g! Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. »BESSER SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. _ UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. t\—N:rvA IV 7 —~ - ria Letnik II. CALUMET, MICHIGAN, 25, MAJA 1917. Štev. 8. Veliki angf. parnik Tamero- v Washington*!. Mirovni shod socijalistov v Stockholmu. Zvezi-na vlada noče dati potnih listov ameriškim delegatom k temu shodu. URADNA POROČILA ZADNJIH DNI IZ RAZNIH BOJNIH POLJAN. — Zvezin kong res je neprestanu na delu. Takoj zatem, ko je bil sprejet zakon o vohunstvu, se je pričela debata o vojnem'dohodninskem zakonu, ki je bila precej vroča, Vodja republikanske stranke, Mr. Mann iz Illinoisa, je vzad-njih lirah debate v sredo popoldne žel veliko' pohvalo, ko se je izrazil da bo glasoval proti predlogu. Na-črt zakona je bil sprejet od poslanske zbornice skoro neizpremen-jen. Potom tega zakona bo prišlo * državno blagajno 1 biljon 800 miljonov dol. tekom tega leta. 76 republikanskih poslancev je glasovalo proti predlogu. Skoro edina sprememba v načrtu je ta, da so črtali posebni davek na oglase v časnikTi. Senatna zbornica pa ima menda fnnogo izprememb zakona pripravljenih in zato ni pričakovati, da bi bil zakon končno sprest prej kakor v enem mesecu. Bivši predsednik Theodor Roose-'vlt je s svojo divizijo prostovoljci ki ji je hotel on sam povel je-’>ti, popolnoma pogorel. Predsednik Wilson mu je odločno prepovedal zbirati prostovoljce za vojno službo v Evropi. Seveda Kooaevel-Mruzega ni preostalo kot lepo se pokorili vrhovnemu poveljniku a-meriške armade in mornarice in atoje izdal razglas, da so vsi oni, so se dosedaj oglasili za to pro-^voljno vojaško službo, odvezani 'sake obveznoti in da naj po s,°ji moči na drug način pomaga-1°svoji domovini. Denar, ki se je Nemški submarini še vedno delajo preglavice angleški mornarici. Uradno poročilo za zadnji teden javlja, da je bilo v istem led-nn potopljenih 18 parnikov nad 1600 tonov prostoru ine, 9 parnikov pod 1,600 tonov m 3 ribiške ladije. Angleško admiralstvo se sicer tolaži s [tem, da je število pogreznjenih parnikov vedno manjše in človek bi to skoro verjel, ko ne bi čez dva ali tri tedne seznal, da je bil potop 1-jen ta ali oni veliki parnik, v katerem v uradnem poročilu ni bilo prav nič omenjeno. Arnerisžki torpedni razruševalei ki se sedaj nahajajo v angleških vodah, so stalno v službi in Anglija je zelo hvaležna Ameriki, da ji je poslala tako izdatno pomoč. Ce so se naši rušilci že sestali s kakim nemškim submarino1.!), ni še nič znano. Izbojnih poljan ni ta teden mnogo zaznamovati. Angleži in Fran-cozi na vzhodni fronti večinoma počivajo, kar se lahko smatra za "irai v ta namen, se bo porabil v ruSe namene (pove pa ne, v kak-!lie). Da je predsednik Wilson od- '“''d dovoljenje za zbiranje pros Voljčev, je bil vzrok osebni strah Pr«d mogočim vplivom, ki bi ga Krn 'usevelt pridobil na ta način na Političnem polju. To je Roosevelt •av0o zabrusil v obraz predsedniku 'bonu v svojem razglasu. No, uè zamerimo g. predsedniku boji Roosevelta. ma pogreznjen. London, Anglija, 18. maja.— Tukaj se uradno naznanja, da je bil angleški transportni parnik “CameijOnia” pogreznjen. Fogtvša se 140 mož, ki so bili na krovu potopljenega parnika. Poročilo angleške admirali tete o potopu tega parnika se glasi, kot sledi : "DnelS. aprila je angleški transportni parnik "Oatnerouia” ki je imel na krovu vojaške čete, v Sredozemskem morju po nekem sovražnem podmorskem čolnu torpediran. Pogreša se 140 mož, ki so najbrž vtonili.” Parnik "Cajnronia” je bil zgrajen leta 1911. Njegova dolžina je znašala 157, širina pa 19 metrov. Prostornine je imel 10-963 ton.Parnik je prevažal angleške vojaške čete. . f den se je mogel razviti veljave. V drugič so 'toro V kiatkem se ima vršiti v olimi na Švedskem kongres ^'bnlietov celega sveta, pri k te , Daj bi 6e v prvi vrsti razprav ji*°i kako priti do zaželjenega j"ru- Tudi ameriški socijalisti so *btali tn delegate, Viktor L. rßer ja iz Milwaukee, Morris 1 'l(pita in Algernon Le«-a iz Torka, ki naj bi se udeležili biloba. Toda ameriška vlada posegla vmes iu noče dati eujennn delegatom potnih lis-in državni tajnik K v (passport) ‘'l|8ing celo zagrozil, da jih po D»|- %) postavi iz leta 1799 lahko "in uJe z triletnim zaporom _ dol. globe, ako se udeležijo '^a, češ da po dotični posta- , ^‘vame osebe nimajo nikake pr» • v‘ce razpravljati z tujimi drža- S 1 o uasprotstrih, ki vladajo lo državo in Zdr. Državami. ’»da a ameriška prost#»t). znamenje, da bodo v kratkem začeli z novo ofenzivo, na ktero se sedaj pripravljajo. Okrog vasice Bnllecourt držijo Nemci še trdo 2000 jardov zakopoy. ktere morajo Angleži še prej vzeti,predno more-jonapreaovati proti železniški progi Drouconrt-Queant, kjer se zdi, da se Nemci pripravljajo za močen odpor. Francozi tudi večinoma počivajo po hudih protisunkih, ki so jih Nemci brezuspešno naperili proti njim, da bi jim odvzeli nekaj pridobljenega ozemlja. Skoro na vsej črti v Champagne vladajo le artilerijski dvoboji. Vse bolj živahno pa je ob italijanski fronti. O teh bojih poioča dunajsko armadno vedstvo slede-ce: Fred devetimi dnevi pričeta nova orjaška bitka ob Soči razsaja z nezmanjšano 1 jutoBtjcrše nadalje. Lahi ‘tirajo čedalje več čet v bojno klanje ter nadaljujejo neprestano svoje napade. Ali kljub ogromnim žrtvam se jim nikoder ni posrečilo predreti zidu-avstrijske armade. Kjerkoli si osvoje ob svojih naskokih naše postojanke, jih mi navadno po krvavih bojih spet preženemo iz njih. In tako si ne morejo nikoder priboriti uspehov. Zadnje avstrijsko poročilo o položaju na italijanskem bojišču se glasi : ■Lahi so včeraj nadaljevali svoje napade ob Soči, njihov uajhuj-ši pritisk je bil naperjen proti našim novim postojankam med Vodicami in Solkanom. Vsi njihovi napori so bili brezuspešni in zaman, in nikjer se niso mogli postaviti na trdne noge. “Zjutraj je govražntk dvakrat poslal močne čete nad Sveto goro. Prvi napad je bil izničen, še pre- do svoje