CENA DIN 2
Poštnina plačana v gotovini.
.
SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 2. septembra 1926	Št. 27
Vzgled
Na drugem mestu prinašamo izjavo SK liri je, ki graja javno svojo kazensko sekcijo, ker je v Murski Soboti zapustila svojevoljno igrišče.
Odbor Ilirije je s svojim sklepom dokazal, da mu je sport višji in dragocenejši pojem kakor klubski fanatizem. S svojim korakom je vsem ostalim klubom pokazal dober vzgled, kako mora športno življenje pojmovati oni, ki ne goji sporta samo radi bahavosti in trenutnih uspehov, temveč ima smisel za pravo športno vzgojo in discipliniranost.
Pravi športnik je oni, ki prizna drugemu uspehe in tudi svoje lastne napake. Brez tega priznanja je vsako harmonično delovanje na športnem polju izključeno.
Kjer primanjkuje tega priznanja, tam se rodi prenapetost, domišljavost, klubski fanatizem, ki je razvoju sporta nepremostljiva ovira.
Vsi spori in zablode bi v našem sport-'nem življenju na mah izginili, če bi vsak posameznik kot tudi klub pričel z enakimi vzgledi kot ga je pokazala Ilirija.
Športnik mora vse osnovne pogoje športnega življenja poznati ter jih tudi izvajati, kajti le na ta način more uspešno sport propagirati. Lepa dejanja so boljši vzgled kot govorjena in pisana beseda!
Kdor je sam športno vzgojen, ne le fizično, temveč tudi pioralno, lahko zahteva športno vzgojo od drugih.
Izvor vsega zla mora človek v prvi vrsti iskati v sebi in skušati mora tudi to zlo odpraviti Še le potem, ko je sam s seboj na jasnem, ima moralično dovoljenje vzgajati druge.
Pri nas gremo žalibog navadno preko tega in največjo besedo imajo skoro vedno le tisti, ki največ in najbolj dovršeno govorijo. Seveda taki frazerji, ki stvari le škodujejo, so od danes do jutri. Sodelavci jih končno le spoznajo in njih usoda je zapeča-
tena. Toda ti v užaljenem samoljubju svoje krivde in neuspeha ne priznajo, se tudi ne pokorijo večini, temveč izzivajo krize, ki vsak napredek a priori onemogočijo.
Če hočemo ozdraviti naše športne razmere, moramo zgrabiti pri korenini in sicer odločno in jasno.
Komur je v resnici za spori, ne more in ne sme oklevati niti za trenutek. Ena je
Damska olimpijada
V	dneh 28., 29. in 30. avgusta se je vršila v Goteborgu na Švedskem damska olimpijada. Udeležile so se je sledeče države: Anglija, Francija, švedska, Čehoslovaška, Poljska in Japonska. Jugoslavija, ki je bila tudi prijavljena, je morala vsled finapcijelnih težkoč ostati doma. Rezultati, doseženi na tem metingu pričajo o visoki kvaliteti atletinj. V tekih in v skokih se naše atletinje absolutno ne bi mogle plasirati. Edina disciplina, kjer bi mogli uspešno nastopiti, bi bili meti in sicer kroglja in kopje. V k roglji bi se mogli plasirati mogoče na tretje mesto. V današnjih težkih časih, ko primanjkuje denarja na vseh koncih in krajih, je pač težko dobiti za sport potrebnega kredita. Naša ekspedicija bi stala ca 40.000 Din, katero vsoto bi vlada lahko votirala, ne da bi pri tem riskirala državni bankerot. Vsaka država, kateri je na srcu zdrav in krepak narod, prispeva in podpira športno gibanje v svoji državi, zavedajoč se, da ji je to v korist. Saj so vendar njeni "tleti, ki ponesejo ime svoje domovine med druge narode in povedejo barve svoje države do zmage. Sport ne pozna zemljepisnih mej in sovraštva, v športnem boju preneha vsako strankarstvo, tu odloči edinole boljša kondicija in krepkejša volja. Sport je najboljše sredstvo za medsebojno spoznavanje in prijateljsko zbližanje narodov. Naša država bi morala na vsak način gledati na to, da ne zaostane v podpiranju sporta za drugimi narodi. Upamo, da se bo v tem oziru obrnilo na bolje, saj imamo vendar v naši vladarski dvojici največje podpornike športnega gibanja.
V	končni klasifikaciji olimpijade v Goteborgu se je plasirala Anglija s 50 točkami na prvo,
ideja, ena je športna morala in le eni so športni zakoni; kdor njim ne služi, ni športnik in ne more ter ne sme zahtevati niti materijelne niti moralne podpore.
Le kritična samovzgoja, lep vzgled v dejanjih in kategorično pobijanje vseh izrodkov v našem športnem življenju lahko sanirajo nevzdržne razmere.
