki kujejo sklepe, preteče Avstriji pogin in nàrodnostim pa veliko nevarnost.
Namen društva je jasno izražen v resolucijah odborovih sej: „Naša naloga mora najpoprej biti, nàrodni duh na Koroškem izbuditi ino trdo pod-
ta akademija najlepših ena, kar smo jih videli. Lepo se je družilo krasno petje, točno tamburanje, tehtni govori. Udeležba je bila dobra, a lahko bi bilo prišlo še več gospodov. Vsakomur, kdor je lepo slovesnost zamudil, je lahko žal! Med došlimi so bili med drugimi gg. stolna kanonika dr. Sommer in Vidovič, konz. svetovalec dr. Cigoj, in mnogo gospodov svetnega stanu, zlasti tudi kmetov. Prišlo je tudi nemških gg. bogoslovnih profesorjev, članov vodstva in bogoslovcev.
Po krepkem pozdravu g. Cukala se je rešil dobro sestavljeni vspored. Posebno nam je ugajalo točno tamburanje. Gg. tamburaši — 9 gospodov — so pokazali, kaj se dà napraviti iz tamburice po vstrajnem, neumornem učenju in vež-banju. Posamezni glasovi so se jako dobro ujemali, da so vse skladbe našle burno pohvalo. Izvajali so sledeče točke: Farkaš: Koračnica »Zvonimira"; Brož: »Spomin na Blejsko jezero", romanca; Brož: „Venec slovenskih pesmij" ; Brož: „Živio predsednik!" koračnica.
Zelo dovršeno je bilo tudi petje: Možki zbor je pel: Laharnar: „Moj dom", Druzovič: »Je pa davi slanca pala", Schwab: »Slanica" in Foerster: »Pjevajmo." Gg. A. Sadjak in J. Lenasi sta zelo dobro zapela dvospev Jenkotov: „Na tujih tleh", g. Hornbok, prefekt v Marijanišču, pa z globokim občutkom Ipavčev: „Ce na poljane rosa pade". Petje je vodil in samospeve spremljal na glasoviru gosp. Bado Rozman.
Znamenita sta bila govora. G. drugoletnik Iv. Lučovnik je govoril zelo duhovito o slovenskih izobraževalnih društvih na Koroškem, g. se-meniški duhovnik Fr. Cukala pa o postanku in raz-vitku akademije slovenskih bogoslovcev v Celovcu od 1. 1848. do 1903. Oba govora sta bila dobro premišljena, lepo sestavljena, z navdušenjem in krepko predavana. O vsebini tu ni treba dalje govoriti, ker bo „Mir“ objavil oba govora v celoti.
Konečno se je g. Cukala še zahvalil za udeležbo in prebral lepo število došlih brzojavnih pozdravov. Slavnost se je zaključila s cesarsko pesmijo. Dodali so tamburaši tudi še: »Liepa naša domovina".
Razšli smo se z zavestjo, da se gg. slovenski bogoslovci v celovškem semenišču vestno in resno pripravljajo na svoj bodoči poklic, da pa znajo s potrebnim in koristnim lepo družiti prijetno. Vnemajo se za vspešno delo v čast sv. cerkve, pa v prid svojemu nàrodu slovenskemu. Slava jim!
Dopisi,
Beljak. (Taki so!) V zadnjem „Miru“ smo omenili, da dela gosp. Mahaček, gostilničar hbtela „Meran“ za se reklamo s tem, da prav na nesramen način obrekuje in zasramuje poštene Slovence, in sicer samo zaradi tega, da se zopet priljubi mogočnim Nemcem, kateri so mu stopili na vrat, ker je imelo slovensko omizje tam svojo klubovo sobo. Ko so tisti čas bruhnili Nemci čez Slovence, smo se zdržali v listih in govoru vsake besede, ki bi bila mogla škodovati Mahačeku, v upanju, da bo tudi on tako pošten. On pa imenuje zdaj Slovence brez vsega povoda »Windisches Ge-sindel, abgedrahte Leute, falsche Gesellschaft" (slovenska svojat, zvite ljudi, lokavo družbo) itd.
lago v ljudstvu zadobiti, samo ta način bo po našem mnenju slovenščini eno korist prinesel. Zato je pa treba, da se buditelji sami najprej izpolnijo v slovenskem govoru in pisavi, da se oni sami najprej napijejo nàrodnega duha — in to hoče storiti to društvo."
S tem društvom pa je vzklilo istodobno tudi društvo slovenskih bogoslovcev v Celovcu pod istim imenom: »Slovensko društvo". Gotovo krasen, pomenljiv, značilen namen! Vzbuditi ljudstvo, privesti ga do spoznanja svoje vrednosti, svoje moči!