vpaie sovražnih čete blizu svetogorskega samostana v naše postojanke. Ali junaški črnovojniki iz Maribora in druge naše čere so jih pregnale v protinapadu z bajoneti iz njih. Zvečer so Italijani napadli brez poprejšnje predpriprave na celi fronti ob Vodicah in Sveti gori. Na Vodicah se je posrečilo sovražnim oddelkom zavzeti gorski vrh. Naš izkušeni 41. pešpolj?.., pa se je zagnal nad po številu močnejšega, sovražnika terga po Hütern in krvavem boju zapodil v beg. Tekom včerajšnega dne so naše čete vjele preko 200 Laiijanov ter zaplenile veliko število strojnih pušk. Naši letalci so sestrelili pet sovražnih letal.” Bolniški strežnici abiti. New York, N. Y., 21. maja. — Pri strel in ih vajah s topom sta bili včeraj dve bolniški strežnici ubiti na neki oboroženi trgovski ladji, ena strežnica je bila ranjena. Ladja se je vrnila v luko. Libiti sta gdč. Edith Ayres iu gdč. Helen Burnett Wood, obe doma iz Chicaga. Ranjena je gdč. Emma Matzen iz Chicaga. Mornariške oblasti molče o vzrokih nesreče. Ko se je ladja zasidrala, ni bilo dovoljeno nikomur stopiti nanjo. Mornariške oblasti uvedejo preiskavo. Parnik * "Colbert” potoplj en. Fariz, Francija, 21. maja. — Francoski parnik “Colbert;’ s precejšnjim številom francoskih vojaških potnikov je bil dne30. ap-nla po nekem podmorskem čolnu v Sredozemskem niurju torpediran in potopljen. Enmpetdeset oseb je s parniko. vim poveljnikom vred izgubilo ob tej priliki svoje življenje. Obvestilo o potopi tv i “Colberta’ je danes popoldne objavila francoska admiraliteta. “Colbert” je bil potniški parnik ki je imel 5364 ton prostornine. Dolg ie bil 387 cevi jev in 47 širok. V mesecu aprilu lani je. bil ta parnik v Sredozemskem morju po nekem podmorskem čolnu napaden, pa je tačas ušel nevarnosti vsled svoje večje brzine- Generala Joffre in Viviani srečno dospela domov. Fai iz, 23. maja. '— Generala Joffre in Viviani, člana francoske vojne komisije, ki se je mudila zadnje tedne v Ameriki, sta se danes izkrcala v franc, pristanišču Brest in prideta opoldne v Fariz. Washington. 23. maja. — Da sta Joffre in Viviani zapustila New York že 15. maja, je bilo znano le nekterim vladnim uradnikom in časnikom, ki so pa strogo molčali o tem. Vsakdo je mislil, da se komisija še vedno nahaja v Washìngtonn. (Strah pred sub-marini je pa res velik)! ma Prememba ministrstva Ogrskem. London, 23. maja.— Iz Aids-tei dama se poroča, da je podal ostavko ogrski ministrski predsednik grof Tisza in cel njegov kabinet. Tisza je baje predložil kral-ju Karlu nekaj reform, kojih izvršitev si je pa kralj pridržal za poznejši čas. To je menda povzročilo resignacijo. Grof Tisza je bil znan kot "železni mož” in on je eden izmed zadnjih državnikov, ki so bili na krmilu vlade pok. Franca J ožefa, ko se je pričela svetovna vojna. Novi kralj menda ni za-do\oljen z vplivom, katerega je imela Nemčija nad Avstrijo in kterega je podpiral grof Tisza in ta nesporazumnost je privedla do kabinetne krize. Kdo bo Tiszov naslednik, še ni bilo poročano. Tri in pol miljonski požar v Atlanti, Georgia. Atlanta, Ga., 22. maja--Fet- najst tisoč ljudi je brez strehe vsled požara, ki je uničil 75 mestnih blokov. Skoda se ceni na 3 in pol miljona. Mesto mora prehran-jevati pet tisoč oseb, ki so brez vseh sredstev. Ena ženska je umrla od strahu, več oseb pa je več ali manj ranjenih. Vojaštvo pat-rulira sedaj po opustošenem delu mesta, da prepreči vsako ropanje. Mnogo bogatinov je prišlo ob vse. Ooeu.j so skušali ustaviti z kemikalijami, dinamitom in vodo, p>i v se zastonj, ker se je veter vedno menjaval. Ogenj je nastal v pondeljek popoldne v mestnem delu črncev inse je hitro razširjal po rezidenčnem delu. Uničenih ja bilo muogo najlepših poslopij v mestu iu na stotine zamorskih hiš. Richterjev Pain Expeller z sidrom- Bodite previdni, kaj kupujete! Shakespeare’jeve besede “Kaj je na imenu” vam ne morejo služiti kot vodnik, kadar kupujete zdravila. Za vsako pripravo pomeni ime dolgoletno skrbno preuče' vanje, neštete in dalekosežne poizkuse, ki so imeli naj večje vapehe. Ako želite dobiti najbolj zanesljivo in v s pešno zdravilo za vse želo-dušne neprilike, zapeko, glavobol, nervoznost, izgubo teka in čilosti, itd. praŠHjte pri lekarnarju za Trinerjev Amerikauski Eliksir od Grenkega Vina. Ne recite samo “Grenko Vino”, ampak rabite pra vilno ime “Trinerjev Amerikanski Eliksir od Grenkega Vina”, Jn s tem se boste obvarovali pred manj vrednimi in navadno neuspešnimi potvorbami in v “suhih’’ krajih boste pokazali, da hočete zdravilo in ne pijačo. Cena $1.00 -V le-karuah.--Trinerjevo mazilo, sve-tovnoznano, hitro pomaga pri revmatizmu, nevralgiji, nesrečah itd. ***** V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, 111. Morska bitka v Jadranskem morju. London, Anglija, 19. maja. — Avstrijsko mornariško poveljstvo je izdalo danes sledeče poročilo: “V pondeljek ponoči so odplule lahke avstrijske bojne ladje v o-transko morsko cesto, k jer so poto, [lile nekaj italijanskih torpednih rušilcev in dvajset oboroženih stražnih ladij je bilo vjetih in so prišli v avstrijsko vjetništvo. “Ko so se avstrijske bojne lad-je vračale nazaj v domačo luko, to morale prestati vroče boje s fran-cosKÌmi. angleškimi in italijanskimi bojnimi ladjami. Na dveh sovražnih rušilcih se je opazilo ogen j. “Bojevanje sovražnih podmorskih čolnov, ki so se vdeležili tega boja, m letala, ki so ta boj podpirala, je bilo brezuspešno, dočim so se naša mornariška letala sijajno obnesla. Dve naši letali sta s svojimi bombami zadeli dvoje sovražnikovih križark in se tudi proti sovražnikovim podmorskim čolnom sijajno borili. Naše bojne ladje so se povrnile polnoštevilno in brez najmanjših zgub zopet v domačo luko. “Fosebno sijajno se je obnesel ueki nemški podmorski čoln ki se je na naši strani vdeležil pomorskega boja. Ta podmorski čoln je z dobro namerjenim torpedom pogreznil neko rngleško križarko s štirimi dimniki. Angleško poročilo. London, Anglija. 