Kdor je športnik, ve, kaj mu je storiti!
v Goteborgu in mi
Francija z 27 na drugo, Švedska z 20 t. na tretjo, Čehoslovaška z 19 t. na četrto, Japonska z 15 t. na peto mesto. Rezultati so sledeči:
100 v:	Thompson (Anglija) 11.8, 2. Titomi
(Japonska), 3. Haynes (Ang.)
Disk: 1. Konopacka (Poljska) 37.71 m svetovni rekord! 2. Titomi (Jap.) 33.62 m, 3. Sved-berg (Švedska) 31.78 m, 4. Svenson (Šv.) 31.39 ni.
250 m:	1. Edvards (Anglija) 33.4 svetovni
rekord!, 2. Palmeir (Ang.) 34.6,	3. Radideau
(Francija) 35.4, 4. Plancke (Fr.) 35.8.
Skok v dalj.:	1. Titomi (Jap.) 5.50 m, 2.
Gun (Ang.) 5.44 m, 3. Smolova (Čsr.) 5.28 m,
4.	Platino (Šv.) 5.14.
100 y lese: 1. Sychrova (ČSR) 14.4 svetovni rekord, 2. White (Ang.) 14.8, 3. Hatt (Ang.) 15, 4. Laloz (Fr.) 15.6.
Krogla oboj e ročno: 1. Vidlakova (ČSR) 19.54 m, 2. Svenson (Šv.) 19.42 m, 3. Konopacka (Polj.) 19.25, 4. Karlson (Šv.) 19.13 m.
Kopje obojeročno:	1. Adelskildt (Šved.)
49.15 m, Favcet (Ang.), 3. Haglund (Šved.).
60 m: 1. Radideau (Fr.) 7.8, 2. Haynes (Ang.), 3. Thompson (Ang.), 4. Smolova (ČSR).
1000 m: 1. Triekey (Ang.) 3 : 08.4, 2. Gentzei (Šv.) 3 : 09.8, 3. Bellon (Ang.) 3 : 10.9, 4. Kuče-rova (ČSR) 3 : 14.6, češki rekord.
4 X 110 v: 1. Anglija 49.8 svetovni rekord,
2.	Francija 51.2, 3. (ČSR) 52.8 češki rekord.
Skok v dalj. z mesta: 1. Titomi (Jap.) 2.47 m svet. rekord, 2. Smolova (ČSR), 3. Hollyday (Ang.).
Skok v višino: L Bonze (Fr.) 1.50 m, 2. Hatt (Ang.) 1.45 m, 3. Bromann (Šv.) 1.45 m.
Od 5. do O. scpiesulsre* 102,0
Proslava 2.3 letnice T. K.. D. Atena
fiairena tekme med Hajdukom (Split), Ateno, Ilirijo In Primorjem
Igrišče Atene in Ilirije	Lalxk.OatleISk.l propagandni meling	Podrobni program v dnevnikih
m
Težka atletika
(Nadaljevanje.) ti) Kokoborba.
Dočim je dviganje uteži še mlad spori, srečamo rokoborbo že v starem veku in jo moremo zasledovati skoro pri vseh narodih do današnjih dni. Odveč bi bilo opisati vse načine in vsa pravila, ki so veljala. Dandanes razločujemo v glavnem dva stila: grško-rimski in prosti stil. Precej je razširjena tudi japonska rokoborba »džin-džitzu«, pa bolj v obrambne, kot športno-tekmo-valne svrhe. Pred par desetletji se je veliko slišalo o rokoborbi s pasovi; ta pa je skoro popolnoma ponehala v zadnjem času.
Rokoborba ima dve važni lastnosti, ki njen športni pomen visoko dviga,ta, da je namreč najnaravnejša in najcenejša vaja in da enakomerno okrepi in poživi celo telo. Le poglejte slike rokoborcev! Kako harmonično razvito telo, kakor da bi prišlo ravnokar izpod rok veščega kiparja. Toda vedite, da vešči kipar je le njih vztrajna volja in njih veselje do lepote in zdravja. Samo v vztrajnosti je mogoče doseči tisto idealno moško telo, ki ga je imel Herkul. Čudno je, da vzbuja tako telo skoro v vsakomur občudovanje, v malo komur pa voljo, začeti z resno vežbo, s solidnim življenjem, z odpovedjo alkoholu, nikotinu in drugim nasladam, katerim se odpove vsak pravi športnik, ki ima smisel za zdravje, lepoto in moč in ki ve, kako zelo more koristiti s sportom sebi in domovini.
Kakor pri dviganju uteži, tako delimo tudi pri rokoborbi rokoborce z ozirom na njih telesno težo. Po tej delitvi imamo 7 razredov in ti so: bantam teža — do 53-524 kg, peresna teža — do 57-152 kg, lahka teža — do 61-235 kg, srednja teža — do 66-678 kg, srednja lahka teža — do 72-574 kg, srednja težka teža — do 79.378 kg. težka teža. — preko 79.378 kg.
Ta delitev pa pride v poštev le pri rokoborcih-amaterjih. Profesijonali se ne ozirajo na to delitev.
Prijemi, pravila in potek rokoborbe. Rokoborba se izvaja na blazini (4X4 m) in traja po 5, 10 ali 20 minut. Tako dobo imenujemo rundo. Med posameznimi rundami je enominuten odmor. Boj traja domenjeno število rund ali pa do odločitve. Kot premagan velja oni, ki se prvi dotajkne tal z obema ramenima vsaj za trenutek. Pri rokoborcih^profesijonalcih pa je treba nasprotnika obdržati na ramenih par sekund.
Pri grško-rimski rokoborbi so dovoljeni vsi prijemi od temena do bokov, razen onih, ki ovirajo dihanje, pri prostem stilu pa so dovoljeni vsi prijemi. Z ozirom na to je prosti stil nekoliko opasnejši; treba je zanj več vaje in več opreznosti.
Na kratko hočem navesti, kako se izvaja g, ško-rimska rokoborba. — Nasprotnika si stojita pred danim znamenjem sodnika nasproti na koncih blazine. Na sodnikov žvižg gresta v sredo, si podaista roke v znamenje, da se bosta bojevala s poštenimi sredstvi. Boj se nato vrši stoje ali n n tleh. Oba stopita v prežo in začneta z začetnimi prijemi, ki so masaža zapestja in masaža vratu. Nato slede prijemi. Najna^adnejši so: križni prijem, mlin, ročni poteg, premet čez ramo, kravata, razni podprijemi itd. V borbi na tleh se uporabljajo: most, polmost. dvojni nelson in polnelson, prekuc i. dr. Prijem pa ima le tedaj učinek, ako je izvršen z vso silo in vso hitrostjo.
Najboljši rokoborci preteklosti in sedanjosti so:	izmed Rusov:	Poddubni, Hackenschmied,
Zaikin, Romanov, Horuhin; izmed Poljakov: Ci-ganjevič Zbiško, Pinecki, Dobroveljski; od Bolgarov: Petrov; od Jugoslovanov: Antonič in Pero Kopp; od Nemcev:	Eberle, Siegfried, Wester-
gaard, Kavan, Sclnvartz, Steinke, Steinbach, Koch, Weber, Urbach, Richter i. dr.,; od Italijanov sta znana Rajčevič in Donati, daj je Holandec Rje-la, Finec Jaago in Leskinovič; Belgijec Omer de Bouillon in še polno drugih, katerih imena pa nam ne bodo nič koristila, ako ne pride v to vrsto tudi Slovenec. Naravna sposobnost je dana, treba je le volje in vaje.
Literatura o rokoborbi je obširna. Najboljša dela so: Dr. Georg Zadig — D er Ringkampf; H. Weber:	Der griechisch-romische Ringkampf;
Georg Hadktenschmiedt: Der Weg zur Kraft; Frank Wesiergaard:	Die freie Ringkampfkunst
der Amerikaner; 2 knjigi Male sportske biblioteke: Rvanje, Teška atletika.
(Konec.)
NOGOMET	—
Iz Ljubljane
Začetek jesenske sezone.
SK Ilirija je kot prvi otvoril nogometno sezono z tekmo proti zagrebški Viktoriji, ki je nedavno premagala glasovito Concordijo v razmerju 4 : 2. V predtekmi sta nudila svoje moči Jadran in Ilirija rez. Igra je končala zasluženo 2 : 2. Jadran je imel najboljše moči v Kernu in Janošu, rezerva pa je imela svoje težišče v krilski vrsti Košenina, Žitnik, Černač. Sodil je zadovoljivo g. Kemperle.
Ilirija : Viktorija (Zagreb) 5:1 (2 : 0).
Ilirija, ki je nastopila brez Miklavčiča, Beltrama, L. Zupančiča, dr. Tavčarja in Martinaka, je bila svojemu nasprotniku v vsakem oziru kos. Junak dneva je bil Pleš, ki je z njemu lastno ele-gajnco in absolutno fairneso odvzemal nasprotniku žogo. Kreč I, namestnik Miklavčiča, je zadovoljil v vsakem oziru. Tudi ostala rezerva, med katerimi sta Verovšek in Dekleva že precej domača v I. moštvu, so zadovoljili. Napad, ki je imel dobro zaledje, je operiral z zelo hitrimi napadi, v katerih se ja pa izkazal Kreč II, za prepočasnega. Zelo je ugajal Herman, ki je v elegantnem dri-blingu predrl nasprotnikove vrste, le pri strelih je imel smolo. Doberleta odlikuje njegova sveža temperamentu e) igra. Lep spomin na nekdanje čase sta vzbudila dva gola, dosežena iz cornerjev. To je pri nas poslalo velika redkost, upamo, da se bo odslej tudi v lem oziru obrnilo na boljše. Viktorija je zapustila dober vtis. Moštvo je dobro izšolano in je s svojo hitro igro zelo nevarno, le pred golom manjkai končne odločnosti. Duša celega moštva je reprezentančni srednji krilec Premeri, ki je pa moral vsled preobremenitve ope-' šali in je vsled tega podajal proti koncu precej netočno. Nad povprečnostjo je segal tudi vratar Havranek, ki je ubranil neštevilno težkih strelov. Naš stari znafnec Vidmajer je debutiral na desnem krilu, vendar se je takoj opazilo, da se ne počuti preveč sijajno v svoji okolici.
Igra je tekla ves čas v živahnem tempu, ter je bila večji del odprta, edino v drugi polovici so zeleni malce prevladovali. Prvi gol za I. je padel v 31. min. iz kota, kajterega je Kreč II lepo plasiral Deklevi, slednji Doberletu, ki je »felšal« žogo v gol. V 40. min. prodor Vidmarjerja. katerega bombo odbije Kreč I, nakar ponovno
strelja Komfeld. Žoga se sicer znajde v mreži, vendar je že preje sodnik odlžvižgal off-side Vidmajerja. V 42. min. izpade vratarju dobro plasirana žoga Omana v gol. Po odmoru je zopet Do-berlet, ki pošlje krasno streljan kot Hermana z glavo v mrežo. V 28. min. Doberlet prodre in zapraši iz daljave 25 m neubranljivo bombo v desni kot. V 44. min. se posreči Kornfeldu, da doseže capini gol za Viktorijo. Sodil je dobro g. Vodišek, diktirati bi pa moral 2 penaltyja proti gostom.
"Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije.
Finale Ilirija : Olimp 6 : 1. Semifinale Ilirija : Hermes 8 : 2.
Letošnje tekme za juniorski prehodni pokal so končale pretečeno nedeljo s ponovno zmago juniorjev Ilirije. Pokal ostane torej tudi drugo leto »doma«. Nasprotnik Ilirije v finalu je bil SK Olimp, ki so ga tvorili večjidel igrači rezerve in j unior jev Primorja. V finale je dospel Olimp potem, ko je v 1. kolu zmagal nad Panonijo s 4 : 3 ter v 2. kolu nad Jadranom z žrebom ob rezultatu 3 : 3 + 0 : 0. Ilirija je morala absolvirati daljšo in težjo pot do finala. V 1. kolu je imela za nasprotnika Slavijo, katero je premagala z 10 : 0, v 2. kolu je zmagala s 7 : 0 nad Olimpijo in končno v semifinalu z 8 : 2 nad Hermesom. V izločilnih tekmah je imela priliko preskusiti razne igrače ter od tekme do tekme izpopolnjevati svoj juniorski team. Finale je odigralo sledeče moštvo.
Ambrož
Presinger, Strehovec Kavčič, Žitnik, Zupančič, Neli,
Rihar, Šiška, Tomažič, Domicelj, Bergles.
To moštvo skoro ni imelo slabe točke. V tehničnem kot taktičnem pogledu je podalo nogomet, raven igri naših boljših I. moštev. Glavna sila tega moštva leži v izvrstnem forwardu, kjer se posebno odlikuje notranji trio in v tem zopet desna zveza, Šiška. Med halfi je Žitnik gotovo talent, vendar v finalu taktično ni povsem zadovoljil. Od stranskih halfov je bil Kavčič boljši od Zupančiča, ki na tem mestu ni vigran. Branilca- sta oba precej dobra, Presinger zanesljivejši in trši od Strehovca. Vratar Ambrož ni bil stavljen v nobeni tekmi pred posebno težke naloge: kar je dobil dela, ga je rešil dobro in zanesljivo.
Poleg Ilirije so med 12 udeleženci pokalnega tekmovanja juntorji Hermesa tudi letos nadkri-ijevali vsa ostala moštva. V skupni igri ne zaostajajo za Ilirijo, le vigranost moštva je manjša in napadalna vrsta ne zmore one prodornosti kot jo imata Šiška in Domicelj v fomvardu Ilirije. Svetlič, Boncelj, Škrajnar, Fugina, so se opetovano izkazali za nadebudne igrače.
Olimp je bilo v letošnjem tekmovanju tretje jako dobro, homogeno moštvo z lepim tehničnim znanjem, predvsem pa z izredno borbenostjo. Jedro tega moštva je tvorila ožja obramba Korče-Svetič-Jug s! centerhalfcim Sočanom. Obrambni trio se je posebno odlikoval v finalu proti premočnemu napadu Ilirije, Sočan pa v vseh treh igrah. Napad je imel najlepše momente v tekmi z Jadranom, v drugih igrah je bil neenoten in slab v streljanju.
Med ostalimi moštvi treba označiti kot solidna, približno enako močna moštva predvsem Jadran, potem Panonijo in Olimpijo. Prijetno izne-nadil je dalje SK Triglav, ki ima najlažje moštvo, toda goji smiselno kombinacijsko igro. Mars, Slavlja, Reka, Mladika in Svoboda predstavljajo zopet skupino zase; njihova juniorska moštva so slabo vigrana, deloma tudi tehnično slaba ter ne polagajo potrebne pažnje skupni igri.
Odločilni dve tekmi Ilirija : Hermes in Ilirija : Olimp sta nosili vse znake pokalne borbe. Vsi štirje klubi so igrali z velikim elanom, hitro in energično, na žalost neredko tudi brezobzirno. Sodnika v teh dveh igrah, savezna sodnika Kemperle in Ahčan sta imela dosti težko nalogo, toda sta bila na mestu. V obeh igrah so igrale veliko vlogo »enajstmetrovke« radi foulov, v finalu sta bila koncem igre tudi izključena po dva igrača z, vsake strani.
Juniorske tekme za utešno darilo SK Ilirije.
Sporedno z zadnjimi juniorskimi pokalnimi tekmami se je odigralo 21. in 22. t. m. I. kolo tekem za utešno darilo SK Ilirije, katerih se udeležuje 8 klubov, ki so izpadli v I. in II. kolu pokalnih tekem. Izidi tega kola so: Panonija : Reka. 3 : 1, Mladika : Svoboda, Moste o : 2. Jadran : Olimpija 1 : 0, Triglav : Slavija 3 : 1.
Za II. kolo so se kvalificirali s tem Panonija, Mladika, Jadran in Triglav.
Iz Ptuja
-š. D. Rapid (Maribor) : Š. K. »Ptuj« 8 : 2 (5 : 2).
Po skoro dveletnem presledku je preteklo soboto tu gostoval prvak mariborskega okrožja Š. I). Rapid. — Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, to tembolj, ker se tudi domačini že dalj časa niso pokazali na zelenem polju. Žal igra ni nudila pričakovanega užitka, ker je domača ednajstorica v tako oslabljeni postavi, da ni imela nikakih šans, niti ni mogla prisiliti nasprotnika, da pokjažej svojo običajnoi formo. Rapid je ves «as igro popolnoma obvladal, ne da bi se preveč potrudil. Posamezni igralci so pokazali lepe, tehnične finese, medtem ko kombinacija ni bila na višini. —
»Ptuj je nastopil z 5 rezervami in z vratarjem od juniorskega moštva, ki je bil gotovo mnogo boljši kakor svoj prednik in ki ima lep talent. Ostala obramba je bila zelo požrtvovalna, half-linija najboljši del moštva; ves napad pa docela nemogoč. — Celemu moštvu manjka predvsem treninga. — Nogometaš si mora biti na jasnem, da brez treninga ni uspeha. Načelniku nogometne sekcije svetujemo, da naj postavi v bodoče le igralce, ki posečajo reden trening; le doslednost je tudi tu povsem na mestu. —
Tekmo je sodil g. Oberlintner. Publike ca 120.
Beograd
U subotu i nedelju održan je turnir trečeraz-rednih klubova, u korist postradalih od poplave. U finalu su se sastali:
Trgovački podmladak - Bocmia 5 : 1 (3 : 1).
Ovom utakmicom dobija T. Pod. pehar, koji je potpuno zaslužio, jer je kroz ceo turnir davao najbolje i najlepše igre.
jedinstvo - Građanski (Osiek) 3 : 1 (1 : 0).
Vrlo slaba igra gostiju, takodje i Jedinstva. Najbolji na terenu je bio golmafn Građanskog, Ravčević.
Golove za Jedinstvo dali 2 Subotič, 1 Randić, 2a Građanski 1 Kraljiš.
Mil. Pav.
Iz ostalih krajev države
Zagreb:	Pri tekmah za Tesličev pokal je
zmagal Hašk, tolažilni pokal dobi Croatia, Sparta pa tretjega. Hašk : Croatia 4 : 0, Derby : Con-eordia 5 : 2, Hašk : Derby 4 : 0, Concordia : Croatia 1 : 1, Sparta : Segesta (Sisak) 5 : 1.
Split: Borac : Delavska repr. Zagreba 2:1/
V
Iz inozemstva
Dunaj:	Prvenstvo:	Simmering :	Amateure
2	: 1, F, A. C. Vienna 1 : 1, Wacker : Sport-klub 5 : 1, Rudolfshugel : Wac 2 : 0, Slovan : Rapid 4 : 3, R. A. C : Admira 2 : 0. Prijateljske: Cricketer : Vienna 5:1!
Basel: Švica : Belgija 5 : 2.
Ziirich: Voung Fellovs : F. C. Bilbao 2 : 1, Groshoppers : F. C. Bilbao 3 : 3.
Praga: Prvenstvo: DFC : Pardubice 4 : 0, Slavija : Nuselski 4 : 3, Vršovice : Čechie VITI
3	: 0, Sieben : Meteor VIII 1:1.
Budimpešta: MTK : Hakoah (Dunaj) 4 : 3, Prvenstvo:: FTC : 33 FC 6 : 2.
LAHKA ATLETIKA —
Lahkoatletski meting v Mariboru.
V	nedeljo se je vršilo v Mariboru lahkoatletsko tekmovanje med Mariborom in Rapidom. NastopUi so po večini samo, nogometaši. Rezultati so tudi za naše razmere skromni,'vendar je velik plus to, da se je vsaj pričelo tudi v Mariboru z lahko atletiko. Upati je, da bo v par letih dobila Ljubljana v Mariborčanih resnega konkurenta.
Doseženi so bili nastopni rezultati:
Tek na 100 m: 1. Barlovie (Rapid) 12.1, 2. Karen (Maribor) 12.2, 3. Jeglitsch (Rapid) 12.3.
Tek na 200 m: 1. Jeglits,ch (R) 24.8, 2. Bar-lovič (R) 25.7, 3. Rak (M) 26.
Tek na 800 m: 1. Jeglitsch (R) 2 : 16.7, 2. Hoffer (R) 2 : 17.2, 3. Rak (M) 2 : 20.7.
Tek na 1500 m:	1. Kovačič (M) 4 : 51.6
ostali tekmovalci so bili diskvalificirani.
Cross-country 6500 m: 1. Pernath (R) 24.10,2, 2. Kovačič (M) 24.22.6, 3. Puch (R) 26.18.
Met kopja: Koren (M) 33.58 m, 2. Zmork (R) 32.97 m. 3. Barlovič (R) 31.17 m, Skoko (Ptuj) izven konkurence 37.99 m.
- Met diska: 1. Barlovič (R) 28.12 ni, 2. Zmork (R) 26.16 m, 3. Kosi (M) 25.52 m, Skoko (Ptuj) izven konkurence 30.35 m.
Met krogle:	1. Barlovič (R) 9.88, 2. Zmork
(R) 9.77 in pol m, 3. Wagner (M) 8.20 in pol m, Skoko (Ptuj) izven konkurence 10.59 metra.
Skok v daljavo:	1. Koren (M) 5.25 m, 2.
Zmork (R) 5.25 m, 3. Vodeb (M) 4.59 m, Murn (Ptuj) izven konkurence 5.33 m.
Skok ob palici: 1. Hreščak (M) 251.5 cm, 2. Kovačič (M) 237.5 cm, 3. Hoffer (R) 231 cm.
Skok v višino z zaletom: 1. Zmork (R) 159 cm, 2. Koren (M) 149.25 cm, 3. Marž (R) 145 cm.
V	celoti je dosegel SD Rapid 73 točk, I. SSK Maribor pa 46 točk.
V damski lahki atletiki' prvak za leto 1926 A. S. K. Primorje.
V	tem prvenstvenem tekmovanju se je do sedaj absolviralo že skoraj polovico programa ter so dosegle atletinje Primorja 25, one Atene pa 9 točk. Kakor se vidi, Primorje v točkah absolutno dominira in je na podlagi tega rezultata podsavez v svoji seji službeno proglasil Primorje za prvaka. Tudi športno!
Protesti. Llap se še do danes ni okorajžil in ni rešil protestov glede lahkoatletskega tekmovanja za prvenstvo Slovenije. Za tako enostavno razsodbo vendar ni treba celih dveh tednov. — Stvar je čisto enostavna; treba je samo pogledati v pravilnik, katerega upam, da podsavez ima, (če ga pa nima, si ga naj pa izposodi) in izreče sodbo. Saj upam, da so savezni tekmovalni pravilniki še veljavni?!
Lahkoatletsko prvenstvo Madžarske.
200 m: Haidu 22.1, skok v dalj.: Piisp6iky
7.06,	skok ob palici: Karlowite 3.70, kopje: Sze-pes 61 m, 800 m: Barsi 1 : 59, 500 m: Gross 15 : 47, 400 m lese: Szomfai 57.4, 100 m: Fluck 10.8, 110 m lese: Piisp6ky 16.4, 1500 m: Szerb 4 : 08, troskok: Szomfai 14. : 03, krogla: Darany 14.55 (rekord), skok v viš.: Orban 1.90, disk: Marvalits
44.06,	400 m: Barsi 49.8, 200 m lese: Magyar 26.
Narodni meting Slavije (Praga).
120 y lese: Jandera 16, 1000 y: Drozda 2 : 23.2, 100 y:	Holub 10.6, skok v dalj.:	Machan
649, 440 y lese: Šourek 1 : 01.2 (rek.), 4 X 100 m: Slavija 45, 300 y: Vykoupil 34.4, olimpijska štafeta: Slavija 3 : 29.4. Skok ob palici: Votava 340.
Svetovni kongres za damski sport v Gbteborgu je priznal Dunajčaniki Liest Perkausovi svetovni rekord v metu krogle 5 kg 9.80 m.
KOLESARSTVO IN MOTOCIKLISTIKA * * * 4 * * 7
Kolesarsko prvenstvo Slovenije za 1. 1926.
Na 146 km dolgi progi Ljubljana-Maribor se je vršilo v nedeljo tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Startalo je 16 dirkačev.
Rezultati so sledeči: 1. Joško Ramšak (Zvonček Ptuj) 4 : 35. 41; 2. S. Zanoškar (Primorje)
4 : 37.52; 3. Šolar (Ilirija) 4 : 40.59. Vloženi so baje še neki protesti in odločitev glede prvenstva še ni padla.
Raspis koturaške utrke za prvenstvo države za g. 1926./27.
Zaključkom glavne skupštine Koturaškog Saveza S. H. S. obdržaje se utrka za prvenstvo države 5. septembra na cesti Zagreb - Ljubljana.
Start točno u 6. sati prije podne u Rakitju kod 1 km, a vozi se preko Samcbora-Bregana-Grič (kraj Brežica) - Kostanjevica - Novomesto -Trebnje - Višnja gora - Ljubljana^ gdje je cilj na Dolenskoj cesti kod 2400 km dakle ukupno 138 km.
Utrka se vozi po svakom vremenu, po pravilima i pravilnicima Koturaškog Saveza S. H. S., te po propisima cestoredarstvenog reda, prema kojima se kotači imadu providiti sa zavorom i zvonom.
Pravo sudjelovanja na utrci imadu samo članovi onih klubova, koji su verificirani.
Svaki vozač imade putem svoga kluba poslati pismenu prijavu uz startni uložak od Din 10,— u gotovom najkasnije do 3. IX. o. g. do 20 sati na tajnika g. M. Riegera, Zagreb, Mrazovičeva ulica broj 10.
Svi vozači imadu se najkasnije u pola 6 sati prijaviti saveznom vodji g. V. A. Weilleru na startu.
Vozačima dozvoljava se za vrijeme vožnje mijenjanje kotača, nu svaka pomoč kod popravka defekta kažnjava se diskvalifikacijom.
Davanje okrijepe vozačima dozvoljava se samo pješacima.
Svi pratioci utrke na motornim vozilima imadu se na samom startu prijaviti saveznom Jn-edsjedniku g. Ž. Cvijiću.
Na automobilskim trkama Sarajevo - Beograd (350 km) prvi je stigap:
g. R. Savatić, na svojini trkačkim kolima Alfa - Romeo«, prešavši put za 6 čas. 50 min. 35 sek. prosečnom brzinom od 51 km na sat. Drugi g. Kalmar na svojim turističkim kolima »Šlaer« za
7 čas. 3 min. 48 sek. prosečnom brzinom, od 49.5
km na sat. Treći g. Pavlovič na svojim sportskim kolima »Delaž«, za 7 čas. 20 m. 53 sefe. prosečnom brzinom 47,7 km na sat.
Na motocikliskim trkama Ložnica - Beograd (163 km): prvi g. L. Peleren na »Harle Devisonc, prešajo put za 3 čas. 4 min. 52 sek. prosečnom brzinom 53 km na sat. Drugi g. B. Mičič na »Saro-lea« za 3 čas. 44 min. 35 sek. prosečno 43 km na sat; treći g. M. Lektros za 4 sat. 16 min. i 47 sek., prosečno 38 km.
Mil. Pav.
VODNI ŠPORTI	— * * 7 * * * * * * * 15
Mednarodni plavalni meting Čes. Plivačkoga
kluba.«
7 čeških rekordov poboljšanih. Poleg najboljših plavalnih klubov ČSR se je udeležil metinga tudi Hellas (Magdeburg).
400 m prosto: 1. Švedla (ČPK) 6 : 11.2, Rob-
lik (APK); 4 X 50 m dame: 1. ČPK 2 : 54.8 re-
kord, 2. Slaivija 2 : 58; 100 m prsno: 1. Kummer1 (Hellas) 1 : 24.2, 2. Czezka 1 : 25.2; 4 X 50 m
dame prsno: 1. ČPK 3 : 08.9 rekord, 2. Slavija 8 : 21; 200 m hrbtno: 1. Belik (Slavija) 3 : 05, 2.
Mokrejš (Slavija); 100 m hrbtno: 1. Frohlich (Hel-
las) 1 : 27.8, 2. Walter (ČPK); 400 m prsno: 1. Czezka 6 : 52.4; izven konkurence Kummert (Hel-
las) 6 : 41.4; 1000 m prosto: 1. Kontek (APK)
15 : 29.6 rekord, pri tem je zboljšal sledeče rekorde: 500 m: 7 : 39.4 in 800 m: 12 : 28.8; 100 m prsno dame: 1. Frantermanova (ČPK) 1 : 38; 100 m prosto: 1. Bičak (APK) 1 : 05.8, 2. Froli-
KOLESA
RADIO-
aparate
najboljše pri
J. G O R E C
LJUBLJANA, palača Ljubljanske Kreditne banke
lich (Hellais) 1 : 09.6; 400 m prosto dame:	1.
Friedlanderova (ČPK) 7 : 24 rekord; 3 X 100 m mešano: 1. Hellas 3 : 53.8, 2. APK 3 : 56.2 rekord; 4 X 100 m prsno dame: 1. ČPK 7 : 03, 2. Hagibor 7 : 09, oba boljša od rekorda.
Stojimo na stališču, da velja za vse enake incidente za športnega kritika eno merilo: grajati, kar grajo zasluži, ali pa incidentov sploh ne omenjati. Pravi šport je samo eden, pa ga naj potem goji Ilirija ali pa Primorje!
BAZENA	___________—
imrnuMami min m imi miii
Hazena družina Ilirije je ob priliki gostovanja v Murski Soboti, kot smo že zadnjič grajali, zapustila svojevoljno igrišče. Odbor Ilirije nam je poslal sledeče pojasnilo:
Odbor graja ponašanje svoje hazena družine v Murski Soboti vsled predčasnega odhoda iz igrišča, pa naj je bilo postopanje sodnikovo še tako krivično, ker se to protivi športni disciplini in športnim pravilom.
S.	K. Ilirija stoji slejkoprej brez ozira na levo in desno na strogo korektnem stališču v športnem življenju ravnajoč se točno po športnih pravilih in varujoč športno disciplino. Kakor zastopa to svoje edino pravilno stališče na zunaj, toliko bolj strogo, zahteva to od svojega članstva in od svojih sekcij.
Razno
SK Jadran sklicuje za dan 8. IX. 1926 ob 9. uri svoj izredni občni zboir v salonu restavracije Mrak, Rimska cesta št. 4, z dnevnim redom v smislu § 39 klubovih pravil. Eventuelne samostojne predloge javiti je v- smislu § 42 klubovih prcivil 8 dni pred občnim zborom upravn. odboru.
Ker je občni zbor z ozirom na predstoječo prvenstveno sezono izredne važnosti, opozarjamo članstvo že sedaj, da se istega polnoštevilno udeleži.
Ako ob določeni uri občni zbor v smislu § 41 klubovih pravil ne bi bil sklepčen, vrši se Vi ure pozneje, brez ozira na število navzočih članov.
Odbor.
Resnica v oči hode. »Slovenskemu Narodu« ni všeč, ko smo konstatirali, da športni kritiki naših dnevnikov, ob priliki - lahkoatletskih tekmovanj nekorektnosti, ki so se dogodile, niti z besedico niso omenili. Sl. Narod nam očita, da se po nepotrebnem zaletavamo v športne rubrike naših dnevnikov.
Prav veselilo bi nas, če bi mogli biti z Sl. N. istih misli. Sl. Narod opozarjamo, če se še domisli, kaj je pisal o znanem incidentu o priliki 1 Stotnice Ilirije.
Dolžil je indirektno nekorektnosti celo Ilirijo. Kljub temu, da se je pd nadrejenih instancah dognalo, kje je pravi krivec, ni svojega pisanja "popravil, niti ni z besedico naknadno dejanje obsodil.
Isto se je godilo ob priliki lahkoatletskega tekmovanja! Niti sence graje!
Nasprotno pa Sl. Narod ob priliki incidenta v Murski Soboti še čakal ni poročila in sklepa kluba, temveč je napisal dolgovezno poročilo o incidentu.
Program proslave 251etnega jubileja T. K. D. Atena.
Nedelja 5. IX. ob 11. uri dopold.:	Hazena
tekma Hajduk (Split) - Atena — igrišče Atene.
Pondeljek 6. IX. ob 1417. uri pop.: Lahkoatletski meting.
ob 18. uri pop.: Hazena tekma Hajduk-Ilirija — oboje na igrišču Ilirije.
Torek 7. IX. ob 17. uri: Nadaljevanje lahkoatletskega metinga — igrišče Ilirije.
Sreda 8. IX. ob lOli dop.: Hazena tekma Ilirija-Primorje ob 11/4 Atena : Maribor — igrišče Atene.
Četrtek 9. IX. ob 18. uri:	Hazena tekma
Atena — zmagovalec v tekmi Ilirija-Primorje.
Program propagand, lahkoatl. metinga T. K. D. Atena.
Pondeljek 6. IX.
1.	Predtek 60 m.
2.	Met kroglje 3.628 kg obojeročno.
3.	Skok v vis z zal.
4.	Predtek 200 m.
Torek 7. IX.
1.	Finale 60 m.
2.	Disk 1 kg.
3.	Skok v dalj. z zal.
4.	Finale 200 m.
5.	Met kopja 800 g obojeročno.
6.	Štafeta 4 X 60 m.
pomladi piva čil!
Še dolgo bomo čakali, da bomo mogli tako vzklikati. Pred nami sta jesen in zima, mraz bo pretresal dame in gospode ter deco. Pred mrazom bodo najbolje zavarovani oni, ki bodo tičali v toplih jesenskih in zimskih plaščih, kožuhih in suknjah. Vsa jesenska in zimska oblačila si vsakdo najlažje in najbolje nabavi, če poseti oblačilnico najboljšega slovesa, tvrdko
Diap Sihal ijiiiana
Trpežno sl, solidnost In tovarniške cene so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
Športniki proti nnlcoxnici svojecjn kluba imajo S % popust.
Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN OERENDA <& CIE., Ljubljana
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.