Ali nam se ravno tako vsiljuje vprašanje: odkod pa so bogoslovci črpali in zajemali toliko navdušenost v onem času kozmopolitizma — toliko ljubav do nàrodnega dela? Stvar je jasna. Kakor raztopi pomladansko solnce s svojimi toplimi prameni sneg in led, ki prekrivata prek in prek spečo naravo, in vzbudi to naravo, da se prenovi in pokrije z zelenjem in novim cvetjem, tako je raztopila beseda cesarjeva: »Vsem mojim nàrodom enake pravice" zimski led, v katerem je dolgo, dolgo spala slovanska nàrodnost, in v prsih mladih bogoslovcev je zavladala pomlad prerojenja nàrod-nostnega življenja.	(Konec sledi.)
Smešničar.
*	Gost: Gospod krčmar, ali vi nič ne pumpate, ker se ne vidi na vratih nič s kredo napisanega. — Krčmar: Za moje goste ne potrebujem krede, šriftlajtarji pa ne zahajajo k meni.
*	Nepotrebno vprašanje. A: »Se ti kdaj prepiraš s svojim možem?" — B: »Kaj še . . . kje se pa upa" . . .
Mož, ki je to v hbtelu »Meran" slišal, je rekel, da se on vseh grdih besed, katere je rabil Mahaček, sploh ne spomni več. Nekega, v vsakem oziru poštenega Slovenca pa je imenoval z imenom in ga zval »Windischer Betriiger" (slovenski goljuf), akoravno dotični z Mahačekom še nikdar ni imel osebno opraviti in ga gostilničar še poznal ni. Seveda ga je zaradi tega obrekovanja dotičnik tožil in je bil Mahaček obsojen na 20 kron globe. Primeroma prav majhna kazen za tako javno obrekovanje, s katerim se krade poštenemu človeku čast. Zaradi obravnave bi se dalo lahko ziniti tudi kako besedo, pa se raji zdržimo. Značilno na vsem tem pa je to, da je tožitelj šel k odvetniku gosp. dr. Mayer-ju in da ta tožbe proti Mahačeku ni hotel prevzeti, rekši: idite h komu drugemu, jaz sem z njim osebno znan. Po teh besedah seveda je tožitelju primanjkala sapa, in ni bilo drugače, kakor da je tožil naravnost pri sodniji. Tudi k drugemu odvetniku ni kazalo iti, kajti pri Mahačeku imajo slavni juristi (sodniki, odvetniki in ne-odvetniki) za odškodnino Mahačeku za zgubljene slovenske večere, zdaj vsaki torek večere juristov. Tako je mogoče, da bi tudi drugi ne bil sprejel zastopstva. — Zdaj pa oglejmo si Mahačeka bolj natanjko. Ko so pritisnili Nemci na njega zaradi slovenskih večerov je on nam kazal pismo, v katerem so mu pretili, da poskrbijo, da ne bode zahajal k njemu nikdo več. To pismo je bilo od nemške ljudske stranke. Drugo pismo, katero pa je takoj strgal, je bilo brez podpisa, v katerem se mu je grozilo, da pridejo neki razgrajalci — saj se vé, kdo — izzivat, delat mačjo godbo in šipe pobijat. Mahaček se je izrazil : To je svinjarija od teh ljudi, kar počenjajo z menoj. Jaz sem tudi Nemec, ali tak Nemec pa ne. — Dva gosta je imenoval po imenu in rekel, da sta tako kričala tisti večer, da sta bila prav hripava. Jaz ne uvidim, je rekel, zakaj bi se pošteni Slovenci ne smeli zbirati čisto za se v stranski sobi. Sploh sem jaz začetnik in najemnik, in sem vsakega poštenega gosta, bodisi katere nàrodnosti hoče, vesel. Ravno ker sem pa začetnik, se moram udati nemilosti. Tudi v neki kavarni je tako govoril in hvalil Slovence kot dobre goste. Zdaj pa je obrnil žezlo in udriha brez povoda po Slovencih. Tak je torej ta ptič ! Slišite g. Mahaček, ali se Vam niso povedali vsi pomisleki zaradi slovenskih večerov? Ali imate povoda, Slovence imenovati neresnično družbo? Sramotno in ne mo-žakarsko pa je bilo od Vas, da niste obvestili Slovencev prej o nakani Nemcev, saj ste vedeli to že dva večera prej, kar ste sami priznali. O priliki pritiska na Slovence je zabavljal Mahaček proti nam čez Nemce, da pa dobi zdaj zaupanje pri svojih gostih, pa udriha čez Slovence. Lep nemški značaj to! To je odkritosrčnost in resnicoljubje, kaj ne? Taki so ljudje, ki se slišijo med »falsche Gesellschaft" (lokavo družbo), zatorej naj se prime Mahaček za svoj nos, potem še le naj krade čast poštenim ljudem. Skrbeli pa bodemo že za to, da se ubrani Slovencev, domačih in zdaj tudi tujcev !