18. maja. — Glasom angleških poročil, so avstrijske lahke križarke potopile v Jadranskem morju 14 angleških ribiških parnikov, ki so služili za pokladanje min. Neka angleška križarka je bila po sovražnikovem podmorskem čolnu torpedirana, toda posrečilo se ji je doseči varno pristanišče. Uradno poročilo naznanja: “Iz poročil angleškega podad-mirala, ki je poveljeval našemu brodovju o priliki zadnje bitke v Jadranskem morju, je razvidno, da so avstrijske lahke križarke, in rušilci, potopile 14 naših ribiških parnikov. “Križarki “Dartmouth” iu “Bristol” sta podpirani po francoskih in italijanskih torpednih rušilcih, sovražnikovo tuodovje takoj pregnale. Sovražnikove ladje smo zasledovali vse tja do Kotora v Dalmaciji. Ko so se nato pojavile nadaljnje avstrijske bojne ladje, se je naše brodovje umaknilo. “Italijanski letalci so iz zraka napadli avstrijsko bomo brodovje pred Kotorom. Uni izrecno trde, da so neko avstrijsko križarko tako poškodovali, da so jo druge ladje v potapljajočem stanju zavlekle v pristanišče. — Neka nadaljna sov-ražnikova križarka je bila težko poškodovana. “Na povratku je bila naša križarka “Dartmouth” zadeta po nekem torpedu, toda je srešno dosegla svojo luko. Na tej križarki je troje mornarjev izgubilo Življenje, enega častnika in četvero mornarjev se pogreša.” — Vojna ladija Yantie, ki je služila za vežbanje mornariške re zervne milice ua Hancockn, je nenadoma odplula — nezna8ekam. Na njej se je nahajalo 34 mož mornariške posadke iz vežbaliŠča v Cbicagi in 17 tukajšnih rekru tov. Fa vendar ne, da bi jo poslali ■a Angleško! CENJ. ROJAKOM V MINNESSOTf tem potom poročamo, da jih bo tekom prihodnjih dni obiskal u~ pravitelj lista, g. Jos. Plautz m K, ki ga vsem toplo priporočamo-Uredništvo Slov- Novic- Seven points about registration. Vojni department nam je poslal sledečo okrožnico glede registriranja, ktero naj vsi, ki jih zadene dobro preučijo (drugi teden jo prinesemo v slovenskem prevodu); 1. liiere is only ONE day for registration, June 5, 1917. 2. Every male resident of the United States who has reached his 21st and has not reached his 3lst bi r tilda v MUST register on the day set, June 5, 1917. The only exceptions are officers aDd enlis-ted men of the regular army, the navy, the marine corps, and the national guard and naval militia while in the service of the United! States, and officers in the ‘officers’ reserve corps and enlisted mett in the enlisted reserve corps while in active service. 3. Registration indistinct front Draft. No matter what just claim you have for exemption,you must register. 4. Registration is a public DUTY. For those not responsive tc to the sense of this duty, the penalty of imprisonment, not fine-in provided in the Draft Act. 5. Those who through sickness shall be unable to register should cause a representative to apply to the comity or city clerk for a copy of the registration card. The cleric will give instructions as to how this card should be filled out. The cards should then be mailed by the sick person, or delivered by his agent, to the registrar of his voting precinct. The sick person will enclose a 6elf-addressed stamped envelope for the returtt to him of his registration certifi-cate. 6. Any person who expects to be absent from 1»is voting precinct on Registration Day should £pply as soon as practicable for a registration card to the county clerk of the county where he may be stopping, or if he is in a city of over 30,000, to the city clerk.The elerk will record the answers on the card and turn it over to the absentee. The absentee should mail this card to the registrar of his home voting precinct so that it will reach that official by Registration Day. A self-addressed stamped envelope should be enclosed with the card to insure the return to the absentee of a registration certificate. 7. Registration booths will be open from 7A.M. to 9 F. M. oit Registration Hay, June 5, 1917. Nad petindvajset let že prodajamo POROČNE PRSTANE v tem mestu. Vaša mati je kupila svoj poročni prstan od nas. Vprašajte jo, kako da ga še sedaj nosi. Naše cene so zelo primerne in naši poročni prstani so garantirani 14k in 18karatni, čisto zlato. Pridite in oglejte si jih ob potrebu Velika zaloga za izfairo in v različnih merah. LEVIN JEWELRY CO. StH. Street. Polog Glass Block Štora. ■{■NBili® Hüll *— lllift Sift I*'111**• J CALUMET IN OKOLICA. | J&mmmm ««mwp» utmamz* éb __ Vile Rojenice so se oglasilej pri rojaku ŠtrofaiiuTurk na Rayin bani town u in mu pustile za dar-krepkega sinčka Jožefa. G. Jos. Blautz ml. upravitelja našega lista Da so obdarile z zalo hčerko Klaro Josipino. Castitamo! __ Poročila sta se v pondeljek v slovenski cerkvi g. Jos. Sever, rojen v Pribišju, semiške fare in gčdna Roäe btuke, hčerka pok. Jos. D. in Marije Stukel. Nevesta je bila rojena m vzgojena na Ga-lumetu. Novoporočenca bosta živela na Copper City. Kjer je ženin uposlen v rudniku. Rilo srečno! — Zadnji petek v jutro preminula je v starosti 76 !et ena naj-starejih slovenskih naseljenk na Galu metu, Mrs. Ana Hrvat iz Rine Jackets. Pokojna je bila rojena v Tuševem Dolu. fara Cer-aoinelj iz znane rodovine Eutel. Pred 46 leti je prišla v Ameriko v Menominee, Mich, kjer je služila nekaj časa na farmi, dokler se ni poročila z g. John Hrvat. L. 1878 prišla sta oba na Calumet; tu sta držala vsem stare]im Slovencem dobro znani boarding-house na Sweedtownu. Z neumornim delom sta si pridobila toliko, da sta si postavila svoje lastno domovanje na Blue Jacketu. Pokojna bila je vedno vneta za božjo čast. kdor je kedaj pri njej stanoval, ni zašel nikdar na napačna pota: to sladko zavest je blaga pokojna z mirno vestjo nesla seboj v grob. Rila je dolgoletna in vestna članica ženske oltarne bratovščine presv. brca Marijinega, koje članice so se tudi v obilnem številu udeležile pogreba, ki se je vršil v ponedeljek jutro iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Poleg soproga, zapušča še tri si-ne, Fred m George, ki se nahajata na farmi v Hesperia, Mich, in John, najmlajši sin, ki biva pri stariših. Zalujoičm ostalim izrekamo srčno sožalje nad izgubo skrbne soproge in blage matere, pokojni pa naj Vsemogočni da po tru-tlapolnem življenju vživati sladkost nebeškega raja. N. v M. P! — Umrla je tudi soseda naše cerkve, Mrs. J. H. Gribble vdova po pok. “keptnu” James Gribble, v starosti 72 let. Bolehala je že dalj časa za rakom, kten bolezni je naposled tudi podlegla. Bokoj-nsg ako ravno protestantovima, bila je jako dobra soseda našemil g. .župniku, k te rem u je povedalr mnogo zanimivosti iz njene rojstne dežele, Cornwall, Angleška. Zapušča tri sinove, Cii ris, ki je uposlen na State Savings Bank na Laurium, William na Red Jacke-tu in Edward v Trinidad, Col. Pokopana je bila sredo popoldne. — V torek jutro umrl je na svojem domovanju na Centennial po šesttedenski bolezni “kepten”John Peaice, dolgoletni podzemeljski bos Centennial rudniške družbe v starosti 63 let. Med Slovenci, ki so bili kedaj uposleni pri tej družbi, bi) je jako dobro znan. — V shaftu št. 5. Calumet in llecla družbe prigodiie sta se v teku desetih ur dve smrtni nesreči v soboto zarano. Anton Bandino, Italijan je šel na delo na 42 tem levelnu. Stopil je iz vspenjače in potem se še iz neznanega vzroka nekaj časa mudil na tračnicah v shaftu. Vspenjača je prišla nenadoma nazaj, zadela nesrečnega moža tako, daje bil na mesto mrtev. Zapušča vdovo in malega o-iroka. Par ur kasneje pa je v istem rovu se utrgala plast kamenja in podsula 59 letnega Andreja Al-strom, Šveda. Bil je na mestu u-bit. Njegovemu tovarišu, John Aimonie, je zlomilo npgo in so ga takoj prepeljali v C. & II. bolnišnico. — Okrog četrte lire soboto zjutraj našel je nočni čuvaj, na, alley na .Pine cesti, mrtvo truplo 34 letnega Francoza Jos. Piche. Tru- I pio ni initio ui kakih znakov kakega nasiUtva in okrajni zdravnik je konštatiral, da je nenadna smrt nastopila vsled srčne hibe. Pokojni je bil za voznika pri Peojiles Fuel Go. Njegov oče Je hill. 1910 povožen od mestnih konjev. — G. Janko Pleško, zastopnik dnevnika “Glas Naroda” se je mudil tedni na Calumet« v prilog lista. — Gospa Frančiška Furlan je prišla iz Waukegana, 111. na obisk, svojih starišev Johna in France Ovsenek na Tamarack«. Vse se ji dopade na Calumet«, pravi, kjer že ni bils celih petnajst let, le premrzlo da je. Istega mnenja smo tudi mi. — Binkošti so tu, a zdi se nam, da so glede mraza bolj podobni božiču, kot čemu drugemu. Vremenski preroki nam teden za tednom obljubu jejo toplejše vreme, a žalibog da se njihove prerokbe Drav počasi izpolnjujejo. Majnik, mesec Marijini natri ni prinesel topline, upamo, da bo junij, mesec presv. Srca Jezusovega nam bolj milostljiv. —Odkar je pogorela slovenska cerkev sv. Jožefa v Red Jacketu v mesecu decembru leta 1902, ni to mesto imelo tako groznega požara, kot je bil zadnji četrtek večer, ko je do tal pogorelo poslopje Glass Block Store na Beti cesti, ki je bilo lastnina Fd.Ryaiiovih dedičev. Na neznan način je nastal ogenj okrog četrt čez sedem v drugem nadstropju v ozadju, kmalu potem ko so klerki zapustili poslopje. Na tem uadstiopju se je nahajala tr-trgovina občeznanega trgovca Leo. Gartnerja, ki se je komaj pred dobrim mesecem preselil v tapros-tor. V tem oddelku so se nahajale samo ženske obleke in zato se je ogenj hitro širil vsepovsod. Ko so se vse požarne hrambe celega Galu meta in okolice odzvale trojnemu alarmu, so našle že vse poslopje v eni sami masi ognja. Da poslopja ni bilo mogoče več rešiti, je bilo očevidno, zato so og-njegasci strnili ves svoj trud na to, da so obvarovali bližnja poslopja, kar se jim je tudi posrečilo. Res pravi čudež je bil, da se ogenj ni prijel še kje drugje, kajti goreče cunje so padale na tla več kot pol milje proč od požara. Tronad-strop o poslopje je bilo zidano iz opeKe, a vročina od ognju je bila tolika, da so se opeke razleknile tako, da je skoro cela prednja in zadnja stena se porušila komaj e-no uro potem, ko je nastal ogen j. Da iz poslopja ni bilo ničesar mogoče rešiti, je umevno. Skoda na poslopju, zalogi ih na sosednjih poslopjih vsled dima in vode se ceni na 165 tisoč dol. Naj večjo izgubo pri tem ima g. Leo Gartner, ker zavarovalnina, ki jo je imel na svoji zalogi ženskih oblek le deloma pokriva škodo, ki jo je utrpel. Da so prihiteli ljudje iz celega Houghton county-ja gledat ta požar, ni treba omenjati. Beta in šesta cesta sta bili tako nagaženi, (Ja si se le s sdo mogel preriti skozi. Za. red so skrbeli mestna policija, boy scouts in domobrambni oddelek na konjih (mounted home guard), ki je ravno ta večer imel vežbanje. Ker je nevarnost, da bi se ostale stene zrušile, jih polagoma podirajo, a obenem pa še sedaj gasijo ogenj, ki je menda nekje v basementu, pa ne morejo priti do njega. G. Leo Gartner, ki je bil dose-daj, mimogrede omenjeno, rekli bi stalni podpornik našega lista radi mnogih oglasov, bo otvori 1 trgovino drugi teden na svojem starem prostoru, na vogalu pete in Oak ceste. — Tudi Wolverine in North Kearsarge sta okusila v zadnjem tednu grozo ognja. V' soboto ponoči jo nastal jiožar na Wolverini! v hiši, kjer prebivate dve družini, John Edwards in Richard Bullock. Ogenj je povzročila eks-jilozija petrole j ne lampe. Hitro pomoč' ognjegaseev se je posrečilo ogen j omejiti samo na notranjščino. — V pondeljek večer pa je začela goreti hiša, v kten živi Goer Louis Lukacz. Ljudje so o-pazili valiti se gost dim iz poslopja in brzo došli ognjegasci so našli Ogenj na treh razi ich i p prostorih, enega v pritličju in dva druga v prvem nadstropju. Gospodar je bil na delu, a žena z otroci je bila pri sosedih. Pohištva ni bilo v hiši skoro nič. Ognjegasci si sedaj belijo glave, kako je mogel ogenj nastati na treh različnih mestih, med tem, ko nikogar ni bilo v hiši. Morda bo policija dognalo kaj gotovega. Butata snna ena EE33ID£3<9ffla9 SS iS —Farmerju Charles Ileikkineii, Finec, je ogenj uničil soboto večer vse, kar je imel, hišo, hlev, Jioije-delsko orodje in mašinerijo in živino, /.gorel mu je tudi žrebec, za katerega je ravno pre jšrii teden plačal 1.200 dol. Ogenj je pozro-čila iskra iz bližnjega šuinskega požara. Škoda se ceni na 15.000 dol. Farma se nahaja v N vsuli, blizu Houghtone. —Mestni uslužbenci Red Jacket» pravijo, da pri tej draginji, ki se daj povsod prevladuje, ne morejo izhajat» z dosedanjo plačo, zato zahtevajo povišanja. Oe jim ho mogel mestni svet ugoditi, je zelo dvomljivo zlasti z ozirom na pri hodnjost, ko se bodo mestni do liodki znižali za skoro 20.000 dol. Mestni odborniki so pretresavali to stvar pri redni mesečni seji v torek večer; pri tej seji je prišlo na vrsto tudi vprašanje o povišanju zemljiškega davka. — Bo poročilih angleških listov opazujemo, da so zadn je čase mirovni sodniki ob plačilnih dnevih precej “busy”. Brej, ko so bile plače ob sobotah, je bilo v Calu-metu kolikor toliko mirno, le sen pa tje se je moral ta ali oni žago var jati pred sodnijo zaradi nemira ali nespodobnega obnašanja. Odkar pa imamo plače na prvega ni petnajstega vsacega meseca, se j ib pa veliko več izpozabi, da po nepotrebnem rogovilijo po mestu in seveda, čujece oko policij® je takoj na me3tu, da zastavi pot preglasnemu prazno vanju plačilnega dneva. In seveda posledica je: globa in sodnijski stroški. Veseli nas, da med krše-vaici javnega mirti ne na|demo nobenih slovenskih imen. In tako je prav! Ohranite čisto in lieoma-deževano ime tukajšnega sloven sketra naroda! Splošna slabost ea Đ0 pa □a okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega- Da popravite te ne-rednosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite Several Balsam of Life sa ca ea aa aa aa aa aa aa as (SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM) IZVRSTNA TONIKA. Cena T5 centov. aa aa aa aa Za pleštranje -frajhanje. je in krpanje hiš se roča b«it, Vam »ti 'h Knud Jepsen 129 Iroquois St. Lau •s Telefon št. 415-j. GALBRAITH & McGQRMlGt Odvetnika Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo citati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli: aa as ras aa aa “Želim se Vam zahvaliti za Severov Zi vi jenski Balzam. Imela sem neprestane bolečine v želodcu, bila sem zelo slaba in tudi teka nisem imela. Go sem porabila eno steklenico Severovega Življenskega Balzama, so izginile vse nerednosti. Prosim, objavite to v časopisju v korist vsem onim, ki imajo podobne bolečine.” Mrs. Pagač of Moquah, Wis. Kupite Severova zdravila v vaši lekarni. Zahtevajte edinole Severova, da se tako izognete ponaredb. Ako ne morete dobit'. Severovih zdravil v vašem kraju, tedaj pišite naravnost na W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa forre et Honest-A Values ZDAJ JE CAS. Ravno zdaj je čas da pridete k meni in si naročite obleko ali Vrhno Suk-njo.Blago, kroj in prilega oblek pri meni naročenih Vam je dobro znana. Cene nespremenjene. Jos. J- Werschay. Vogal 5. in Oak ceste. Vzgorno nadstropje. Calumet. iztirjujeta dolgove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske j, stine Zastopata v vseh sodišči^ ULSETH BLOCK Calumet, |yjj Tel. 169 Svojim cenjenim gosto® in odjemalcem naznanjam H» sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega lanjskega pridelka p0 n vadnih cenah ter vabim n|,1|(j vse prijatelje pristne domačo vj( ske kapljice, da se pridejo prep cat. Kadar potrebujete Carpenteria pri popravljanju hiše ali pohištva pokličite Henry Peltonen 213-4th. St. Centenial Heights. Telef. Št. 888W. HALO BILL! KAM GREŠ? V “Barrett’s Bee” Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket. *‘European Coffee House5 ’ -Evropska kavarna- Briporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten 1 u nell. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. Lepota naših player-piano obstoji poleg tega. da so čudovito fini muzikalni inštrumenti, tildi v tem, da jih vsakdo lahko igra z jednako izvrstnim vspehom.. Ako imate tak player-piano na svojem domu, liži vate lahko najbol jšo godbo sveta, če tudi ne znate ločiti ene note od druge. Dajte nam priliko Vam jiovedati. Kako ga lahko dobite. McLogan & Pierce Music Go Calumet, Telefon 337. — “Narodni Vestnik” slov. list iz Dulutha, Minil, je radi poman-kanja delavskih moči prenehal začasno izhajati. Zahvala. Globoko potrti vsled neizprosne smrti moje soproge, "oziroma naše matere, Ane Horvat izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za spominke, čast gosp. župniku L. F. Klopčiču za njegov trud in članicam oltarne bratovščine presv. Srca Marijinega in drugim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, našo najiskrenejšo zahvalo. Žalujoči ostali: JOHN HORVAT, soprog. GEORGE, FRED in JOHN HORVAT, sinovi. Potrebuje se dve sto mož. Visoka plača, nika-kofšniii delavskih sitnosti. Stalno delo. Tovarna ni bila zaprta v devetih letih. Naslovi: W. B. Hawley,,, Employment Agent, Hayes Wheel Go., Jackson, Mich. ROJAKI Ali ste že kedaj poskusili “PARK PIVO?” Vprašajte izvedence in oni Vam bodo potrdili, da je PARK0V0 “ELITE RIVO” najbolje in naj okusne je. Prepričajte se sami! Dajte nam naročilo! Park: Brewing Co. CALUMET, MICH. Poleg Godfrey skladišča. TELEFON 221-Fl. CALUMET STATE K BAN Glavnica Preostane« $ 100,000 $ 50,000 CALUMET STATE BANK BUILDING Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. URADNIKI. Thomas Hoatson’Preti. Ed. Ulseth.Podpred. F.^J’.KohJhaas, Blagajnik Waiter Edwards,'Pomožn ibi Mihael Klobučar-115--7. cesta. Calumet, Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter bro znan med Slovenci- Priporoo se v slučaju potrebe, istotakou krste in ženitnine- 201-6-cesta Tel-25 Calumet Mich- Mi priporočamo Vinol kot toniko za stare ljudi, osli bele žene in blede otroke. Zi kronično kašljanje, za prehlajt: je in bronhitis, Nepreconljir vrednosti je pi i zdravlfenju spl« ne oslabelosti, izgube debelo,' slabe krvi pri izgubi teka sploh vselej, kadar potrebuj« dobre tonike. $1.00 steklenica pri Vastbinder & Rsi lek:«rnarja Mi imamo v zalogi vsa Severo' g,,,. zdravila- ( pot viz tvr Nikola Čor zidarski podjetnik, 401 - 8th' Elm Street. Phone 277 M se priporoča Slovencem tra «a Jaš: rert vatom za izvršiiev vseh v zidal* stroko spadajočih del, bodisi kamna, ope.ee ali cementa, me tudi vsakovrstna tlakov»1 posebno obcestnih hodnikov j" walks). Dobro zadovoljivo delo ja"" pri najnižjih cenah. Svoji k Svojemu! AKO HOOFS KARlb dobre smodke kupi si' s" “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega vatiskega tobaka od THOS. E N TEMA-400 _ Pine c«! nec: ** Zav- ete 1'ili kah kko r«v„ UOtfr »V VICTOR FOTOGRAF v«ni '"ili pon, Heiii bi :°|'h1 'Hde Ni liji. b,, i Ul; se priporoča Slovencem delovanje vsakovrstnih nih slik, posameznikov ah ^ *0y. '«“a or K •Ni “tl(. d lai. Ženitovanjske skup'11 naša posebnost- iniP'1' Cali1 glielo ukusno, cene p1'1 cesta. 0i 7'i *ko % leu 0 K w h 'v*Ča SLOVENSKE JSOVICE, 25. MAJA D)l < . NOVICE”. ,slovenske Spence » severozapadu 7jedinienih Ü11 držav. izhaja vsak petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Calumetu, Mich. , tel« UA.ROCHINA ZA AMERIKO: ................ $2.00 ............... 8100. leto . M P0' tft‘ 'po IN drooo inozemstvo: 2* eVS ............... 8 3.OC all 15 Kt W»to‘f> ................... $ 1.50 ali 8 Ki i» p«1 let* .. poeHineznl iztlel po 5 ct. »NILA (advertisements) po dogovoru. 86 ne vracsi0' «°' brez podpisa se ne sprejmejo. 0°P,SI.."’Tresemve z ednega v drugi kraj, „am b'M!ovo11 oaznaniti staro bivališč ^ (iocaj" ,j.e •‘"°' „„„.r in naroćllalnaj se dopošiijajo pod glo»om: Slovenian Publishing Co., 2il-7th Street, Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS.” hed every Friday at Calumet, Mich, by publishing Co., 211 7th St. publ!» ^Slovenian ^Vonlysiovenic paper in the Northwestern Geithe Ü.S.otAmerica. , SUBSCRIP'IUON $2.00 per year The best advertising medium for Michigan ’ t and other Western States. Advertising rates sent on application Entered at the Post Office at Calumet, Mich pronti class matter. Telefon 6.1. ;la z> en jive loš stl, in' jete THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and acred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it- AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN UANGUAGElNEWSPA PERS- ÌUIS N. HAMMEBÜN6, President. Amerika v — Evropi. pisarilo o stotisoóiii ruskih vojakov,ki so se izkrcali na francoski zemlji, kar se je pa kasneje izkazalo samo kot ena col# divizija (okrog 40,000 mož). Toda to nas še toli ko ne zanima, kakšen vpliv bode imela naša divizija na zavezniški položaj v Evropi, ampak veliko bol] nas jzanima, kakšen vtis bo to napravilo na ameriški narod, To je enkrat gotovo, da vojaki, ki bodo v kratkem odpotovali v Evropo, sov resnici vojaki, tò je, dobro izvežbani in ob enem tu.di strogo disciplinirani, kot vsak drugi vojak v kterikoli evropski armadi. On je navajen ubogati. Reci lintrTiodi tje, in šel bo. Pokorščina iti vi je bila vbita v glavo ob enem z vežbo v korakanju in rabljen ]u orožja. Zate se torej ne bojimo. Toda, kaj pa o onih, ki bodo po novi postavi prisiljeni v vojaščino? t Oni so a-merikanski državljani. Zavedajo se pravic in dolžnosti, ki tih imajo do svoje domovine, do slavne zvezdnate zastave ameriške. Vsi ti tisoči in tisoči, ki bodo potom naborov poklicarai pod orožje, so gotovo pripravljeni vsak čas braniti svojo domovino pred vnanjim sovražnikom; bodo pa li smatrali za svolo dolžnost zapustiti ameriška tla in se podati v boj več kakor tri tisoč milj proč od svoje domovine in to za tujca, za stvar, ki nima nikakovega stika z ameriško prostostjo, to je pa drugo in zelo veliko vprašanje, na kterega bi si bil moral g. predsednik prej odgovoriti, predno se je odločil pos lati kak oddelek vojaštva v Evropo, Ni dvoma, da se bo prej ali slej pokazala nezadovoljnost ne samo med vojaštvom, ampak tudi med narodom v celoti.In ta nezadovoljnost, ki bo nedvomno izbruhnila na dan, bo vstvarila v deželi krizo, ki bo' pomenila naravnost pogin zaveznikov. Naše mnenje je torej, da so si zavezniki s tem, da so pregovorili predsednika, da bo odposlal naše vojaštvo v Evropo, sa-nitn sebi zadrgnili vrv okrog vra-tU . dobičke. Ako se o Rimljanu, živečem v dobi kraljev ali tudi v prvi dobi republike, trdi, da se je pečal s tremi stvarmi: s poljednljstvonii državnimi posli in vojaško službo, ne moremo tega reči o poznejši dobi. Kultura in denarno gospodarstvo sta se neprimerno dvignila, z njima se je pa bogato zaredil po celi državi stan raznih špekulantov in bankirjev. Kdor je sploh imel kaj premoženja, je začel denarno trgovino, ki se mu je bolje izplačala, nego trudapolno delo na polju ali v delavnici. Rimski narod postane narod aristokratskih bankir jev in seveda tudi narod najubož-nejših proleiarcev. Ako je kje tisti, ki izžema. mora biti v bližini nekje tudi oni, ki se da izžemati. Kapitalistična doba začne cveteti spolnim cvetom ter izpremeni s silnim vplivom na nazmmje in socialno življenje družbe, popolnoma dosedanje gogpodarsko-so- cialno sestav družbe. .Hlepenje po premakljivih produktih, predvsem po denarju,*se podvoji,vseli se po lasti mržnja do dela in brezmejno teženje po uživanju. Smer, kamor se je nagnilo rimsko življenje, se kmalu ppkaže tudi vidno v pravu. “Duh ljudstva in duh časa postane duh prava”, pravi Iherin. Travno nazirauje o zasebni lasti, o njenem brezmejnem uživanju in utrjevanju brez ozira na bližnjega, je zlasti razširilo 111 negovalo denarno gospodarstvo. Rim sko pravo je jelo služiti trgovini, pa ne trgovini, ki skrbi za prevoz blaga iz enega kraja v drugega, tem več denarni trgovini, ki n. pr. prodaja blago, ki ga še nikdar vi-dela ni ter se igra s stanom, ki producira to blago; klasičen zgled so nam moderne borze (Dalje prihodnjič.) PIJTE PARK IN ELITE PIVO. DRUŠTVENI OGLASI. MEHKE NEOPOJNE PIJAČE. Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. F. M. Kinsman, Bòttling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone 787 ; Ali ste že zavarovani proti ognju? J J t t t t i * * Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. t S. G. Chynoweth Insurance Agency J Odločitev' našega- predsednika flU poilati kakor Intro mogoče eno dimijo redne ameriške armade na ,vfopaka bojna polja,je presenetila 'oV* ‘"‘»riški narod. Evropsko klanje kaja že dosti dolgo, tako da lahko vsak. tudi oni. ki ni izkušen v volkih zadevali, izpozna. da par °u Dj '"orm. k 1,80 je predsednik odločil za Jll*k poslali majhen del naše arid' '"ade »r . , r * Evropo, za to je moral j jll!tl jako tehtne vzroke. Člani ; 'tl|(i°3ke vopie komisije so gotovo "čilo razjasnili položaj v Fran-CiJ'- Fr: 1=1 jm. i "raiicija je izkrvavela, težke-N, r remena vojne ne more več ^"aŠHti '"r in naložiti ji le najmanji . - Francija se zruši. V j." kritičnem trenutku je za ^ijo vsaka. Z" kul'1 •"""loč. tudi najmanjša |6 rešilni angel — ki daje I ki"’da se ohupni položaj še I ° °brue na bol je. nJtega vzroka je odpošil jatev J‘"ega dela naše armade na fran bo '""eir: 'j n o polje velikanskega po 'Ka pomena. Zavezniško ča- >r"e' H h '"»J« bož h, - -že za to skrbelo, da bo a i '!))»• 11 ^ '""ako pomoč kolikor mogoče ""alo, ravno tako kot je svoj čas Rimski kapitalizem--sred-njeyeski fevdalizem. Spisal A. P. Ves ta fevdalizem je slonel na zvestobi in solidarnosti, ki ste bili aermanskhn in slovanskim rodo- I""» vom že prirojeni in ki ju je oplemenitila s svojimi zvišenimi nazori še Cerkev. Seveda s tem še ni rečeno, da ni bilo nikakega zatiranja in uživanja. Cerkev je imela pogosto priliko - kiotiti sebičnost j zatiranih s tem, da je neprestano oznanjevala resnico, da namen človeškega delovanja ni dovršen in dosežen na zemlji, ampak da sega nebesa. V tem pa ravno obstoji glavni razloček med rimsko in srednjeveško dobo: uživanje materialnega blaga, ki je v njem gledal Rimljan svojo popolnost in konečni cilj, porabi krščanstvo le za višji, vzvišenejši smoter. I. Tudi rimski duh je bil spočetka, n. pr. za časa kraljev in tudi še pozneje v republiki zdrav in ne še tako zelo pokvarjen. Čimbolj pa se ie narod knlturelno in gmotno dvigal, tembolj je propadal.Ko bi se bila imetje in bogastvo dvigala s trajnim telesnim in duševnim delom, bi ne bila nastala taka vrzel med zunanjim svetom in noiran|ostjo posestnika. Znal bi vsaj hol] ceniti delo. Značilno pri vseli poganskih narodih, zlasti pri rimskem v poznejši dobi, je, da niso znali in hoteli dati gospodarskemu delu one vrednosti, ki jo zasluži. Kmalu zadobi poleg nepremičuega posestva tudi premakljiva lastnina, n. pr. denar, produkcijska sredstva itd.,veliko vrednost in posebno pri -dobivno silo. Denar postane pravi “kapital”, s katerim se zamore doseči brez telesnega truda sijajne : S IN a še geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market VOCAL 6. IN ELM CESTE. Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju. Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Houghton Co., v Houghton INat’l Bank: Houghton, Michigan. William Fisher, MIROVINI SODNIK UN D A V INI NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov» Uraduje v Herman block na 5. cesti. PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Društvo sv. Jožefa št. 1. S. K. P. Družbe na CALUMETU. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. : John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Zä Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. DRUŠTVO SV. PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunieh. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORNIRI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. . Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, manager. SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poklan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. Metesh, 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor. Store St. I. taj: John D. Judnich, 4337-Elih St. II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik: Jos. Gorshe, 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown- John Judnich 4337 Elm. «t. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBOR Vl'ÀDE OH HONOR-BU'LT FOR SERVÌGI! Parker, črnilometna peresa, ki ne puščajo po nepotrebnem črnila- Ako želite dobiti dobrega, o-glasite se pri A. Fahlen & Co. 312 - peta cesta- Calumet, Mich- Slovensko neodvisno podporno društvo Sv, Mihaela na Calumet.’ Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne se|e se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiari URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda. Podpredsednik, Andro Kavčič. Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Gumbač, Anton Miklich, John Klobuchar, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich, John Iler. Vratar in maršal, Frank Paviich. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red Jacket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andro Gumbač. 540 2nd St. Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut St Tamarack. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni ZO.00 na mesec bolniške podpore. Ysmrtnine plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na 83.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvul K obilnem pristopu vabi UDBuR. Društvo sv. Cirila in Metoda, št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostoriji dvorane slovenske eerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so. Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John D. Zunieh Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S.. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE USTI: John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Šunich st., Peter Zuriich, Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunieh 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (leara) prvega razreda 11500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni člani pa zamorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR, Slovensko - katoliško podporno društvo SV, JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druàty* na Laurium. Ima svoje redne mesečue seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne ” dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vertin, John Lakner, Jos R. Sedlar, John Šuštarič. ODBORNIKI predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ZA 3 LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Stubler, Jakob Zimerman, Math Sustarich, Maršal: Matija Stubier. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bol niški obiskovalci: John Sustarie za Laurium ; za Raymbaultown in okolico, Matt. R. Sedlar: za Red Jacket In okolico Jos. R. Sédlar. Vslučajn bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po $30.00 na mesec Cela, smrtnica je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pcšKodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavirujete v slučaju bolezni ali srmti. Za nadalua pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich. TC obilnemu pristopa vabi Odbor- Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. Slovenska Katoliška Podporna Družba. Vstanovljena 3. marcap9I5 na Calumet, Mich. CiLAVNI URADNIKI: Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St.... Calumet, Mich. jFodpreds. : John Gazvoda, 509 Tam. St.... Laurium, Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St........Calumet, TL ta j.: J os. W. Schneller 2045 Union St. .Calumet, Blagajnik: Jos. Scheringer, 80S Oak St--Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.........Calumet, NADZORNIKI: Mihael lylobuehar, 115 7th St..........Calumet. Mich. John D. Puhek, 2140 Log St............. J os R. Sedlar, 577 Cedar St............. POROTN I ODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loe. Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pà na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so‘‘Slov Novice.’' ILLINOIS. Joliet. — Smrtna kosa. Gospa John Pleše, rodom Hrvatica, 51 let sta-ra, je vrnila v soboto popoldne ob 12. uri 25 minut v bolnišnici sv. Jožefa po daljši bolezni. Zapušča soproga, štiri hčere (dve izmed «jih omoženijin tri sinove. — Sv. misijon bodo imeli v slovenski cerkvi sv. Jurija v So. Chicago, UL, v dneh od 27. maja Jo 3. junija. Več o tem še izporo-•či mo. — Vlomilci.Dva okrikana vlomilca sta prišla v grocerijsko prodajalno C. E. Holmquist, 1504 East Washington street, malo pred polnočjo v soboto zvečer in s pomočjo revolverjev oropala lastnika za več nego $100 v denarju in vrednostnih papi.jih. Potem sta, vtekla brez sledu. — Katoliško prebivalstvo chi-cačke nadškofije, h kateri spadajo tu di katoliške cerkve v Jolietu znaša 1,150.000, kakor izkazuje statistika iz zadnje izdaje uradnega direktorija nadškofijskega. Pod sodno oblastjo nadškofovo je 846 duhovnikov. Cerkva je 865, od katerih ima 331 nastanjene duhovnike. V zvezi s cerkvami je 19 misijonov. Odgojni oddelek kaže, da je 36 visokih šol (colleges) in akademij, eno semenišče,260 župnijskih šol in skupaj 114,092 di-jakov in učencev. Poleg tega je V sirotišnic, ki oskrbujejo 2,680 sirot. — Dezerter. Frati k' W. Pawelc-zyk, Član stotnije E 1. ill. pešpolka, ki je bil aretiran ta teden pod obtožbo dezertacije ali uboga,je bil po vojaškem sodu obsojen v pone-delek v 12-dnevni zapor in v plaćanje globe $12. Pawelczyk je šel med voiake dne 8. apr. Po večdnevni služili je rekel nekaterim tovarišem, da je razočaran z armadnim življenem in da želi, da se bi bil pridružil mornarici. Utekel |e dne 7. maja. Ujeli so ga v Ohica-gu. — Usmrčenje odloženo. “Chicken Joe" Campbell, črnec obsojen k smrti na vislicah zaradi umora gospe Allen soproge bivšega kaznilniškega ravnatelja, je bil v petek v šestič “pomiloščen”. Guverner Lowden je njegovo usmrčenje, ki bi se imelo izvršiti 18. t. m. odložil na dan 27. juli ja. Med tem časom utegne dobiti boj za svobodo v najvišjem sodišču.— Tudi Vincenzo Martellare, rodom Lab, je zopet utekel vislicam. Včeraj, tri dni, preden je Martellare imel biti obešen zaradi umora svojega rojaka Antonio -Carugati- ja, je sodnik Carter od najvišjega sodišča izdal zadržim povelje, po katerem se ima z usmrčen jem počakati, dokier o slučaju ne odloči višje sodišče. Chicago. — Dne 10. maja Je umrla na 1867 Blue island Ave. stanujoča vdova Antonija Sintič v visoki starosti 71 let. Bolehala je že dl je časa vsled telesne slabosti. Pokojnica je prišla semkaj v Ameriko pred 12 leti in je bila doma pri sv. Križu blizu Leskovca na Dolenjskem. Tukaj zapuša 2 sina: Josipa m Martina. — Našega rojaka m sobrata John Kočevarja je zadela v neki chikaški Žičami pred 4 tedni nesreča. Med delom mu je konec razbeljene žice udaril v levo oko tako močno, da so morali omilovanja vrednemu rojaki minuli teden na Ve3ley kliniki oko odvzeti. Rojak Kočevar je prišel te dui že iz bolnišnice. Ker je to nesrečo zakrivila tovarniška družba, mu bo morala sedaj plačati postavno določeno odškodnino za izgubljeno oko. Sobrat Kočevar spada k društvu sv. Frančiška Sak, št. 29, K.S. K. J. v Jolietu. 111. —Dne 7.tim,se je vršila v cerkvi Matere Božje v Tiffin, Ohio, slovenska poroka Ženin je bilrojak Anton Latfrič, starejši sin našega poznanega trgovca z zemljiščem Martin Laui'iea,rodom iz Chicaga, ki je popel]al pred oltar edino hčerko rojaka Math. Brunski iz Tiffin, Ohio—-Elsie Brunski, ameriško Slovensko. Rojak Brunski je bil, kakor znano, za časa njegovega bivanja v Chicagu, ustanovni k nekdanjega društvasv.Marti na (sedaj sv. Stefana št. 1. K.S. K.J.) Novoporočeni parbo živel tukaj v Chicagu.— Iskrene čestitke! Na mnoga leta! OHIO. Cleveland. — Kakor smo že poročali, so odšli iz Clevelanda vsi uradniki avstrijskega konzula,Jmed katerimi se je nahajal tudi Slovenec g. Anton Šoštarič, doma iz Štajerskega. V sredo pa so prejeli prijatelji od njega razglednice iz Canade, na katerih je slika parnika, s katerim se peljejo domov in piše sledeče: Dragi;— Korespondirati je dovoljeno samo angleško ali nemško. Dne 6. maja smo dospeli v Halifax. Dne 7. maja se je pri čelo preiskovanje od Angležev, ne od Canadčanov. Angleži so postopali z nami jako prijazno, prija-telsko in ne tako kot smo mi pričakovali. