Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PON£ DtTJSK/ Uredništvo: Kopitarjeva ul št 6/111. Telelon St 205o in 29% — List izha-ta vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15 179. Telelon štev 2W2 Senzacionalno odkritje „United Pre s se" Ui Neguševi „mirovni predlogi Sorodnost s pariškimi predlogi - Neguš odhlania vsak privilegij Italiji London, 22. doc. TO. »United Press« poroča iz Adis Abeb, da ve iz popolnoma zanesljivega vira, da je abesinski cesar žev pred tremi meseci izdelal podrobnosten načrt za abcsinske mirovne predloge. Abesinski ce; sar o svojih mirovnih predlogih nikogar ni obvestil, ker je hotel čakati na uspeli mirovnih prizadevanj evropskih velesil. Miri vne predloge mu je pomagal izdelati njegov ameriški svetovalec Colson, ki se nahaja na abe-sinskem dvoru in v katerega ima cesar veliko zaupanje. Na nasvet ameriškega svetovalca je cesar v svojem mirovnem predlogu izrazil svojo pripravljenost do naslednjih koncesij: 1. Odstop majhnega kosa Tigreje na severni abesinski meji, tako, da bi Adua in Adigrat prišli pod Italijo, Aksum bi pa ostal Abesiniji. 2. Odstop večjega dela pokrajine Ogatlen, ki je z ozirom na površino sicer zelo obsežna, na kateri pa stanuje samo nekako 60.000 prebivalcev. 3. Abesinski cesar jc pripravljen svojo državo odpreti inozemskim naseljencem, toda pod nadzorstvom Zveze narodov. Osar pa izključuje vsako možnost, dn bi Italija pri tem dobila kakšne predpravice nad drugo-rodnimi priseljenci. Neguš odklanja sploh vsak privilegij na korist Italije v svojem cesarstvu. 4. Kot protiuslugo pa zahteva abesinski cesar svoboden izhod na morje in sicer ali pristanišče Zeilo v angleški Somaliji, ali pristanišče Asali v italijanski Eritreji. Pariški mirovni predlogi, ki sta jih sestavila Laval in sir Samuel Hoare, torej vsekakor niso tako nasprotni neguševomu mirovnemu predlogu in sla torej dejansko francoski iu angleški državnik, ko sta Izdelovala pariške predloge, računala tudi z abesinskim cesarjem, kot se je v resnici ministrski predsednik Laval tudi izrazil, ko je v obrambo svojih predlogov dejal, »da jih nismo sestavili, ne da bi bili v neprestanih stikih z abesinskim cesarjem in s šefom -laile v Italiji.« Vidi se pa tudi, kakšen prepad jc med negu-ševinii in pariškimi predlogi, če beremo |io-goje za priseljevanje lujcev. Pariz je hotel dati Italiji vse, neguš jim ne ponuja ničesar. Novi irancoshi predlogi V poučenih krogih mislijo, da bo italijanska vlada posvetila morebitnim novim "mirovnim predlogom angleške in francoske vlade svojo največjo pozornost. Navzlic temu pa bo Italija tudi v tem primeru nadaljevala svojo dosedanjo politiko. Ker so božični prazniki pred durmi, mislijo, da bo diplomatska delavnost prihodnje dni popustila. Takoj po novem letu pa bo nastalo novo zelo živahno diplomatsko delovanje. S tem v zvezi naglašnjo, da je predsednik belgijske vlade van Zelanil že -mol sestanek z italijanskim poslanikom v Bruslju. Kakor je znano, je van Zeland dal prvo pobudo za Hoare-Lavalov mirovni poizkus. Nož na nož V Ogadenu se začne olenziva vsak trenutek Adis Abeha, 22. dec. c. Na črti Aksum-Vla- , kale je bilka v polnem teku. Hoji so strašni, ker se vrše mož na moža in nož na nož. Abe-sincem se je posrečilo, da so prisllli Italijane, da so morali popolnoma spremeniti svojo taktiko. Poslej je nemogoče, da bi Italijani mogli še uporabljati tanke in letala. Na fronti pri Aksumu so Abesinci zavzeli Dagašaj. Abesinsho uradno poročilo Adis Abeba, 22. dec. b. V soboto točno ob 8 j zvečer je abesinska vlada izdala sledeče uradno , poročilo o jiorazii Italijanov na severnem bojišču: Abesinske čete so v strahovitem naskoku potisnile italijansko vojsko v okolici mesta Makale ter so pri tej priliki zajele 10 italijanskih tankov ter veliko število askarov. Italijanska vojska je doživela svoj poraz pri majhnem mestecu Abi Adi. ki ! leži vsega 30 km od mesta Aksuma. Abesin ke I čete so dovolile Italijanom, da so prispeli v zanje neugoden položaj, kjer se jc vnela strašna borba na nož. Poleg borbe, ki sc je vodila med četami rasa Sejnina in Italijani v bližini Makale, ki je sedaj v abesinskih rokah, so se vodile strašne borbe tudi pri Amba Aladži in Aliradi, kjer so vodile borbo v glavnem čete deilžasmača Ajelu. Italijanske čete so sc umaknile v strašnem neredu in pustile za seboj 28 novih strojnic. Isto tako so naše čete zaplenile dva tovorna avtomobila polna hrane in dva navadna avtomobila, ujeli pa so tudi 7 pravih, belih Italijanov. Izgube so bile velikanske na obeh straneh. Abesinci neustrašeno naska-kuieio dalje London, 22. dec. b. Tukaj so dobili z vzhod-nega afriškega bojišča danes senzacionalne vesti. Po teh vesteh Abesinci šc naprej silovito napadaio in se borba razširja na vse dele frote. Italijanom se ni posrečilo odbiti abesinskega sunka pri Dem-bcguini in Majtinkcti, temveč so se morali umak- j niti v druge obrambne črte. Abesinci na jih goni;o 1 in prodirajo dalje. Po zadnjih vesteh se je Abe-sineem posrečilo izvršiti predor italijanske bojne črte in so pričakuje nagel umik proti \k«'imu in Adui, kjer bi se morali Italijani poslednjič zoper-btaviti abesinski vojni sili. Panika med ltali'ani Na italijanske vojake so silno delovale mase abesinskih vojakov, ki so neustrašeno naskakovale italijanske utrjene položaje in jih ni mogel zaustaviti niti ogenj iz strojnih pušk. niti topovski ogenj iu tudi nc bombardiranje. Ce so te vesti resnične, je ogrožena tudi že italjanska obrambna črta v smeri proti Aksumu ki bo v najkrajšem času padel v abesinske roke. Vsi znaki kažejo, da želijo Abesinri čimprej zavzeti sveto mesto, ker sc zavedajo, da hi morala abesinskega vojaštva bila podvojena. Ce. se Miesineem zares posreči ponovno zavzeti sveto mesto, bodo Italijani doživeli *tra??n udarec, čeprav se Abesinci zavedajo, da hudo imeli naravnost strahotne izgube. Po zanesljivih vesteh je zavladala vsled zadnjih abesinskih zmag v italijanskih vrstah velika panika. Italijani namreč niso pričakovali, da I>i jih Abesinci potem, ko so se vedno tako naglo umikali, naenkrat mogli potisniti z onih postojank, v katerih so se čulili popolnoma varne v obrambi. Ras A'e!u zmaguje Abesinci zaplenili tO ankov Reuter poroča iz Desija: Po abesinskem jioročilu so čete rasa Ajelu zavzele močno utrjene postojanke Italijanov južno od Enila Selasija v pokrajini Sire. Hoj išče je oddaljeno kakih 3 milj jugo/apadno od Aksuma. Italijani so se ogorčeno upirali, toda polet Abesineev je bil tolikšen, da so zavzeli celo drugo črto Italijanov. Pričakovati je treba novih abesinskih napadov na vsem severnem bojišču, vendar ni verjetno, da bodo Abesinci prišli v splošno ofenzivo. Abesinski krogi v Marasentu trde, da so prednji oddelki rasa Sejunia zavzeli italijanske postojanke v bližini Mukala. Uradno poročilo abesinske vlade o bitki dne 19. dec. pravi, da se je pri tej oriliki mlalo Abesin-cem več tisoč eritrejskih vojakov. Abesinci so zaplenili III tankov, veliko število topov in veliko količino nninicije. Poročila iz Aksuma pravijo, da so italijanska letala pri Aksumu ugotovila premi; kn-jc močnih abesinskih oddelkov. Ti oddelki se zbirajo v bližini Seklakave kakih ,r> milj zanadno od Ak.-nma. !'o drugih poročilih .ic liri zadnjih bojih pri Dolu na somalskem bojišču padel en ibesinski filaorari. Reuter poroča: Abesinska vlada potrjuje, da so njene čete H. t m. vjele sedem sto Italijanov in se polastile II) tankov in 28 strojnic. Havasov poročevalec javlja: Abesin ke sive lrio straže so v nokrnjitii Sire izvojc- vale 15. decembra zmago. Zaradi slabih prometnih zvez snoči še niso vedeli, ali se borbe v teh krajih nadaljujejo. Abesinski krogi so mnenja, da so boji prenehali. Italijani so zopet zavzeli svoje položaje pri Knda Silasiju 111 Degajsamu, ki so jih prejšnje dni oddelki rasa Sejnina začasno zasedli. Na ta način so Italijani vzpostavili svoje stike na desnem krilu tigrejskega bojišča. Kaže, da se je .Miesineem posrečilo presekati zveze Italijanov pri Dombegini iu Aksumu. Reuterjev poročevalec v Aleksandnji javlja, da si- italijanske čete v Abesiniji sploh še niso spopadle s sovražnikom v pravi krvavi bitki. Na italijanski strani se bore še vedno sami Askari in drugi domač ni. Morala teli čet je izvrstna. Ti oddelki so zelo vzdržni. Vsak večer jim prirej jo predstave v vojaških hioskopih. Po istem poročilu potrošijo Italijani tedensko 1200 galunov bencina. Opaziti pa jc, da so začeli tudi v tem oziru Sledili. Po nalogu marša' i Hadoglia kaznujejo s 6-mesečnim zaporom vsakega. Ui hi eritrej-ske ali abesinske ujetnike mučil. Po prihodu maršala Hadoglia so nekoliko omejili dnevne obroke italijanskih čet. vendar pa je hrana zadostna. Glavno vprašanje je, ali bo mogoče vojaške operacije končati še pred novim deževnim vre nenoin. Reuter poroča iz Adis Abebe, da se je tamkaj razpaslo zelo obsežno vohunstvo. Abesinske oblasti izganjajo vsak dan nevšečne tujce in vohune. Vojni poročevalec DNU brzojavlja: Po vesteh z bojišč so italijanska letala v potok obstreljevala mrtčnc abesinske oddelke med Koramom in jezerom Ašangi. Abesineev je bilo kakih 3000. Pred bitko v Ogadenu Ilavas poroča: Abesinske čete utrjujejo z veliko vnemo bojišče v Ogndenii, kjer računajo že v prihodnjih dneh z velikimi dogodki. Na južnem bojišču je opazili močno gibanje čet. Čete so bile pomnožene z novimi oddelki, ki štejejo več tisoč mož. Dedžasmač Makonen, ki spada med najpomembnejše poveljnike na južnem bojišču, je izjavil llnvasovemu poročevalcu nied drugim, du so glavne rezerve južnega bojišča sedaj zbrane v Džidžigi. Makonen je dalje izjavil, da sc bo najbrž napotil v Harar in \ Džidžigi), du se pora/.govori z rusoin Nasilni jem. ki je glavni poveljnik južnega bojišča. Na kraju svoje izjave pravi Makonen, da je prehrana abesinskih čet v največjem redu. Ras Makonen je sprejel dopisnika agencije Havas in mu izjavil, tla sino sedaj lik pred začetkom ofenzive na jugu. Makonen odpotuje sedaj na ,i»tg in ofenziva se ho začela na sredini in. il Dercilauo in Ogadenom. Istočasno ho ra/,vil svoje čet." v hoj ras l)e-s ta na jugu. V Harar ju in v Džidžigi ho Imel več posvetov z rasom Nasilni. Prehrane ima dovolj za več mescev. Pri nas je Bettehem Nocoj je večer loko lih, lep in velik Mati v blaienstru o polnoči bedi oče upira v Dele oči, nihče ne govori... Pri nas v sobici prav je gorko: Hoiično čudo med nami biva — in zvezda nad ilulco snica; nad našo slov( nsko vasjo ... Vri nas se ustavi skrivnosti: »Jožef, Marija in J cinika srn —•» O, zemlja slovenska, glej čudo: Pri nas in v nas je Ht tleliem! Joie Thaler. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE Uredništvo in uprava Anthony Eden novi nn^lešni zunanji minister Veliho nresenečcnic v Parizu Oster hurz proti Italiji London, 22. dec. e. Danes v prvih popoldanskih urah j" bivši zunanji minister Austen Chnm-berlain objavil sporočilo, da niso resnične vesti, da bi bil on tekom noči imenovan za zunanjega ministra. Nikdo niti tudi ni ponudil zunanjega ministrstva. Oh treh popoldne pa je bilo objavljeno uradno sporočilo, ki kratko pravi, da je kralj podpisal ukaz, da se za zunanjega ministra postavlja Auto-ny l.den. Pariz, 22. dec. e. Vest o imenovanju Edena za zunanjega ministra je v Parizu izzvala veliko presen« enje. Vsi so menili, da ho angleška vlada le loliko obzirna napram Lavalu. da lin za zima njega ministra imenovala sira \iisten ('lianiber-laina, ki je v priinciji pu lil tako lepe spomine. Treba jc namreč vedeti, da je bil \usten Cliain-herlain tisti, ki je z angle ke strani ustvaril liO-carno in upostavil ravnotežje med Ilerlinoni in Parizom tako, da je sam skrbel za lo. da Italija ni sla predaleč. Chaniherliiin sc je večkrat izjavil, da tako ljubi Prancijn. kakor mož ljubi svojo ženo. Imeni vanje Pdena za zunanjega ministra pa se toimači tako. da se angleška vlada ne lin več ozirala na Lavala. Edemi ne vežejo nobene obveze napram Lavalu. Znano je tudi. da je Kilon zagovornik ostre politike proti Italiji. Desničarsko francosko javno mnenje ga še bolj i-rti nego ji' črtilo lin:.reja. Sedaj pa postavlja ang'->ška vlada lege moža na vodilno mesto angleške svetovne politike. Dopisnik Messngera poroča, ilu dobiva ras Desla orožje in prehrano iz angleške kolonije Kenye. Orožje in hrano dovažajo samo ponoči, da italijanska letala ne bi mogla presenetiti kolon, f ele, ki so /brane v pokrajini Gama ob angleški Somaliji ludi dobivajo orožje od Angležev. De'na rekonstrukcija vlade Komncnovic in Bobic odstopita Nova ministra: Dragiša Cveihovič in Marko Koža lj N; -šlisici sov n:i i.m-! divjajo za.ii.jc tliu hu n boj sinci. Italijanske Cele so v nevarno-M, da jih Ah »•• • o »e iiiu« umikajo. Su sliki Vidimo italijanske utnke, ki boie nazaj. Belgrad, 22. decembra. AA. Dann bilo postavljenih več slavolokov, ki so jih vrli Moščani postavili s precejšnjim trudom. Zamrzla tla in visok sneg so namreč precej ovirali postavljanje slavolokov, toda Moščani so premagali tudi to oviro. Ob železniškem preiaz.ii torej na pragu Most jc bil postavljen slavolok s pomembnim napisom: Hitimo v slovenski Nazaret!« I .ep slavolok je stal tudi nu križpotju z. glavno cesto, pred cerkvijo pa je stal slavolok z napisom: Blagoslovi Gospod to hišo. postavljeno sv. Družini1; Cerkev sama je bila obdana krog in krog z mlaji, na katerih so vihrale zastave. Slovo od karmeličanske cerkve Pričetok vse slovesnosti jo bil že snoči ob T. v karmeličanski cerkvi, ki so jo meščanski verniki povsem napolnili. V svojem cerkvenem govoru se je dušni pastir Moščanov g. J e n k o v imenu Moščanov poslovil od tc cerkve, kjer so bili I leto deležni milosti službe božje. (Že pred enim letom je g. prof. Filip Ter čel i na željo g. knezoškofa pričel v tej cerkvi s službami božjimi). Po govoru g. Jenka so bilo pete litanijc ob veliki duhovniški asistenci. Cerkvena slovesnost se jc zaključila s »Te Dcum« in himno »Povsod Boga«. Nedeljska slovesnost Danes ob 9. dopoldne se jc cerkvena slovesnost pričela z blagoslovitvijo nove cerkve. K blagoslovitvi so se zbrali moščunski verniki v zelo velikem številu ter so v gostem špulirju pričakovali pred cerkvijo odličnike General, vikar. stolni prost g. Ignacij Nad ra h jc nato izvršil cerkveni obred blagoslovitve. Ob asistenci duhovščine je obšel cerkev ter blagoslavljal, enako je odmolil pred oltarjem molitve, s katerimi je priporočil varstvu Boga ;n svetnikov novo božjo hišo, nato pa je obšel ob notranjih stenah ponovno hišo božjo in jo blagoslovil. '\ njegovi asistenci so bili: šentpetrski župnik Mongoli v Moskvi. •. Rusija organizira odpor proti japonskemu prodiranju v Kitaj g, Janko Petri č, župnik sv. Cirila in Metoda p. Kazimir / u k raj še k. o Uumšuk od oo. jezuitov, g. kaplan C u d o r m a n ter drugi. Častna mesta v cerkvi so zavzeli med drugimi: gg. podbau dr. Stanko Majcen, ki je zastopal g. bana in upruvno oblast, novi mestni župan dr. Juro Adlešič in dosedanji župan dr. Vladimir II a v n i h a r, nekdanji meščanski ž.u-pun. obč. svet. Oružem in predsednik Ol Zl) ter urednik Slovenca', k r e m ž a r. Zadnja dva sla zastopala tudi odbor za postavitev cerkve. Govor generalnega vikarja Smiselno in retorično lep cerkven govor je imel po blagoslov itv i g. stolni prošt N a d r a h. V uvodu je primerjal novo cerkvico z jaslicami. ki jih sedaj Slovenci postavljamo po vsej deželi. Kakor se jaslice razlikujejo med onimi v revnih družinah od onih v premožnih, tako sc tudi nova meščanska cerkev razlikuje od bolj razkošnih luninov božjih. Nova cerkev je borna, napravljena iz lesa, toda ima isti sijaj, kakor vse druge: v njej biva Bog. ki je nav/.očen v taber-iinklju. Naš Gospod je prišel na svet v borni votlini v Betleheniu, toda ta kraj je sedaj slaven, je med najbolj slavnimi kraji nu svetu iu z. globoko vdanostjo ga obiskujejo kristjani. G. prošt je v zanesenih besedah pozival vernike, naj se tesno oklenejo svoje nove cerkve, predvsem pn naj Bogu darujejo svoje misli, svoje molitve, svoje trpljenje. Bog bo teh daril vesel. Bog je poklicu! vse ljudi k sebi in dal nebesa vsem ljudem. Samo žal. da je mnogo takih, ki nočejo nastopiti ozke iu strme poti v nebesa, toda pred Bogom se ne bo nihče skril. Bog pa tudi zahteva, da se služba božja vrši dostojno in za to so verniki dolžni skrbeti. Vsak viden dar. namenjen cerkvi, je dar Bogu, ki je najboljši dolžnik, ki povračil je z najboljšimi obrestmi. Najlepši dar Bogu pa bo. daritev službe božje, ki bo redno v tej cerkvi. Nato je g. prošt izrekel zahvalo odboru za njegovo vneme ler za velike žrtve in ves trud, posebno zalivalo pa jc izrekel duši tega odbora, dušnemu pastirju Moščanov g. Jenku. Izrazil jc upanje, da se bo kaj kmalu izpolnila še druga polovica želja Moščanov, namreč, da dobe lastno župnijo in da bodo mogli kmalu pozdraviti sedanjega dušnega pastirja kot svojega prvega župnika. Govornik je svoja lepa izva janja zaključil s pozivom vernikom, naj vneto skrbe za slavo našemu Gospodu Zvejičarju. Po govoru je bito darovanje, ki sc ga je udeležilo nad vse častno število vernikov Kljub stiski, ki ni prizanesla niti Mostam, so Mesti; tudi nu gmoten način dokazale, da znajo ceniti tako veliko pridobitev kakor jc nova cerkev, (»meniti moramo zlasti dejstvo, da je bila pri tej cerkveni slavnosti. kakor pri darovanju, udeležila moških nad vse častna. Sledila jc pontifikalna služba božja, ki jo P' ob številni asistenci daroval g. stolni prošt Na drali. Pri slovesni službi božji jo vneto sodeloval domači pevski zbor pod vodstvom g šolskega upravitelja Grada. Slovesno službo božjo je zaključila zahvalna pesem. — Ob istem času Jc imela meščanska šolska mladina službe božjo v karmeličanski cerkvi. Radostnega srca so so od službe bozjr razhajali Moščani Zaslužni odbor je imel nate v Černetovi gostilni skupne kosilo ki so ga s svojo udeležbo počastili tndi edličniki. med temi dotedaj zadržani ban di. Natlačen, prošt g. N a d r a h, mestni župan dr. A d 1 e š i č in drugi. Moste se danes dale drugim slovenskim krajem lep zgled in upravičeno si I iste ponosni naslov slovenski Nazaret«. zakaj njihov pntron je sv. Družina Moskva, 22. decembra. TG. V Moskvi se nahaja žc več dni delegacija veljakov iz zunanje Mongolije, ki so na povabilo sovjetske vlade prišli v rusko prestolico, da se pogajajo o pogodbi o ožjem medsebojnem sodelovanju in o skupnih ukrepih proti japonskemu prodiranju v notranjščino Kitaja. .Mongolski zastopniki se bojijo predvsem niandžurskega l»ohlej>a po njihovi zemlji in bi radi dobili pri Rusih jamstva, ila jih bo Rusija ščitila, ako bi Mandžurija na pritisk Japonske hotela seča po teh |*>kra-jinah. Zastopniki zunanje Mongolije Na snočnji seji, ki je bila zelo dolgo, so obravnavali mongolski iu ruski delegati sredstva, s katerimi bi se dalo najbolj učinkovito zavarovati mongolsko mejo proli Mandžuriji. Sovjetska Rusija ima že dolga leta neke vrste nadzorno oblast nad zunanjo Mongolijo in jo smatra za zelo važno predstražo svojega sibirskega imperija kakor tudi za neke vrste razgledno ravan, s katero obvlada notranje pokrajine Kitaja. De-egati so pri razpravi naleteli na težave političn-ga značaja Kajti notranje Mongolija ni bila nikoli od kitajske republike priznana kot neodvisna pokrajina in pripada torej z mednarodnopravnega stališča še vedno delokrogu nankinške vlade. kitajska vlada v Nankingu to tudi neprestano poudarja. Delegati Mongolije in Rusije so sklenili, da se bodo ravnali po japonskem zgledu, ki sili ki-lajske pokrajine, da proglašajo avtonomije in jih na podlagi te izjave enostavno lomi proč od kitajske ce ine. Tudi zunanja Mongolija bo še enkrat proglasila svojo avtonomno oblast in bo apelirala na pomoč sovjetske Rusije, ako bi nankinska vlada delala kakšne težave. Sovjetska vlada je obljubila Mongolom vojaško pomoč, ki pa v vseli |x)drobnostih ni bila javnosti izdana. Zdi se, da bo druga čezsibirska železnica v kratkem dogotovljena in da lio takrat Rusija po stavila na mejo zunanje Mongolije, tam, kjer se dotika Mandžurija, poseben zbor 12 pehotnih divizij, 4 kavalerijske divizije in kakšnih IftOO leta!, da z njimi učinkovito nadzoruje gibanje inatidžurske vojske in vsak morebiten poskus prodiranja v zunanjo Mongolijo, nemudoma odbije. General Ma Značilno je tudi, da se je istočasno, ko se nahaja v Moskvi delegacija iz zunanje Mongolije, pojavil v sovjetski prestolici tudi znameniti general M a, mongolski četnik, ki je nedavno zavojeval ogromno kitajsko pokrajino Sinkjan ali kitajski Turkcstan, preglasil neodvisno republiko ter se priključil zvezi sovjetskih republik. General Ma, ki je tižičen Mongol mohatnedanske vere, je imel več važnih sestankov s sovjetskimi odličniki, a s? je razgovarjal tudi z zastopniki zunanje Mongolije, na katero Turkestan meji. Sovjctspa Rusija se torej resno pripravlja, da bo branila ono, kar je v teku zadnjih let od Kitaja že odtrgala in da se hoče postavili tudi v bran proti nadalinemu prodiranju Japonske v notranjost Kitaja. Mongoli ji bodo pri tem očividno šli na roko. Francija posodi boljševikom 3 miljarde Pariz. H decembra TG. V finančnem ministrstvu so danes potrdili »ost nekaterih listov, da sc je Rusija potegovala za večje posojilo 1111 francoskem trgu in da je francoska vlada rusko željo podprla Pogajanja pa. dn še niso končana in bodo še neka j časa trajala.Tudi ni res, da gre za kukšne velikanske vsote, o katerih je govoril dnevni tisk. marveč samo za posojilo ene milijarde frankov (nad 'Jmilijarde Din!!), ki jih bo Rusija s posredovan jem traneosk > vlade najela pri nekaterih denarnih zavodih Kinančno ministrstvo izrecno poudarja, da ne gre zu državni denar, ampak samo za državno posredovanje, toda juv nost jc ze obveščena, da bodo posredniki, ki bodo Rusiji posodili denar, istega sprejeli iz državne blagajne. Desničarski tisk se silno razburja, do francoska vlada že zopet posoja denar Rusiji, ki še tistih milijard, ki jih jc carska Rusija ugrabila iz francoskih žepov, francoski vurčevalec ni dolul nazaj. Desničarski tisk napoveduje ogorčene borbo proti posojanju francoskega denarja boljševikom. Moskva, 22. tiee. e, Prjateljska pogodba mod Turčijo in Rusijo je bila danes podaljšana za deset let Moskva. 2J decembra, c Sovjetski ledolomi-lec Losov s k p je v veliki stiski v ledu blizu Sahalina /o od lo. decembru ne more več naprej in pošilja stalno SOS klice na pomoč. * S/evan Čiri c vabi v JRZ Novi Sad, 22. dec. m. Dano« je imel tukaj politični sestanek predsednik NS Slovan Ci-rie. ki je bil zelo dobro obiskan. Na sestanku je poročal o položaju in končne vse svoje somišljenike pozval, naj vstopijo v JRZ, Stcvan Cirie se je sam opredelil za to stranko in vstopil v njene vrste. Nesreča italijanskega letala Bltolj, 22. dec. m. Italijansko letalo, ki vzdržuje promet na črti Solun-Tiraiia-Rim, je moralo radi slabega vremena pristati blizu vasi Gjermijana, 20 km daleč od Bitolja. Letalo je srečno pristalo, le kolesje se je nekoliko poškodovalo. Nadaljevalo pa bo pot takoj, ko se bo vreme z,boljšalo. Po pristanku letala so prispele takoj naše oblasti in pa zastopnik družbe iz Tirane, ki ji letalo pripada. Razstava nemške umetnosti Belgrad, 22. decembra. AA. Danes ob U dopoldne so v umetniškem paviljonu na Malem Kajmakčalanu otvorili razstavo nemške umetnosti in umetne obrti. Razstavo jc otvoril prosvetni minister g. Stošovie. Po njegovem govoru je jiovzem besedo nem. poslanik na našem dvoru g. v. Heeren. Nemški poslanik je naj prvo govoril v nemškem jeziku, nato nadaljeval v našem. Otvoritvi sta med drugimi prisostvovala tudi finančni minister g. Dušan Letiea in predsednik narodne skupščino g. Stevan Ciric. Miss Copeland si zlomila nogo Belgrad, 22. dec. ni. Lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi, mis Fany Copeland, si je danes v Presbirou zlomila nogo. V Belgrad je prišla z namenom, da odpotuje julri na Oplenac ter se tam pokloni manoni pokojnega kralja Aleksandra. V Presbirou ji je spodrsnilo ter si je zlomila nogo. Prepeljali so jo takoj na prvi kirurški oddelek tukajšnje bolnišnice, kjer se bo zdravila. v Belgrad, 22. dec. m. Danes je imel svoj občni zbor BSK, na katerem jc bil izvoljen nov odbor. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je klub v času svojega obstoja imel skupen dohodek od tekem 498.000, dolgovi pa znašajo ,-187.11110 Din. Božičnica revnim otrokom Ljubljana, 22. dec. Zvesta svoji lepi in že nekaj let stari tradiciji je mestna občina tudi lotos pripravila revnim ljubljanskim otrokom prijetne bo-žičnico. Običajno je bila ta božičnica v veliki unionski dvorani, ker pa je ta sedaj oddana, je bila danes, zadnjo nedeljo prod božičem v mnogo manjši dvorani Mestnega doma. V to dvorano pa i:e gre toliko otrok in njihovih staršev, ter ji; zato morala biti ob 2 in ob 4 popoldne. Obakrat je dvorano napolnilo izredno hvaležno občinstvo, namreč mali otroci, ki so pričakovali darov mestne občine. V njihovem spremstvu je bilo tudi mnogo staršev. Željno so otroci v toplo zakurjeni dvorani zrli v skladovnico njim namenjenih daril. V drobna srčeca se je |>ri-čelo naseljevati občutje božiča ter njegovih čarov. Božično drevo v kotu dvorane je bilo sicer brez okraskov, medtem, ko je bilo prejšnje leto okrašeno i 11 razkošno razsvetljeno. Toda nič zato. Zato pa so bila pripravljena darila bolj izdatna. Pred pričetkoin božienice je zvočnik zaigral nekaj melodij. Zatem je dosedanji mestni župan dr. Vladimir Ravnihar spregovoril nekaj prisrčnih besedi. Mestna obč lila ,se trudi, da razveseli revne otroke, kolikor le more, ler je. to poskrbela zlast za božične praznike. Ohdarovanili bo okoli 450 otrok, vendar se mestna občina zaveda, da jih je še mnogo, ki so prav tako potrebni, fl. župan je naglasil. da mestna občina za svojo naklonjenost mladini ne zahteva od nje nobene hvaležnosti, pač pa pričakuje, da bo mladina spoštovala svoje starše in vzgojitelje ter da bo doraščala v dobre državljane. Županovemu govoru je sledila ljubka božična igra, ki .so jo uprizorili otroci sami in v katero .je vpletenih mnogo lepili misli e socialni ljubezni, požrtvovalnosti v družinskem življenju in veri v Boga. Otroci so svojo nalogo odlično izvršili. Vsak obdarovani otrok je dobil precejšen zavoj, v katerem je bila ali obleka, plašč, čevlji, perilo ali podobno, obenem pa je vsak otrok dobil zavojček živil in slaščic. Sredstva za to božičuieo je mestna občina zbrala iz raznih prihrankov proračunskih sredstev in donosov dobrodelnih akcij. Uradništvo mestnega socialnega urada pa je pod vodstvom mestnega fizika dr. Rusa i ti ravnatelja g.Cinlie storilo vse, ila je biln organizacija božienice na višku in otrokom čimbolj prijetno. Požar Maribor. 22. decembra. Na gospodarskem poslopju posestnika (llji-čarja Štefana v Starem logu pri Prngerskem je izbruhnil požar ler upepolil poslopje, nekaj sena in slame ter poljedelskega orodja. Škoda znaša Din 20.000. Kako je požar nastal, ni znano. Smrtna nesreča na železniški progi Ljubljana, 22. dec. | Ookoli polnoči so nušli na železniški progi bliuz i kemične tovarne v Mostah močno okrvavljeno in j razmesarjeno moško truplo, ki je bilo brez glave. Ponesrečenca jo povozil eden vlakov, ki vozijo med 11. in 12. uro ponoči po glavni progi. Po vestnem preiskovanju so skoraj dober kilometer daleč od kraja, kjer so našli truplo, našli oddrabljeno glavo. Obveščena je bila o tem policija, identiteto trupla pa je ugotovila šele orožniška postaja na Vevčah, čeprav se je nesreča pripetila na področju ljubljanske policije. Ponesrečenec je namreč jetni zidar Ivan Terček, po rodu s Primorskega ter stanujoč pri D. M. v Polju 80. Terček je j bil oženjen, nima pa otrok ter z.apušča le ženo. j Bil je marljiv zidar ter je imel zaslužek. V zakonu i je bil srečen. S svojo varčnostjo in treznostjo si ' je prihranil sčasoma toliko, da si je postavil lastno hišico, v kateri je stanoval. Zaradi njegovih lastnosti in mirnega življenja ni verjetno, da bi si namenoma vzel življenje. Bolj verjetno jo, da je nostnl žrtev nesreče Terček se je najbrže v soboto zvečer mudil v Ljubljani Icr sc je pozno ponoči vračal domov. Pot ob progi pa je zasnežena in ne- 1 pregažena ter skoraj vsi ljudje uporabljajo za pot iz.orono železniško progo. Knako sc je tudi Terček v soboto zvečer najbrže vračal po progi proti do domu, ko ga je povozil vlak. Truplo je bilo prepe- 1 ljimo v mrtvašnico. Borba z vohunom liondon, 22. decembru. A A. Ha vas poroča: Na angleškem letališču pri (irnvesindii so odkrili novo vohunsko afero. V neki letalski lopi je nočni stražar naletel na neznanega človeka, ki ga je takoj napadel. Med stražarjem in vohunom je prišlo do ogorčene borbe. Vohunu je priskočil na jHimoč njegov tovariš in ubil stražnika. Oba sla nato iKibegnil«. Vse kaže. da gre za poizkus tatvine. Ugotovili .se. da so neznani zločinci v lopi preizkušali kovinsko /.litino, i/, katere .so zgrajena letala. Ljubljanska kronika Ljubljana. 22. decembra. Dolgočasna *zlata« nedelja. Zdi se, da so ljubljanski trgovci imeli danes, ua lako zvano zlato« nedeljo, svoje trgovine odprte bolj iz tradicije in potrebe jx> prestižu ter ugledu, kakor pa iz dejanske potrebe. Tisti časi namreč, ko je na predzadnjo nedeljo pred božičem, to je na srebrno« nedeljo, leklo v blagajne trgovcev srebro, na zadnjo, to je »zlato« nedeljo, pa zlato, so že davno minuli. Ako bi sodili po uspehu današnje zlale nedelje, bi mogli reči. da smo doživeli najglobljo točko krize, ki je sploh možna. Po trgovinah je bil mir. le redek kupec se je zatekel semintja, tako da večina trgovcev ni skupila toliko, kolikor jih je veljala kurjava in razsvetljava. Nista temu vzrok samo pomanjkanje denarja in visoka številka v mesecu, več vzroka je v tem, da dandanes vsakdo, kdor misli kaj kupiti, to kupi že ob delavnikih, sicer pa sla doi božiča še dva delavnika in res nikomur ni bilo nujno, da bi kupoval ravno na zlalo nedeljo. Le redke so bile trgovine, ki so se postavile tudi danes z bolj živahno kupčijo. Prav čedno število pa je bilo tudi takih trgovcev, ki niti dopoldne, niti popoldne niso imeli trgovin odprtih, vedoč, da se jim to ne izplača, »Zlata« nedelja torej prehaja v Ljubljani iz navade. Pač pa je bila nezmanjšana kupčijska živahnost na sejtnu božičnih drevesc. Na tem sejmu pa moramo opažati, da sc ljudje zanimajo vedno bol j le za tnala drevesca, velika drevesa, zlasti taka, ki segajo do stropa, pa prihajajo iz mode. Ponesrečenci. Davi pred S je v kurilnici Glavnega kolodvora padel s stroja 55 letni kretnik Ignacij' Hvastja, ki se je nevarno ranil na hrbtenici. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. — Snežne razmere so sedaj prav tigoolne in seveda so današnjo nedeljo izrabiti številni smučarji in sankalci. Napol dorastel deček M K. se jc popoldne na rožniškem pobočju pri izvajanju zimskega športa ponesrečil ter si zlomil nogo. Iz hotela Bellevue so telefonirali po reševalni avto, toda, ko je ta prišel po ponesrečenega dečka, ga že ni bilo več na Rožniku, ker so ga ljudje medlem že odpravili v domačo oskrbo Ponoči je reševalni avto prepeljal v bolnišnico 25 letnega krznarja J. G., ki je bil poškodovan v neki kavarni. 0 Srajee. modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce ter razno jngrovo perilo, kupile v Vašo zadovoljnost le pri tvrdki Miloš Karnienik. Stari trg 8. Mariborski drobiž Maribor, 22. decembra. Akademska kongregmija ima v ponedeljek oli 20 sestanek v Frančiškovi kapeli. Na vozu umrla. Včeraj popoldne je peljal neki posestnik iz Selnice ob Dravi 65-letno občinsko revo Terezijo Janže v bolnišnico. Bila je že močno oslabljena, dolga vožnji 1111 saneh do Maribora v hudem mrazu pa je bila za staro revico usodna. Vso pot je stokala, 1111 državnem mostu v Mari- boru pa je stokanje naenkrat prenehalo. Ves začuden je pogledal voznik ze seboj na vozu ležečo bolnico, pa je presenečen videl, da je že mrtva. Kljub teimi jo je vozil v'bolnišnico, kjer so mu povedali, da sprejemajo samo žive ljudi, mrtvim pa ne morejo več pomagati. Potem so ga napotili na občino, ker je reva umrla na mariborskem področju ter jo je končno lahko oddal v mestni mrtvašnici na Pobrežju. Visoko starost nad 80 let je dočakala zaseb-nica Helena Kaizer, ki je umrla snoči na Koroški cesti lil. Živela je čisto sama brez sorodnikov. Naj počiva v miru! Vlomilci strašijo v Košakih. Zadnje čase se vrstijo v Košakih spet vlomi. Žrtev njihovih dolgih prstov je že precej. Te dni so odnesli banovinske-mu inšpektorju g. Medvedu iz njegovega stanovanja popolnoma novo obleko. ViniČarju Ivanu Bedraču iz soseščine so odnesli iz hiše obleko, obutev, posteljno perilo in nekaj drbiža, v skupni vrednosti 2300 Din. Janezu Bežanu je zmanjkalo iz komika 16 kokoši, dva purana in pitana gos. Pri —12 stopinjah zaspal na ulici. Silen mraz je pritisnil v nocojšnji noči. — živo srebro jo zdrsnilo pod —12 stopinj. Vse to pa 111 motilo so-darja F. G., dn ne bi bil kar na pločniku v snegu mirno zaspal. Našli so ga nekateri .pasantje, ki so moža prebudili ter ga dvignili in prislonili na ograjo. Noge ga niso držale, ker se je preveč na-srkal sladkega in močnega novega vinca in zopet se je zakobalil v sneg in smrčal dalje. Situacijo, ki bi bila lahko poslala za sodarja usodna, je rešil stražnik, ki je zaspanca odvodel v policijske zapore pri Grafu. »■Mama lepo prosi, če bi nam posodili vaš rad io-a parat.« »Tako pozno, ali boste morebiti še plesali?« »O ne, spali bi radi!« Spoti 6. kongres jugoslovanskega športa Zagreb, 22. decembra, b. Danes dopoldne se jo vršil v Zagrebu kongres Zveze športnih zvez kraljevine Jugoslavije. Kongresu je- poleg delegatov prisostvovalo 13 včlanjenih športnih zvez ter zastopnik pokrovitelja zveze Nj. Vel. kralja Petra II. bngadni general Pešič; dalje so hili na kongresu zastopnik vojnega ministra general Ju-rišič, zastopnik ministra za telesno vzgojo dr. Ste-fanovič, zastopnik mednarodnega olimpijskega od-liora dr. Bučar, zastopniki bana savske banovine, zagrebške mestne občine, Sokola kraljevine Jugoslavije itd. . Predsednik Zveze podban dr. Štefan Hadzi je otvoril kongres ter pozdravil navzočnc zastopnike in delegate vsega jugoslovanskega športa. V uvodnih besedah omenja namen in cilj tega kongresa, jiosebno z ozirom na olimpijsko leto. Opozarja na še vedno pereče vprašanje odnosov jugoslovanskega šjjorta do zakonskih osnutkov o športu, ki ga hoče vsiliti jugoslovanskemu športu ministrstvo za telesno vzgojo naroda. Izjavlja, da se bo šport mogel uspešno razvijati le |>od avtonomnim vodstvom športnih strokovnjakov in športnih voditeljev ter apelira na zastopnike oblasti, da gredo Zvez. športnih zvez na roko. Končno prečita vdanostm brzojavki kralju Petru 11. in knezu-namestmku Pavlu. Soglasno sprejeto. ..... Kongres je nalo pozdravil dr. llutter v imenu mednarodnega olimpijskega odbora ter se zahvalil vsem športnim zvezam za trud in delo, ki ga izvajajo za bodočo olimpijado. Sledilo je poročilo odbornikov. Tajnik Mata-novič v obširnem referatu opisuje v glavnem or-•■»anizatorno delo Zveze športnih zvez, ki je itak njen prnvi namen. Danes šteje Zveza športnih zvez, ki je najvišja športna institucija v državi, 10 včlanjenih zvez. 40 podzvez, 1218 klubov z 38230 verificiranimi atleti, 849 izprašanih športnih sodnikov in 149.595 pripadnikov športa. To je velika organizacija, ki ji je treba posvetiti vso pozornost. Okoli Zveze se zbirajo organizatorji in strokovnjaki športu, kratko, privatna incijativa, ki pa ima to veliko pomanjkljivost, da denarno ne more dovolj podpreti športa. Za to je poklicana država, ki pa žalibog dela ravno nasprotno. Že neznosne takse na razne športne prireditve še vedno zvišuje. Razen tega je bil ukinjen posvetovalni odbor v ministrstvu, kjer so imeli zastopniki športa vsaj nekaj besede. Tudi za gradnjo športnih prostorov se državna oblast premalo briga, saj je v projektu le nekaj igrišč, in še to v Belgradu in Subotici ter veliki sokolski stadion v Belgradu. Za razvoj jugoslovanskega športa, ki ga je pa treba gojiti jio vsej državi in ne samo v nekaterih krajih, na to ni dovolj. Blagajnik je izkazal 68.000 Din gotovine, ki je v glavnem namenjena za ustanovitev športnega doma v Zagrebu, kjer bodo imele svoje prost ire vse šjjorliic zveze Po poročilu nadzornega odbora je bil izglasovan absolutorij staremu odboru. Sledile so nove volitve m je bil soglasno izvoljen sledeči odbor- predsednik dr Stevan lladži, podpredsednik Liubo Rndovmiovič (Beb grad), dr Ivo Pire (Ljubljana), Veljko Ugrinic (Zagreb), tajniku Hrvojc Macanovič in dr Gav-rancie, blagajnik Vladimir Jankovič. Nadzorni odbor: dr lleinz, Nikola Boškovič in dr Crnie. Sledili so referati. Miroslav Dobrin je refe-riral o olimpijskih pripravah. Predvsem je |>o-udarjul potrebo projiugande za olimpijske igre potom predavanj in potom časopisja Nad 40 jugoslovanskih listov pomaga olimpijskemu odboru pri tein delu Posebni ča-mkar«ki (amaterski) odbor razpošilja potreben materijal. Izšli sta dve knjigi, in sicer Mitrovie Olimpija 1936«, ki je vodnik za olimpijado, iu Dobrin: »Moderni olimpijski peteroboj« Olimp odbor je kljub težkim časom zbral že 'oliko finančnih sredstev, da je udeležba jugoslovanov na Olim-pijadi v glavnih Športnih panosrah že zagotovljena Na Olimpijado bo šlo 15 lahkoatletov, 16 telovadcev (8 moških, 8 žensk) « bokserjev, 7 subljačev (med njimi t ženska) 6 rokoborcev, 16 veslačev, 6 kajakušev, 15 plavalcev 5 bici-klistov, sktipnj 94 atletov. Na zemske olimpijske igre v Garnnsch Partenkirchen pa lx- poslanih I? smučarjev in 3 drsalci. Razen le-ra je povabljenih v Berlin še 50 juniorjev — športnikov in 50 učencev bodoče športne šole. Tam bo nastopilo tudi 250 sokolov, tako, da bi nad 400 :n,m»lovanskih atletov zaslojiulo našo državo v Berlinu. Sledili so referati: Kosta Hadži. Pregled nogometnega športa v Jugoslaviji dr. Gavrnnčič, O tiskalnih težkočah jugo-lovanskega športa, Macanovič. O spremembi pravil, ki so ' glavnem te-le: kongren nuj se sestan« vsak- dve leti in naj se ustanovi poseben širši plenuni jugoslovanskega športa kar jr bilo soela«no sp^eieto. V zvezo športnih zvez so sprejet« nov športne zveze, in sicer drsalna kugljn".kr m kajaška zveza. Sklenjeno je dn se ustanovita H ve nagradi: enu za športni list, ki '>o najboljši zastopnik šoorta, drutra Jia za najboljšo vsakoletno športno delo. Nato sc je dvignil zastopnik ministra za telesno vzgojo dr. Stofanovič m se zahvalil za uspešno delo kongresa ter izrazi! posebno zalivalo predsedniku dr lladžiju. ki ga j( na predlog ministra Komnenoviča odlikoval za športne zasluge z redom sv. Save 2. reda Kei je bil dnevni red izčrpun se ie dr ll-idži zahvalil za odlikovanje ter izjavil, ,la to odlikovanje ne gre njemu, temveč vsemu jiurodovumkemc športu, ter nato zaključil kongres. Smučarji, zima vas vabi na Koroško! Ko žamete sneg pred Ulctovo kočo na Peci rotlino s starim kraljem Matjažem in ko pooelt Miežna odeja še vse jarke in obzorja naših lepili Karavank, si pedeželie v teh krajih uredi svo,a do-.uovja v nekak zimski odpočitek. Planinski so to Kraji, kjer v Podpeci, v Koprivni, Bistri, v Javorju in na Razborju v zasneženih kmetijah tare tkavc ,xa svojem starodavnem stroju domače platno, domači čevljar prede »predivo«. Samo vozmk m drvar morata v zimo in spravljati les iz gorskih grabnov ia žago in tako spravljata naš dragoceni planinski oridelek v boren izkupiček. V okološih domačij našega slovenskega planinstva in nad njimi pa toliko lepega planinskega sveta in sedaj, toliko zimskih krasot v sencah veličastnih zasneženih vrhov naše pozabljene slovenske Koroške! , ,., , . , ___ Osnovala so se v predelih tc lene nase domovine razna športna društva in si nadejala koristno nalogo, upoznati ntladež in zdrav rod s krasoto naših zimskih gora, jo povesti v prostrane snežene poljane, kjer sta doma zdravje in samozatajevanje. Ta društva j>a so si tudi nadejala gospodarsko koristno nalogo, vabiti v naše kraje športnike iz drugih krajev in tako oživeti tujski promet in do: prinesti na ta način osirotelim gorskim kraiem tudi gospodarsko podporo. Da bi vsa ta društva mogla to svojo nalogo izvajati še uspešneje, so sc združila v skupen forum in to v »Koro ko zimsko športno jiodzvezo«, ki v letošnji zimski sezoni prvič s svojimi prireditvami in delovanjem popolnoma ustrojen stona pred iavnost. Ta novoustanovljeni zimsko-sportni lorum vas bo v naslednjem povedel v njegovo domovino in u poznal s svoiim delokrogom. Ko se pripelješ s koroškim vlakom iz Maribora v Dravograd, se ti odpre proti zahodu Mežiška dolina. Že tako i na postaji v Dravogradu je prva informacijska postaia in to hotel Komaver poleg železniške postaje. Proti jugu pa se odtod razprcs'ira Slovenjegraška kotlina. S polurno železniško vožnjo dospeš v Slov.enjgradec, kjer je sedež Koroške _zim-sko-sportne podzveze. Slovenjgra-!ka podružnica SPD si je zgradila na »Kremžarjevein vrhu- udobno planinsko kočo, katero lahko iz SlovenjTradca dosežež v poldrugi uri. Je vedno oskrbovana in jako pri|xiročljiva izletniška točka, tki koče se ti nudi krasen razgled, daleč gor do Visokih tur. Koča le/i v lejicin smuškem predelu zahodnega Pohorja in od tu lahko začneš izlet preko Pohorja ali i>a na zahod preko Urške gore na Peco. Koča na Urški gori ni oskrbovana. Ako pa iz Dravograda kreneš z vlakom f»roti Prevaljatn, ki je obmejna postaja, lahko izstopiš v Guštariju (Ravue). Tamkajšnji' smučarski klub Gu-Stani-Kotlje« oskrbuje v senci Urške gore ca 850 m visoko ležečo planinsko kočo. Koča ie vedno oskrbovana, iina mnogoštevilna prenočišča in se skriva kot podlesna veternica ob obronkih prekrasnih smučišč, ki lahko zadovoljijo na;razkošnejšega smučarja. Iz Gušlanja dospeš do koče lahko v dveh urah in od tu li ic odprta pot preko obzorja Ur ke gore v Mežico ali Cnio. ker koča leži na izletniški prehodni točki, ali pa jo odtod lahko mahneš na vrh Urške gore in sc spustiš na drugi strani v Slo-venjgradec Ce izstopiš v Ouštanju, lahko poseliš pension »Osiander«, nudiio i\a ti tudi gostilne v Ouštanju udobno domovanje. I km iz Guštanja na vznožju IJrške gore ležita pensionn Rimski vrelec< in »Brezje, ki inid:t.i ves l-otelski komfort. Vse znožje Urške pore jc eno samo idealno smučišče. Prihodnja železniška postaja nad Ouštanjem je obmejna postaja Provnlje« Na postaii te razvodnici zemljevid itt?oz!ia z vsenii mogočimi izleti. Lahko sc |>a informiraš o vsemu pri trgovcu Klunu nižje jx)staje. ki ti bo podal točna pojasnila o smu carskih izletih v okolici Preval; Darujfe veselje in radost Za Do lit brezpla(no dragocen aadlo aparat) Zahtevajte pojasnila pri naših trgovcih! Philips R® o Avtobus te popelje iz Prevalj v Mežico. Mežiška podružnica SPD ima na Peci (2114 m) planinsko -Ulelovo kočo« vedno oskrbovano. Tam se vršijo planinski smučarski tečaji in tekme. Preko Pece vedi državna meja in priporočamo smučarjem, da imajo vidi rane legitimacije od politične oblasti. Gra-ničarii nobenemu smučarju ne delajo ovire, ki ima v redu legitimacijo in ki uv:deva njihovo naporno in odgovorno službovanje. Kdcr je bil enkrat pozimi na Peci. jo bo posečal, doklc bo mogel natikati smuči na noge S svojimi viso^oilpskimi predeli se lahko primerja najlepSim našim vi?oko-governikom Priporoča se v tem planinskem kraljestvu večdnevno bivanie v udobni »Uletovi koči«, ki leži pod vrhom Iz Pece lahko zdrkneš jx> razkošnih jamah in smučiščih v Mežico ah Cruo Črna je gorska vas, ki leži v izklesani kotlini, dokoder te pripelje tudi avtobus iz Prevalj. Iz Cnie se lahko povzpeš na Smrekovec«, kjer je lepa pla ninska koča Šaleške podružnice SPD, odtod krmariš dalie preko »Kamna« ua Raduho. Iz Raduhe ti je odprt smuk nazaj na Mozir-ko planino s nlanim-ko kočo ali pa proti severu skozi sotesko na Št lakob, kjer ima tamkajšnji nriiazni gospod žuonik ia''o udobno urejeno planinsko zavetišče. Iz Št. Jakoba se lahko vrneš skozi »Konrivno« nazaj v Črno U poznali smo se z v«emi izlelnimi točkami področja KZSP. V vseh vtčiili kratili področ;a pa so gostilne, ki nudijo smučarjem in sporlnikom prijazno kočo. Mlnd-nshe smntš*te tehme SK Korotami Ob krasnem vremenu so se v okolici Rakovnika vršile prve smuške tekme v tej sezoni. Ker je bil rok prijave kratek, so se je udeležili po-veČIni samo domači tekmovalci. Na progi 4 km je bilo 7. tekmovalcev, ki so sc plasirali takole: — 1. Magušar Marjan, v času 30,10: 2. Borštnik Janko 31.12; 3. Fujan Anton H1.33: 4. Košir Zmago 31.45. Prvi trije so od Korolana, četrti SK Ljubljana. Proga je imela višinsko razliko 00 metrov. Na jirogi 2 km je bilo 11 tekmovalcev, vsi člani prireditelja. I. mesto je zasedel v jako dobrem času Magušar Janez — 12.30: 2. Šnrk Stane 13.32. Proga je bila lepo izpeljana in bo deloma služila tudi za tekmi} seniorjev in juniorjev, ki se bodo vršile v četrtek, 26. t. m. oh 10. Vabljeni so na te leknie tudi tekmovalci drugih klubov. SK Korotan smuškii sekcija. Drevi ob jiol 7 bo za mladino in vse redne člane obvezni zdraviliški pregled. Ob 20 seja sekcije, na katero so vabljeni ludi člani upravnega odbora. Nova ztms^o-sporfna c fmh nc rorpns^cm turistovski klub Skala podružnica Jesenice je v nedeljo, dne J2 decembru odprl novo zim sko športno postojanko u» /,g. l.ipniei si. 21, po domače pri Mihovcu. tereni v okolici Lipnicc Lnncovpga in Kamne gorice so širši invno«ti do danes ue|>ozniiiii. S to novo postojanko |e dana možnost obiska tudi oddaljenim športnikom, ki bodo že po prvem izletu spoznali poleg izreilno lepili rn/gledov tudi idealne tcenc za goiitev sniiiškega športu. Izstopna posinja ie Radovljica, od koder vodi lepo jxit čez savski tnost preko l.uneovega na Zu. I ionir-o. kamor se dospe v t r i -četrt ure. Je lahko dostojma. tako du smučar brez ' posebnega najiora dospe do te nove postojanke v katere okolici so mu na razpolago najlepši ; tereni z razgledom na Triglav in Karavanke tja do Storžiča. v dolino pa vodijo oči izletnika od Žirovnice |>rcko Lesc, Radovljice, Begunj in ; Brezij še daleč preko Kranja — Ta postojanka ie tudi prikladna izhodna točka za izb tc na Jelovico. Občni zbor Mariborske kolesarske zveze Maribor, 22. decembra. V dvorani hotela Zamorec je bil danes občni zbor Mariborske kolesarsko podzveze, v kateri je včlanjenih 8 kolesarskih športnih klubov s področja bivše mariborske oblasti. Občni zbor se je pričel ob 8 in je trajal vse do 13 popoldne. Vodil ga je komisar podzveze Slavko Markovič, ker je Jugoslovanska kolesarska zveza v Zagrebu svoj as brez. vzroka upravni odbor podzveze razpustila. Za današnji občni zbor je vladalo v športnih krogih znatno zanimanje. Dejstvo je namreč, da kolesarski šport v Mariboru, kjer ima vse pogoje za neomejen razvoj, zadnja lela naravnost pro»adn. to pa samo vsled krivde višjih š|>ortnih institucij, ki so bile s posameznimi klubi v neprestanih sporih, lako da nekateri sploh niso več pri podzvezi sodelovali. Za današnji občni zbor se je predlagala kompromisna rešitev, ki naj bi pritegnila k aktivnemu sodelovanju vse v poštev prihajajoče činitelje. Občni zbor je bil precej razburljiv. Komisar Markovič je podal kar predsedniško, lajniško in blagajniško poročilo, ker je lani izvoljeni tajnik Fi-šer izjavil, da dopisov sploh ni dobival, in prav lako je blagajnik Lešnik že med letom odstopil, ker blagajniških poslov sploh ni mogel voditi. Iz poročila posnemamo, dn je v podzvezi včlanjenih 8 klubov. Podzveza je priredila dve tekmi. Verificiranih je 63 vozačev in 34 funkcionarjev. Tehnični referent Kebrič je |ioročal o ovirah, ki so zavirale razmah posameznih klubov. Prišlo je tako daleč, da grozi kolesarskemu športu v Mariboru naravnost propast, čo se razmere ne bodo spremenile. Nerazumljivo jo tudi postopanje Zveze, ki je brez vsakega vzroka razpustila vodstvo |«»d zveze ter ji postavila komisarijat. Dirke so priredili lani: podzveza 2, Železničar 3, KSK Celje 3, KSK Mislinja (Slovenjgradep) 4, Maraton 1, SK Edelvveiss, K K PoStela 1, SKK Konjice2. Kebrič je nato poročal tudi o delovanju sodniške sekcije. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen laki (Perun), za podpredsednika Fajs (Celje), za tajnika Hlebš (Perun), za blagajnika Steinbllhler (Železničar), za tehničnega referenta Sibenik (Perun), za namestnika Kebrič (Maraton), za odbornike istrucl in Snpec (Maraton), Lešnik in Cverlin (Edelvveiss), LjupSa in Markovič (PoStela), Glavič in Lorber (Železničar), ftu-mer (Celje), Canjko (Slovenjgrndec). Turk (Slovenske Konjice), Čretnik (Železničar), Močilnik (Perun). Za častnega člana je bil imenovan Markovič. Pri slučajnostih se je sklenilo, da prispeva vsak klub 50 Din zn tajniške posle. Verifikacijska taksa za nove člane znaša 12.50 Din. Belgrad, 22. decembra. Jugoslavija : Concor dija 4:1 (2:0). Znnreb. 22. decembra llašk : Macabi 12:0. Pri bolezni žolča poraba naravne PraruOosefove grenke vode urejuje delovnnie črev. Reir. po ints. mkj. pol. in nar. «lr. S-br. 15I8A, IV V >.v Vsega v izobilju za malo denarja v veliki izbiri obl"k llubertusov, zim.skih siikenj, l>erilH itd pri I're»»kerju. Sv. Petra cesta 14. Slovenska šahovska zveza ustanovljena Ljubljana, 22. decembra. Napovedani ustanovni občni zbor slovenske šahovske zveze se je vršil danes ob veliki udeležbi šahis.ov iz vseh krajev dravske banovine v veliki di orani hotela Miklič. Pričetek občnega zbora je bil najx)vedan na 0.30, ker pa je vlak iz Maribora prispel v Ljubljano s precejšnjo zamudo, je predsednik pripravljalnega odbora g. A. Kozina otvoril občni zbor šele ob 10.15 Predsednik gosp Kozina je ugotovil, da se je občnega zbora udeležilo 19 šahovskih klubov iz dravske banovine s skupno 730 člani, katere je zastopalo -k) delegatov. Poleg leh je občni zbor poselilo tudi lepo število šalnstov iz Ljubljane in drugih krajev Cios|>. Kozina je nato posebej pozdravil zastojmika Jugoslovanske šahovske zveze, prvega njenega pod|>redseduika univ. prof ing dr. Kasala in našega znanega mojstra Vasjo Pirca. ter se jima zahvalil za izkazano jwzor-nost. S pozdravom vseli delegatov in lepimi uvodnimi besedami je prešel takoj na dnevni red m podal v svojem poročilu v jedrnafh besedah oris svojega dela in dela pri|>ravljalnega odbora Predsednikovo porojito so vsi navzoči sprejeli z glasnim in spon tanim odobravanjem in mu s tem izrazili priznanje in hvaležnost za njegovo nesebično in pož-tvovalno delovanje za ustanovitev slovenske šahovske zveze. Naslednje roročilo je podal delavni in zaslužni odborov tainik gosp. Klakočer, ki je v svojem le.io in podrobno sestavljenem poročim vsem navzočim nazorno nredočil želie stremljenja. de'o m tisoehe prinravl alnega odbora. Iz |>oročila blagajnika, ki ga je jmdal vestni iu vztrajni odborov blar'znanega in pribvblieneca odborovega tehnične«a vodie crof dr Ba:ca je bi'o razvidno, da je odbor priredil v kratkem času 6 mesecev kar tri prireditve več;e"a stila, monslre - brzofurnir. inat"h meravl;a!ne"a do nekatere takoj vstav Ijene v pravila, druge pa bodo šele \x> podrobnejšem študiju predlagane pr i naslednjem občnem zboru. Prol Kasa je obljubil, da bo kot I podpredsednik Jugoslovanske šahovske zveze interveniral pri ureditvi oduošajev med slovensko in jugoslovansko šahovsko zvezo o katerih v pravilih še ni nič določenega. Pravila so bila soglasno sprejeta in na dnevni red je prišla najvažnejša točka, volitev odbora. Na |»tidarek prol. Kasala, da je |>ač najvred nejši gosp. Kozina, da dobi predsedniško čast. ker je najzaslužnejši tiri delu za slovensko šahovsko zvezo, so gosp. Kozino navzoči soglasno in per acclamationem izvolili za prvega pred »edinka slo veli ke šahovske zveze. Z gosp. Kozino je dobila slovenska šahovska zveza predsednika, kateremu sme:o vsi slovenski šahisti zatijiali. da jo bo znal v<*lili in da lo jxxl njihovim vodstvom us|ievala in uspešno podprla razmah našega šaha.. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: iz Ljubl ane dt Baiec, Erker. insp lare. Juršič, Klakočer. Skikan m Ciril Vidmar, iz Marbora Pire. iz Celja ine. Sajovic in iz Kranja Sineer, v nadzorstvo pa gosp Krageli (Liubljina). prof Sila (Marilx>r) in go-p Sredeutek (Trbovlie) V naslednji točki ie bila določena članarina in sicer za klube 3 Din od člana letno, za posameznike pa 10 Dir v kraiili. kjer eksislira klub ki ie vpisan v zvezi in 30 Din letno, kjer takih klubov m Prispevek podnornih članov se ie določil na 20 Din letno in prisocvek ustanovnih članov |w tla 250 Din enkrat za vsHei. V predzadnji točki je bil nato odobren se odborov proračun, ki predvideva -ikrog 70"0 Din izdatkov, ki se bodo pa predvidoma krili z dohodki V zadnii (očki programa ie bil na pred lo" gosp Klakočera izvolien za častnega predsednika zveze dr. Milan Vidmar v priznanie megovih zaslug za slovensko šahovsko zvezo. Omenjenih Jc bilo šr več važneiših točk zveznega delovama, r*1 sebno izvedba medMub-Wa Prvenstva v d>-avsJ\ banovini. Ob 12.45 je nretlsednik Kozina zaključi' lepo in v soglasju poh-kli občni zb"r in jiozval v*i navzoče še enkrat na delo za razmah šaha v dravsk1 banovini S tem občnim zborom so -lovenski ša Irsti kenčno le vlose^li svojo zvezo, za kalero so pričeli delovati že pred 15 leti. Obupen boj za slovenske narodne pravice na Koroškem pred 50 leti Tu pa tam slišimo: Pustimo Koroško pri miru! Če Korošci hočejo biti Nemci, pa naj bodo! Tako pojmovanje priča o veliki nepoučenosti in je krivično. Koroški Slovenci so bili še pred dobrim pol stoletjem tako trdi Slovenci, da so bili le redki, ki so znali nemško. Če je prišel trd Nemec na slovensko podeželje, se jc mogel s Slovcnci zgovoriti samo s pomočjo tolmača. A Nemci so jih hoteli po vsej sili ponemčiti! Usilili so jim nemške šole! Slovenci so bili proti tem šolam obupen boj. A zmagala je pest močnejšega. Zmagala je trda germanska brezobzirnost. »Kxterminentur — iztrebiti jih je treba!« Iztrebiti je treba Slovence na Koroškem s pomočjo nemške šole! V 16. štev. »Mira« 1885 je pisal Einspieler, da deluje v slovenskem delu Koroške 51 trdo nemških učiteljev! Med trdo slovensko deco so poslali pol stotine trdo nemških učiteljev! Za vsako ccno so hoteli Koroško ponemčiti! Kakšno zlobno početje! Kakšna hladna, mrzla, neusmiljena brezobzirnost! Kakšno inoralično nasilje in krivica! Kakšen mora-ličen zločin! Kakšna preračunana zloba! Poslušajmo Finspielerja, kaj piše v omenjeni številki »Mira«: »Slovenski rodoljubi kličemo: Dajte slovenskim otrokom slovenske učitelje! Pod-učujte jih iz začetka v maternem, slovenskem jeziku, da bodo vsaj vedeli, kaj berejo in pišejo, in da sc bo tako zbistrila njih pamet! Z nemščino začnite pozneje! — Slovenske rodoljube v srce boli in peče, ko vidijo, da otroci po 8 let hodijo v šolo, pa še ne znajo slovensko brati, nemškega berila pa ne zastopijo. Zato vpijejo po slovenskih šolah, pa Nemci jim tega ne dovolijo, oni rajši vidijo, da se otroci nič nc naučijo, neumni odrastejo in neumni ostanejo, kakor pa da bi se učili po slovensko. Tako hudo jim mrzi naša ljuba slovenska beseda. Na slovenskem Koroškem imamo že precej modrih in prebrisanih kmetov, ki vsakemu gospodu lahko dajo odgovor. Pa vprašajte jih, kje so se izučili? Ali mar v nemški šoli? O ne! Oni prebirajo Mir« in Mohorjeve bukve«, »Slovenca«, -Gospodarja« in druge slovenske časnike. Tisti pa, ki so hodili v nemško šolo, pogosto prav nič ne berejo. Če hočejo pa kri brati, se morajo prej sumi naučiti po slovensko brati, da potem lahko prebirajo naše slovenske bukve in časnike. Sveta vera se uči v vseh jezikih, in katoliški misijonarji se morajo učiti tujih jezikov, da potem podučujejo tuje narode. Tako se tudi otroci v šolah podučujejo vsak v svojem jeziku: laški otroci sc podučujejo po laško, nemški po nemško, hrvaški po hrvaško, francoski po francosko itd. Kako je to, da bi se ravno slovenski otroci morali pod-učevati v tujem, nemškem jeziku?! Po sili nas hočejo ponemčiti! Že slavni F. L. Jahn, ki ga tudi Neinci visoko častijo, je rekel: »Narod, ki izgubi svoj lastni jezik, je mutast, in nima več besede in veljave med drugimi narodi.« — Učeni Komenski je rekel že pred več ko dvesto leti: »Otroka učiti tujega jezika, dokler še svojega domačega dobro ne zna, to je ravno tako, kakor bi ga jezditi učil, še predno hoditi zna.« — Učeni minister Schiffle pa je rekel: »Kdor otroku vzame materno besedo, to je ravno tako, kakor bi mu jezik iztrgal iz ust.« Glejte Slovcnci, kako hudo se pregrešijo nad slovenskimi otroci tisti ljudje, ki jih še čisto mlade tiščijo v trdo nemške šole! Iz otrok odrašča narod. Česar se otroci niso v šoli učili, tega tudi odraščeni znali ne bodo. Nemci nam branijo slovenske šole; le-oni tedaj nas hočejo imeti nevedne in neumne.« — Tako »Mir« od 25. 8. 1885. — A Nemci od zločinske ponemčevalnice niso odnehali! Trd je boj in bojna sredstva — reklam; nudimo tukaj edino le ono kvalitete in nizke cene jam Razpršilci...... kolinske vode..... božične kasete..... doze za puder ..... parfumi....... fotoaparati...... Drogerija Gregorič d. z o. z. u so tako draga, zato , v čemur imamo vsled stvo za jjojiolen uspeh: . od Din 20.— naprej . od Din 18.— naprej . od Din 20.— naprej . od Din 10,— naprej . od Din -10.— naprej . od Din 75.— naprej Ljubljana. Prešernova 5. Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi progasto naravna FranzOosefovs grenka voda, zaužita skozi osef dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef-ovo vodo. OrI. risu. 8. lir. ;*M74/3u. Kakšne sadove ie rodila koroška ponemčevalniea že pred 50 leti Sedanje stanje na Koroškem moremo razumeti samo, če poznamo zgodovino razmer tekom zadnjih desetletij. Kratka označba, kako se je tekom zadnjega pol stoletja pred svetovno vojno postopalo s Slovenci na Koroškem, in kako sc postopa še zdaj, se glasi: Brezobzirno poneinčevanjc! Oglejmo si, kakšne sadove je rodila koroška ponemčevalniea že pred 50 leti! — Einspielerjev Mir» je pisal v 12. štev. 1. 1885 : 2e stokrat smo povedali, da nemške šole za slovenske otroke niso za nič. Osem let hodijo v nemško šolo, pa še ne znajo nemško, ampak slovenske besede pišojo z nemškimi črkami. Da je to res, bo vsak razvidel iz, sledečega pisma, ki nam je bilo poslano iz Podjunske doline: ■Lieber P... .las te lejio prosem in jiošlei jeden Kvand dol. Ker je oline slo bolna ali Umerje mi je kneinajo kej gor oblesrht. In to I tuli prosem poschlei jel malo gnaroj dol. ale tije- j mogosehe pride dol u Sapoto eili u Nedeli morda : bo sche kei perschijlenji mordaje ni koli ne j boseh widew. .las bi ti sciie vveseht l>isa\\a pa jas j knemam zeite in jas tve nagam lo po podravtride | jwoje prijatizer Arama. Sche ekrat te prosem in j poschlei jeu Kvand dol. in tudi ti predi dol ker ; ohna bi sche rada kovorila stifioj in ustane dvvoja ! dekliza in bi wpiduj rekovv to jed nibodena i dresia. tako je ohne burner sta in pisehe kedeij i Ii lol prideseh jes te bom sche na boni schakawa j alt diste mi moreseh pisati jio kireni zugu poseli j prisehoj, in le sche enkrad prosim in pridi dol. •las klemim moja slajio pissanje in u stanem jiri-jadliza J. J. ln te dudi Mati na ne Gajo lejio jiostravite. Če pismo prepišamo v latinski črkopis, se glasi: Lieber P. (Ljubi I'.)... Jaz te lepo prosim in pošlji en gvant dol. eKr je ona zlo bolna, ali (ako) umrje, mi jej knemamo (podjunska oblika mesto: nemarno, nimamo) kaj gor obleč. In te tudi prosim, pošlji jej malo denarja dol. Ali ti je mogoče, pridi dol v soboto ali v nedeljo morda lio še kaj pri življenju, morda je nikoli ne boš videv. Jaz bi I i še več pisava, pa jaz knemam cajta in jaz te nagam (nagam ali nam — pustim; v podjunščini je še ohranjen glagol: nam ali nagam, nati, pismena slovenščina pozna samo še obliko: n&j) lejio [»ozdravili tvoja prijateljica Ana Se enkrat te prosim iu pošlji jej gvant dol. In tudi ti pridi dol, ker ona bi še rada govorila • teboj in ostane tvoja deklica in bi vidu, bi rekov, to ja ni nobena Terezija Tako je ona burna zdaj. fu piši, kdaj ti dol prideš, jaz te bom /.e na poni (na kolodvoru) čakava. Ali tiste mi moraš nisati, j>o kirem (katerem) cugu (vlaku) boš prišov, in te še enkrat prosim in pridi dol. Jaz. sklenem moje slabo pisanje in ostanem prijateljica I. I. In t" tudi mati negajo (—pustijo) le|>o pozdravit.« Kinspieler pristavlja k temu: Podpisa ne pristavimo, saj to je le en zgled izmed tisočerih. Kdor ne verjame, si lahko ogleda izvirno pismo pri nas. Vprašamo pa vse pametne ljudi: Ali bi ne bilo bolje, ko bi se otroci učili no slovensko pisati in brati, namesto da z nemškimi črkami tako strašno trpinčijo našo lepo slovenščino in — bi bilo treba pristaviti — našo slovensko deco! — Kar se je zgodilo na Koroškem že pred 50 leti in kar se godi še zdaj to je nravstven /ločin, lo je kulturen škandal! Zgornje pisi io je ornvn kulturna sramota za celokupno nemštvo! Tako jo na Koroškem že pred 50 leti močnejši narod narodno ubijal šibkejšega — tako ga ubija še danes! »Živimo kakor v raju.« »Kako to?« Nimamo ničesar obleči.« »Ali ste vi morebiti iz Domžal?« »Ne...« O, kako se to ujema, — jaz tudi nisem iz Domžal.« Primorske novice Idrija. (Težave našega rudnika.) Naš rudnik živi že par let v krizi. Ne primanjkuje živega srebra, delo v rovih je uspešno in donosno, toda izkopanih zakladov ti i mogoče oddati: svetovni trg je nasičen. Odkar so pred leti vsi trije rudniki z. živim srebrom sklenili nekak trust ter zednačili in dvignili cene na svetovnem trgu, se je kupčija pričela slabšati, dokler se ni skoro popolnoma ustavila. Nemci so baje znašli neko nadomestilo za živo srebro, s katerim so ga docela potisnili s svetovnega trga. Merodajni krogi zatrjujejo. da leži ves pridelek zadnjih pet let skoro v celoti v zalogah v Trstu. Pod posledicami trjii ves idrijski okraj. Delavstvu so se znižale plače skoro do ene peline, tako da komaj živi in si ne more ničesai privoščili. Trgovina in obrt sta radi tega občutno prizadela in se borila za obstanek. Tudi kmečki pridelki imajo redkejše in slabše odjemalce. Kratko povedano: rudniku gre slabo in nam vsem ludi. Cementna tovarna v Anhovem j>ri Kanalu je v zadnjih mesecih imela zlate čase. Dobavljala je v veliki množini zlasti strešne ploščice, ki jih je pošiljala v Vzhodno Afriko za kritje novih zgradb iu barak. Sedaj je začela groziti nevarnost, da se bodo dobri meseci spremenili v suhe. Primanjkovati je začel azbest, ki je pri izdelavi strešnih skrlic neobhodno jiotreben. Ker azbesta doma nimamo in ga je treba uvažati, je le malo ujiaiija, da ne bo treba dela skrčili, če ne povsem ustaviti. Baje je vodstvo že začelo delavce odpuščati. Zlato zdržavo. Po vsej državi 7. veliko vnemo zbirajo zlato, da bi z njim delomo krili silne stroške, ki jih nalaga vojna v Afriki. Časopisje dan na dan jioziva ljudstvo, naj prostovoljno daruje in žrtvuje zlato in srebro za državo. »Daro-vati zlalo državi, je radost, vabijo listi. Pozivi niso brezuspešni. Po poročilih časopisja, je darež-Ijivost množic naravnost občudovanja vredna, pravljična. Umevno, da je našel Ia palriolični zanos živahen odjek tudi v visokih, premožnih in odločnih krogih. Mnogi kar tekmuj jo. kdo se bo bolj izkazal. Častniki, športniki in drugi poklanjajo vsa svoja zlata in srebrna odklivanja na oltar domovine. Val darežljivosti je zajel tudi katoliške kroge. Mnogi škofje so n. pr. priskočili državni blagajni na jKimoč s svojimi zlatimi križci in verižicami. Tudi goriški nadškof Margolti se je oglasil. Poslal jo pokrajinskemu tajniku kot dar za zlalo zbirko zlato verižico za naprsni križec in vatikanski zlatnik. Svoj dar je pospremil s pismom, v katerem pravi, da mu njegovo osebno uboštvo ne dopušča, da bi za drago domovino storil, kar njegovo srce jio pravici želi v teh zgodovinskih trenutkih. Radovoljno in 7. velikim veseljem polaga na oltar velike matere, kar ima. Ker nima zlala. poklanja lastne molitve in molitve, ki se v vsej nadškofi ji dvigajo dnevno k Bogu za Italijo in njene junaške vojake. Ze nekaj dni sem vsak duhovnik nri sv. maši moli za Italijo in njene vojake. Duhovnik prosi »Gospoda, naj nodnira in , brani italijansko ljudsko ne samo na bojišču, tem-| več tudi v preganjanju, ki ga mora pretrpeti od I držav, ki ga stisk-siio s sankcijami/' — Poleg vdata i in srebra »hirajo no vsej državi še d'-uojavilo toliko modernih stvari, da človek dostikrat sam ne ve, kje se ga glava drži. In ko bi bilo med temi modernimi novostmi vsaj tudi vse praktično, koristno, pametno. Kaj, ko pa imamo toliko nejio-trebnih nesmiselnih, celo škodljivih novitet«. t Med zelo dobre, koristne in bi rekel neobhodno |iotrelme povojne ali, če že hočete »moderne,-; pojave spada tudi spori. Če je kuj pametnega pri nesel današnji čas, je |irav gotovo šport. S tem v zvezi so se pojavile nove proste vaje, ki jih danes imenujemo tudi gimnastika. In sodobna gimnastika ima mnogo, mnogo dobrega na sebi. Ta ni preračunjena na zunanji efekt, ki je pa itak — če je spretna roka zraven — večji od starih jirostih vaj, ampak je usmerjena samo na učinek. Je to pač smotrena gimnastika, ki zasleduje samo en cilj: napraviti telo vztrajno, krepko, gibčno, prožno. In to dosežemo s sodobno in smotreno gimnastiko, če jo dosti in pravilno izvajamo. 1. vaja. Iz ležanja na hrbtu položimo roki ob trupu tako, da se z dlanmi dotikamo tal. Nato pa dvignemo sunkoma desno nogo v jirednos (do navpične lege) nakar jo takoj položimo k levi ter napravimo isti gib še z levo nogo. Vajo ponovimo z vsako nogo kakih 6 krat. Pri tem moramo paziti da sla obe nogi stegnjeni, da je mirujoča noga ves čas na tleli, ono nogo, s katero izvajamo gib. pa skušajmo prenesli (stegnjeno seveda) čim bližje k glavi. Vajo izvedemo potem še tako, da istočasno, ko se vračamo z eno nogo v prvotni položaj (torej na tla) dvignemo drugo v navpično lego. Vajo. ki sliči striženju s škarjami, stopnjujemo na ta način, da jo vedno hitreje izvajamo. (Slika 1.) 2. v a j a. Iz temeljne sloje napravimo predklon tako daleč naprej (vendar ne preveč!) da se opremo z. dlanmi na tla. Pri tem gibu so roke in noge stegnjeno. teža telesa pa mora hiti enakomerno porazdeljena na rokah in nogah. V tem položaju (torej ob docela napetih rokah in nogah) hodimo kakih 30 m okrog. V začetku hodimo bolj počasi, potem pa vedno hitreje, tako, da preidemo končno v tek. Tu moramo paziti, zlasti na lo, da med hojo, oziroma med tekom ne preide teži telesa na noge, kar se kaj rado zgodi. Vaja doseže svoj namen šele tedaj, kadar so roke in noge stegnjene, kadar so roke in noge |>rav blizu si;likaj in kadar je teža telesa enakomerno porazdeljena tako na rokah kakor nogah. (Slika 2.) 3. vaja. Poklek na obe koleni, nato se opremo z rokami na tla in sicer tako, da tvorita roki s prsnim košem ler stegna s trebuhom, pravi kot. Nato se skoraj vsedemo na pete (roki na mestu!), ter se kakor mačka plazimo nizko pri tleh (s prsi čisto pri tleh) daleč naprej (roki in nogi ves čas na mestu!), kjer v najskrajnejši sprednji točki roki stegnemo (dlani vedno na istem mestu!) ter se povrnemo nazaj v prvotni položaj, in začnemo izvajati vajo znova. Pri tem se opozarjajo cenj. či-taleljice in čitatelji, da je vajo izvajati v enakomernem tempu. Vajo potem ponovimo obratno, to se pravi, da gremo iz začetnega položaja (poklek na koleni, opora rok na tleh) daleč naprej (roke in noge na mestu!), v najskrajnejši prednji točki skrčimo roki, da pridemo s prsi skoraj do tal in se v tem položaju plazimo nazaj (roke in noge na mestu!) in zadaj se zopet vzravnamo v začetni položaj in začnemo izvajali vajo od začetka. Vsako vajo izvedemo |io desetkrat. (Slika 3.) K~er- — Pri zaprtju, motn-ah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Mož: »Vzemi ta klobuk.« Zena: »Ali prosim te, tak klobuk naj kupim, ki ga nihče ne nosi.« Mož: »No, pa tega.« Zena: »Tega pa nosi jx>1 sveta.« »Možek, nič nisem mogla spati,, tako strašansko si smrčal.« »Ne verjamem. Sanjalo se ttii je pa o velikem hudem psu. Najbrže si slišala njegovo renčanie.« Kmet (prinese petelina k urarju): Poglejte no, prosim, kaj je petelinu; prej je pel že ob štirih, sedaj pa vedno šele ob osmih.« Kavarna Slritnr Vsak večer koncert salonskega orkestra. Nova šolska postava. | Governer Davey je podpisa. novo šolsko posla vo za ameriško državo Oh,c Šole bodo v teko čem letu veljale davkoplačevalce 48.000 00:) do-lariev /a vrakega otroka v višji šoli je zajamčena vsota 45.00 dolarjev in zn vsakega otroka v o!ro škem vrtcu pa vsota 22.50 dolarjev na !e:o Šolski odbori dobivajo denar /a vodstvo šol od prodajnega, cigaretnega in gasolinskega davka. Najsrečnejši kraj na Angleškem je mesto lligh Wycombe ker se ponaša z najnižjim stanjem umrljivosti. 'Mesto šteje nad 70.000 prebivalcev in med temi je samo 500 brezposelnih. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, 1 stric in tast, gospod VALENTIN FRECE PAZNIK V POKOJU v 72. letu starosti, previden s sv. zakramenti, po daljšem trpljenju, dne 21. decembra 1935 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, dne 23. decembra ob štirih popoldne izpred hiše žalosti Zaloška cesta 10, Moste, na pokopališče k Sv. Križu. L j u b 1 j a n a, dne 21. decembra 1935. Žalujoči ostali. Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. Urejuie Ciril Kočevar. liska jugoslovanska tiskarna. Zastopaik: a- C«C.