Brdo ob Žili. (Tri zanimive tožbe.) Tekom enega leta imeli so tukajšnji Slovenci tri prav zanimive pravde v Šmohoru. Prvo tožbo imel je tukajšnji gospod župnik zoper nekega bivšega podučitelja v Melvičah. Ljudje so bili namreč zoper sedanjega župnika od nemškutarske stranke prav močno nahujskani. Pred njegovim dohodom razširjali so različne laži, na pr. da je Ceh, da ne zna slovenski ali nemški itd. Po njegovem vme-ščenju na faro so zopet začeli razširjati različne laži, da se je pregrešil zoper svoje uradne dolžnosti kot duhovnik in veroučitelj. Gospod župnik dobi dve zanesljivi priči, da je omenjene reči med drugim razširjal prej omenjeni učitelj, od katerega ste oni dve priči to prvič slišali. Kdo je te reči pravil učitelju, tega on ni hotel povedati, pa tudi ne svojih besed preklicati, pač pa je na to po brdski fari okrog poizvedoval po ljudeh, ki so o tem govorili. Pri obravnavi je učitelj nastopil dokaz resnice, in da bi mogel to storiti, bili ste na to še dve obravnavi. Župnik-tožitelj je kar pri prvi obravnavi tirjal, naj se neke priče ne zaslišijo, ker tiste čisto nevažne reči, katere bodo one povedale, niso v nobeni zvezi s to tožbo; tudi so se zgodile še le po veliki noči, med tem ko je učitelj svoje obrekovanje razširjal že pred veliko nočjo. Sodnik je pa na to odgovoril, da je vse eno, ali se je to prej zgodilo ali pa pozneje, da le dokaže, da je resnico govoril. Bili ste na to tedaj še dve obravnavi, ali dokaza za svoje besede učitelj ni mogel dognati. Učitelj sam je mislil, da bode obsojen, ali razsodba se je glasila: Učitelj je oproščen, ker njemu ni bilo treba dokazati, da so se omenjene reči res dogodile, ampak samo, da so bile dotične govorice zares razširjane in to je dokazal. (§ 490. kaz. zak.)!! Župniku-tožitelju se je posebno to čudno zdelo, da ste bili za ta dokaz dve posebni obravnavi potrebni, ko je vendar on sam samo za-volj tega šel tožit, da bi s tem omenjene slabe govorice odpravil, kar je on že pri prvi obravnavi iz-
recno poudarjal. — Drugo tožbo je imel neki kmet iz Limarč. Njegovi deklici, ki hodi v prvi razred v šolo, je desna roka tako zaotekla, da ni mogla z njo več jesti. Oče jo tedaj vpraša, kaj je bilo, in ona mu pove, da jo je gospod nadučitelj po šoli za kazen s palico na roko udaril. Ker ta kmet že dalje časa ni prav dober z nadučiteljem, tako je šel kar drugi dan, ko je bila ravno nedelja, k sodniji, in po ukazu od tod k okrajnemu zdravniku, da dobi od njega spričevalo. Ta mu ukaže priti prihodnji dan. On to tudi res stori, na kar mu zdravnik napravi spričevalo, da je dobila deklica tri udarce na roko. Pri obravnavi je pa nadučitelj rekel, da je deklico samo enkrat na to roko udaril, kar je ona tudi sama pripoznala. Poklicali so k obravnavi zdravnika, in ta je rekel, da se zdaj na dekličini roki ne pusti več dobro določiti, koliko udarcev je dobila, in ako jo je nadučitelj samo enkrat na roko udaril, da je morala one udarce od koga drugega dobiti, kar je deklica pa odločno zanikala. Gospod nadučitelj je bil seveda oproščen. Te nasprotujoče si reči tako najbolj lahko raztolmačimo, da je deklica svojo ročico iz strahu malo vkup držala, tako da jo je šiba tako v sredi roke kakor tudi ob obeh straneh zadela, in tako je morebiti mogel zdravnik tri udarce konštatirati, akoravno je samo enega dobila. Drugače si tega ne moremo misliti. Šiba je seveda v šoli potrebna, ali za zdaj še nekako protipostavna. — Tretjo tožbo je imel gospod deželni poslanec Franjo Grafenauer. Pisal je kot načelnik krajnega šolskega sveta na okr. šolski svet nekaj zavoij slovenskih ur v tukajšnji ljudski šoli, potem je poslal tja neko pritožbo domačega gospoda župnika, katerega je bila tukajšnja učiteljica hudo razžalila. K temu je prišlo še več drugih rečij, posebno pa še ta, da je začela učiteljica z nekim gozdarskim pomočnikom preveč intimno, zaupljivo občevati. Res, da se je na to kmalu z njim zaročila, ali ljudje na tako očitno intimno obnašanje niso navajeni in se zavoij tega še zdaj jezijo. Ko je gospod Grafenauer v neki vlogi na okrajni šolski svet tirjal, naj mu prej omenjene vloge vendar enkrat rešijo, tako se je tudi zavoij omenjenega učiteljičinega obnašanja pritožil. V tej vlogi je gosp. Grafenauer učiteljico hudo prijel, tako da je šla ta zavoij razžaljenja časti tožit. Gospod Grafenauer je nastopil dokaz resnice, ali zgodilo se mu je, kakor se pri takih zadevah velikokrat prigodi : Nekaj prič ni govorilo tako, kakor je on od njih pričakoval. Tako bi imela neka žena pričati, da je videla učiteljico tako intimno občevati že začetka meseca marca, t. j. še pred svojo zaroko, in da so takrat o tej zadevi govorili tudi že šolarji, ali v svoji zmedenosti, ali kako bi rekel, je izjavila, da je bilo to bržkone nekako začetka maja. In 2. maja jo je gosp. Grafenauer že po prej omenjenih otrocih povpraševal. Nekaj mož mu je zopet prav dobro pričalo, ali bolj o drugih rečeh, ki niso naravnost v to obravnavo spadale. Ker je tedaj g. Grafenauer dokazal, da je imel vzrok se zoper učiteljico pritožiti in je vsaj nekako svoj hud izraz opravičil, tako je bil pri drugi obravnavi dne 28. maja obsojen po § 493. v 200 kron kazni, t. j. za 100 kron manj, kakor je po tem paragrafu za navadno določena najmanjša kazen. Postava se pač lahko prestopi, ali v podobnih slučajih, kakor tudi pri konfiskaciji časopisov, se smatra tako postopanje navadno za znamenje požrtvovalnega, neustrašljivega delovanja.
Od senčne strani ob Žili. (Po krivem pohvaljeni fantje.) Bilo je letos v postnem času, mogoče prvega aprila, ko se je nekdo iz Bori prav pohvalno izrazil o fantih iz borolske fare. Med drugim ga je tudi posebno veselilo, da ob pustnem času niso napravili nobenega plesa, ampak ta nemarni čas dostojno in pobožno preživeli. Mislili smo tukaj v senčni strani, da bode mož, ki je to pisal in ki tudi lahko dokaže, da ima prav brihtno glavo, ta svoj dopis preklical, ko se bode prepričal, da se je hudo vrezal. Kajti gotovo je moral tudi on izvedeti, kar so tukaj hudobni jeziki govorili, da tamošuji fantje ob pustnem času niso napravili nobenega plesa, ker so se bili takrat z dekleti skregali in so ta rekla, da na ples ne bodo prišla. Kar so pa, posebno fantje iz Gorič, v domači občini zamudili, to so popravili vsaj dvakrat v brdski občini. Ker ob pustnem času doma niso imeli plesa, so šli na ples v Dole. Ali ni dolgo trajalo in začeli so se z domačimi fanti tako prepirati, da so morali ti ples zapustiti in iti domu, sicer bi prišlo do hudega pretepa. Ko so se ti odstranili, začeli so se fantje iz Gorič sami med seboj prepirati. Ko je bil sedaj po veliki noči v Ločah »žegen", so goriški fantje zopet prišli in razbita okna, polomljeni pioti itd. so bili znamenja njihovega obiska. In to niso pri teh fantih morebiti samo posamezni običaji, ampak, ako pogledamo samo par let nazaj, lahko več takih pretepov naštejemo, katerih so se ti fantje udeležili in od katerih jih je bilo nekaj vsled tega tudi kaznovanih. Dà, pred kakimi štirimi leti hoteli so šolarji iz Gorič celo svojega
lastnega učitelja pretepsti, česar pa niso mogli storiti, ker se je njih nakana še ob pravem času naznanila učitelju. Da bi taki fantje celo hvalo zaslužili, to nam neče iti v glavo, vendar pa upamo, da bode nova šola, katera se ravno zdaj zida, katero so Goričani po dolgem trudu v svojo vas spravili in katero je nemški „Schulverein“ dobro podprl, blagodejno vplivala na prevročo kri omenjenih fantov in fantičev. Kar je pa dopisnik zavoljo lune pisal, da namreč ob borolsko-štefanski strani še vedno trka in pote krivi, to bode pa že res, samo to je pozabil povedati, da po tistih krajih zdaj navadno drugi ljudje hodijo.
Sv.Višarje. (Prvi škandalček nepoklicanih romarjev.) Binkoštno soboto popoludne so došli nekateri „Tevtonci“ iz Zgornjega Štajerja semkaj. Okoli polnoči so začeli, polni do grla kapljice, silno upiti ter vznemirjati pobožne romarje, katerih se je ta večer nabralo okoli 250 na tem svetem kraju. Njih obnašanje po znanem nemško-nacijonalnem receptu je vzbudilo opravičeno ogorčenje ne le slovenskih romarjev, temveč tudi pobožni romarji iz Zgornje Koroške, Tirol, in Solno-graške so strmeli nad lepo oliko svojih krvnih bratcev ter jo odločno obsojali. Zasmehovalci pobožnih romarjev in svetega kraja si naj zapomnijo, da bomo vse take lepe njihove lastnosti pribili.
Velikovec. (Sprememba posestva.) Naš zdravnik g. dr. Vinko Hud eli st je kupil od gosp. župnika V. Serajnika veliko hišo tik tukajšnje mestne župnijske cerkve za 6250 goldinarjev in zanaprej ordinira v svoji lastni hiši.
Velikovec. (Prvi žid) se je tukaj naselil; imenuje se A. Bauernfeind!! V najem je vzel trgovino rajnega trgovca g. Tomaža in prodaja galanterijsko in sukneno blago, narejeno obleko in perilo. Tukajšnji trgovci delajo kisle obraze, ker ljudstvo trumoma v novo prodajalnico kupovat zahaja. Neki tukajšnji imoviti trgovec je hotel Tomaževo hišo kupiti, a prišel je prepozno, ker si je prebrisani sin Abrahamov od gospe Tomaž po posebni pogodbi pridobil predpravico za nakup njene hiše.
Velikovec. (Strela udarila.) Po dolgotrajni suši je vendar prišel zaželjeni dež, ali z hudo nevihto, ki je posebno v noči od 3. do 4. rožnika 1.1. tako hudo razsajala, da je bilo ljudstvo kar preplašeno. V isti noči je tudi strela udarila v tukajšnjo Fischwirtovo gostilno, ali ker je bila strela vodena, ni užgala. Strela je udrla v gostilniško sobo in od tod v kuhinjo, kjer je ognjišče razrušila in potem šla zopet na prosto. Od hišnih ljudi nihče ni bil poškodovan.
Škocijan. (Izleti.) Dné 27. maja napravile so gojenke in učenke pripravnice čč. Uršulink v Celovcu pod vodstvom g. vodje J. Apih-a izlet v naš lepi kraj. Prišle so zjutraj v Kamen, bile tam pri sv. maši in odšle mimo Klopinjskega jezera v Dobrlovas. V hòtelu Martin pri jezeru so se nekaj časa mudile. Cast. g. oče administrator v Do-brlivasi je vso družbo gostoljubno sprejel v samostanu. Popoludne so gospodičine iz samostana napravile izlet na Holm poleg Dobrlevasi. Upamo, da so bodoče učiteljice odšle s prijetnimi spomini na naš lepi slovenski kraj. Odpeljale so se z večernim vlakom ob 6. uri zopet v Celovec. Osem dni po-pred, v sredo pred vnebohodom, so bile tukaj na izletu gospodičine višje dekliške šole (hohere Toch-terschule), in sicer gojenke višjih letnikov, pod vodstvom profesorja dr. Hans A n g e r e r-ja. Ob Klo-pinjskem jezeru so napravile v hotel Martinu ples; plesali so, da so zamudili prvi vlak, potem so plesali dalje do 10. ure po noči in ob 1I212. uri so prišle dekleta prepevajoče nazaj v Celovec. Svet ima pač dve strani! Stariši, ki dajejo svoje hčere takim zavodom v vzgojo, se ne morejo izgovarjati, da ne bi bili sami krivi posledicam.
Šmihel nad Pliberkom. (Gledališke predstave) minulo nedeljo dné 7. t. m. so privabile v našo nàrodno vas obilo slovenskega nàroda od blizu in daleč. Znani nam nasprotniki so hoteli tudi to pot zabraniti našo prireditev — zastonj! V zadnjem hipu se je dobilo dovoljenje od g. deželnega predsednika samega in predstavi sta se po določenem vsporedu vršili ob velikanski udeležbi in ob velikanskem navdušenju. Ljubljanski slovenski igralci so rešili svojo nalogo uprav izborno na vseobčno zadovoljnost. Obe igri, »Ženski Otelo“ in »Huzarji" so zelo ugajali. Sodelovalo je tudi slavno tambu-raško in pevsko društvo „Gorotan“. Vreme sicer ni bilo posebno ugodno — bril je oster veter, a vkljub temu je občinstvo vstrajalo do zadnjega. Lepi nàrodni dan nam ostane gotovo v najlepšem spominu. Več sevé še poročamo.
Šmihel nad Pliberkom. (Naša hranilnica in posojilnica) je imela v minulem XIV. upravnem letu 194'600 K denarnega prometa. Pristopilo je 31 zadružnikov z 31 deleži. Izstopili so 4 zadružniki s 4 deleži. Ostalo je 575 zadružnikov s 575 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 51, uničilo 33, obstoji 451 knjižic za 289. 560 K 99 vin. in iznaša povprečna vloga 642 K 03 vin. Posodilo se je na novo 101 zadružnikom, 41 zadružnikov je
pa posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov je 504, ki dolgujejo skupaj 285.359 K 94 vin., ali povprek 566 K 19 vin. Čistega dobička je bilo 1109 K 88 vin., ki se razdeli po sklepu občnega zbora takole: za zvon pri sv. Katarini 50 K, cerkvi v Bin-kolah 30 K, cerkvi v Dvoru 50 K, cerkvi v Šent-Juriju 20 K, Učiteljskemu domu 50 K, velikovški šoli 50 K, Tamburaškemu društvu Gorotan 15 K, vkup 265 K. Ostanek se pridene rezervni zakladi, ki je narastla na 18.330 K 03 vin. Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju", ki je izvršila zadnjo revizijo dné 8. aprila 1903.
Bela pri Železni Kapli. (Volitve. — Cesta. — Letina.) Velikega srpana se bodo vršile občinske volitve. Zavedni volilci pozor, da se veselite sijajnega vspeha, kakor pri zadnji deželnozborski volitvi. — Preložitev državne ceste čez Jezerski vrh počasno napreduje. Morda ni denarja? Uboge davkoplačevalce včasih za zamudo neprijetno vzdrami občutljiva kazen. — Zadnji dež je odvzel mnogim kmetovalcem precej skrbij. Zavoljo v pozni spomladi padlega snega se je pri nas gorjancih, ki so nas že pred tem prazni skednji strašili, vse zakasnelo. Primerna toplota je potem žita jako vzdignila, sledeča, skoraj tri tedne trajajoča suša in vetrovi pa so povzročali mrake na tako dovolj temnem obzoru kmečkega življenja. Zdaj tolaži naš tužni položaj lepo se razvijajoča narava, katera obeta na njivah in travnikih truda vreden sad. Prejšnji četrtek se je izrazil en gospod, ki je opazoval pridno sajenje na vrtih in njivah: „Vsak teden ni samo Gospodov dan, danajšnji dan je zlasti dan žensk." — Jablane in češplje so na nekaterih krajih prav slabo cvetele. Črešnje in hruške pripuščajo večje upanje.
Noviéar.
Na Koroškem.
Celovška podružnica sv. Cirila in Metoda je imela svoj letni občni zbor v četrtek dné 4. t. m. pri »zlatem studencu" v Celovcu. Poročilo se je vzelo na znanje, v odbor so bili izvoljeni gg. Jan. Ure, načelnik, prof. Tom. Schrey, njegov namestnik, Jos. Hribar, blagajnik, Jos. Rozman, tajnik, Jan. Hutter, odbornik.
Nova lovska postava je potrjena in je tudi že izšla. V veljavo stopi dné 26. avgusta. O nji bomo še govorili.
Duhovske zadeve. Pri kn. šk. vizitacijah meseca maja (v 12. farah) je bilo vkup 2171 otrok birmanih. V celovški stolnici je bilo binkoštna praznika birmanih vkup 1337 otrok. — Za župnika v Marija Vajčah je imenovan tamošnji provizor, g. Fr. Ott.
Razpisana je služba učitelja v Šbocijanu do 14. junija. Zahteva se znanje slovenščine. — V Trbižu je razpisano učiteljsko mesto do 15. junija.
Celovško porotno sodišče. (Nenravnost.) Dné 2. t. m. se je pričelo drugo letošnje porotno zasedanje v Celovcu. Prvi je prišel na vrsto hlapec Egidij Lunar iz Bajtišč, ki je bil radi nenravnosti (§ 125) in tatvine obsojen na 6 let težke ječe s postom vsak mesec. — (Poravnava.) Urednik socijaldemokratičnega lista „VolksTville“, Riese, je bil od celovškega mizarja Eggerja tožen radi žaljenja časti. Razprava bi se bila imela vršiti dné 3. junija, a prišlo je prej do poravnave in tako razprava odpade. Riese mora objaviti častno izjavo.
—	(Tatvina.) 55letna šivilja A. Schwarzfurtner
iz Št. Jakoba je bila prej že 4 krat kaznovana radi tatvine. Dné 25. aprila 1. 1. je kmetici M. Lampi iz zaprte omare ukradla hranilno knjižico za 601 K. Hranilno knjižico so pozneje našli na celovškem starem trgu. Obtožena, ki je trdovratno tajila, je bila obsojena na 6 let težke ječe, s postom vsak mesec.	(Konec sledi.)
Nezgode, samomori itd. V Dravi mrtvega so našli dné 30. maja pri sv. Magdaleni pod Beljakom 39 letnega agenta Jan. Jilga z Moravskega. Ali je šel sam v vodo ali se ponesrečil, se ne vé.
—	V Trbižu se je dné 29. maja ustrelil lovec Jurij Kutnik 8. lovskega polka. Vzrok je neznan.
—	V Kernovi pivovarni v Beljaku je dné 2. t. m. na strašen način ponesrečil delavec S. Posinger, star 19 let. Utrgala se je neka veriga, padel je 10 metrov globoko, nanj pa več sodov piva. Kmalu na to je umrl. — Dné 2. t. m. po polnoči je šla vinjena družba čez dravski most v Beljaku. Delavec Gaternik je hotel most prekoračiti na enem visokih obokov. Izgubil pa je ravnotežje in padel s tako silo na železje, da si je prebil črepinjo in obležal mrtev. — V Tancenbergu pri Gospi sveti se je dné 1. t. m. v svoji sobi obesil nek oženjeni mizar radi domačih prepirov.
Pod vlakom. Vlak povozil je dné 3. t. m. zvečer krojaškega pomočnika Krainerja iz Beljaka blizu Poreč ob Vrbskem jezeru. Odtrgal mu je obe nogi in tudi na glavi je dobil težke rane. Tako
hudo ranjenega so z vlakom ob 7212. uri prepeljali v celovško bolnišnico. Ali je šel sam pod vlak. ali se je ponesrečil, se ne vé.
Tat — samomorilec. V Celovcu je bilo zadnji čas mnogo tatvin, ne da bi naša slavna, skoz in skoz nemška policija mogla priti tatovom na sled. Binkoštni pondeljek pa je nek celovški črevljar v Gospi Sveti videl pri nekem mladeniču črevlje, ki so bili njemu ukradeni. Tako so prišli tatu, mesarskemu učencu Kratohvilu, na sled. Binkoštni torek so tatù prijeli. Dva policaja sta ga peljala v njegovo stanovanje, da iščeta po ukradenih stvareh. Res sta jih precej našla v zaboju Kratohvilovem. Ko je tat to videl, je zagrabil nož in se dvakrat pahnil v prša, tako da je kmalu potem umrl.
Po slovenskih deželah.
Hrvatska tragedkinja gospa Matilda Teo-dorovičeva bo hodeč po slovenskih mestih s svojim sinom Ljudevitom bivala še tri mesece v naših pokrajinah. Popolnoma iz lastnega nagiba je „Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" odmerila četrtinko čistega dohodka od vsakega deklamator-skega večera. In res nam je vročila iz Ljubljane — kjer je deklamovala 23. majnika — 20 K ; iz Kranja 6 K ter iz Loke 17 K. Udeležba je bila semterje tako mlačna, da smo se — odkrito povemo — branili sprejeti odmenjenega si daru. — Ce je pa tragedkinja bratskega nam nàroda tako veledušna, bodite rojaki — prosimo Vas — veledušni tudi Vi tako, da številneje posečate njena in sinova na vrhuncu umetnosti stoječa deklamovanja.
Križem sveta.
Pripoveduje se, da se srečke 35. državne loterije v korist civilnih dobrotnih namenov dobro razpečavajo. Glavni dobitek znaša 200.000 kron, dalje dobitki po 40.000, 20.000, 10.000 kron itd.
Pri dosedanjih izžrebanjih državne loterije so veliki dobitek za 200.000 kron zadeli večkrat ubožni ljudje izmed ljudstva. Kdo bo pač tokrat oni srečni?
Žitne cene na svetu.
1.	Nemčija. Do dné 27. majnika so bile žitne cene stanovitne, koncem meseca so se začele nekoliko majati; vendar se je vrednost še precej držala, ker poročila o setvah na Pruskem niso po-voljna. Francozi so ta čas precej pšenice kupovali v srednji Evropi, in vsled mnogih kupcev se je v obče lahko prodajalo. Ni verjetno, da bi cene zdatno padle.
2.	Avstrija. V Avstriji so cene popuščale, bilo je malo kupcev j sicer lastniki niso veliko ponujali, a še to, kar je bilo ponujeno, je težko našlo kupca. Ogrski mlini so sklenili, omejiti delo do konca meseca julija s tem, da delo v tednu skrajšajo za 36 ur; imajo že preveč moke naprej na-mlete, ki je ne morejo prodati, in zato ne kupujejo žita. Ob enem Ogrska poroča, da setve dobro stojijo, in vsled tega je cena pri pšenici padla za 25 h.
Dežele ob spodnji Donavi so precej žita prodajale na Laško, na Francosko in v Antverpen.
3.	Francija je pšenično ceno meseca majnika znižala pri g za 70 h.
4.	V severni Ruski so bile cene stanovitne, na jugu so pa oslabele, ker južna Ruska upa dobro letino, na vzhodu so pa polja po suši zelo trpela.
5.	Tudi v Ameriki so se cene držale, ker se je gladko dalo prodajati v Evropo.
6.	Argentinija zdaj po žetvi veliko žita ponuja in proda, a cene niso oslabele ; nasprotno so se zvižale za 10 — 20 h.
Žitna trgovina na Dunaju.
Po dolgem čakanju se je konzum zopet zanimal za žito ; ker pa ni bilo dosti ponudeb, se je pri pšenici cena zboljšala za 5 h. Odkar je pa na Ogrskem začelo deževati in je upati, da ta dež dobro vpliva na setve, je cena nekoliko odstopila. Kupovalci so večinoma večji mlinarji iz raznih pro-vincij. Nenavadno je, da se letos novega žita za jesen še ne prodaja nič, ko se je druga leta v tem času z jesenskim pridelkom že zelo živahno tržilo. Rži se je več ponujalo, kakor pšenice, zato pa se ji je cena znižala za 5 h ; prodajala se je deloma že jesenska nova žetev. Pšenica je stala 7-75 K, rž 7 K, ječmen 6'5 K, oves 6'30 na Dunaju.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
Listnica uredništva.
G. Aleš Ridi v Podkraju pri Pliberku. Resnici na ljubo Vam s tem potrjujemo, da niste Vi pisali dopisa v 22. številki »Mira“ od dné 29. majati. »Podjunska dolina (Dobro znajo!)“, kakor nam sploh niste Vi poslali nobenega dopisa, ki bi se bil bavil s požarno hrambo v Ponikvi. Zato nam je neumevno, zakaj Vas nekateri ljudje radi tega napadajo! — Od druge strani smo poizvedeli, da je vse to.
kar je „Mir“ poročal o tisti vaji dné 17. maja, gola isti na! Čemu torej toliko razburjenja od strani teh ljudij? Resnica v oči bode!
Beljak. Poročilo o pevski slavnosti prihodnjič. Tokrat ni bilo mogoče. Hvala in pozdrav!
,B.onza‘. Danes ni bilo mogoče vsega objaviti. Hvala, in prosim nadaljevanja! Na zdar!
G. B. Stockl v Pliberku. Vaši prošnji, izrečeni v pismu z dné 6. t. m., smo takoj ugodili.
Loterijske številke od 6. junija 1903. Dunaj 1	34	64	36	86
Gradec	55	40	57	88	48
| NAZNANILA. B
Izborno gorenjsko domate platno
za hišno in cerkveno rabo, pristno tkano; dalje brisalke, trdne baže, namiznike, servijete in drugo tako za nevestine bale in hišno rabo potrebno blago, kakor tudi čipke za cerkveno perilo, albe, koreteljne, oltarje itd. izdeluje in udano priporoča
Ivana Debevc,
trgovka z domačim platnom in čipkami y Škofji Loki na Gorenjskem.
Rupert Novak,
Celovec, Velikovška cesta štev. 2,
se priporoča
za popravo aristonov, avtomatov, vrčkov za pivo z godbo, lajn, harmonijev, igralnih ška-telj, orglic itd. za najnižje cene in z najhitrejšo postrežbo.
Na zunaj se najceneje računa.
Ob enem se priporočam častitim cerkvenim predstojništvom za popravo cerkvenih orgel za najnižje cene. — Spričevala so na razpolago.
Za prijazna naročila prosi s spoštovanjem
Rupert Novak.
Istrska klet v Beljaka.
„Istrska vinarska zadruga v Pulju44 je v Beljaka, Freihausgasse 3, otvorila za Koroško svojo podružnico, katera razprodaja zadružna vina na debelo in drobno, ter udano vabi prijatelje dobre kapljice na obisk.
Cene na debelo:
Teran II........................K	34-—
,, najfineii.................. 40’—
belo vino......................„	36-—
muškatelee......................„	56—
Cene na drobno z zapečateno steklenico :
Teran II. vel. steki.	okrog 1 liter vsebine K —'70		
„	mala „	n	V2 litra	n	»
najfineji velika „	»	1 liter	„	„ -'78
„	mala „	»	7* litra	„	n —'36
belo vino velika „	»	1 liter	„	„ -'74
,,	mala „	n	v2 litra	»	„ -'34
muškatelee vel. „	n	1 liter	»	« —'94
,,	m ala „	r>	V« litra	„	„ —44
Steklenice se vzamejo za lastno ceno nazaj, in sicer			
velika za 21, mala	za	7 vinarjev.	
Vina v steklenicah:
Muškat beli, najfmeji, steklenica z 7/io litra K l-40 „ rdeči (vin di rose) steklenica .	„ 1-40
Refoško steklenica z 8/j0 litra .	„ 2-—
Opomba. Naša zadruga edina pošilja istrska vina za dunajsko meščansko klet. — Za pristnost vina jamči zadruga.
■oaaooioMocoa
Živinsko sol
ima v zalogi
_A^ll>iii TVovmIi:
v Sinčivasi (Gospodarska zadruga)
po novi, zelo znižani ceni!!
Ob enem priporoča dobro zalogo špecerijskega, manufakturnega in drugega blaga.
aonoaoi
8«
B
0
1
0
0
0
1
I
7©
Ako si hočete po ceni in dobro
pravo švicarsko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Suttner-ja, urarja v Kranju, ker te ure so po celem svetu znane kot naj-1 boljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto Izborna zaloga zlatnine in srebrnine.
Ha Najvišje povelje Nj. e. kr. apost. Veličanstva.
XXXV. g. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 18.397 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 506.880 kron.
Glavni dobitek je:
300.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčijo o. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje je nepreklicno dné 18. junija 190B. 1.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsgasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Štedilno milo z znamko „jelen“
je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno in zajamčeno čisto.
Na prodaj jo po vseh boljših prodajalnicah tacega hlaga.
'$tiQT Raziti je na gorenjo varstveno znamko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.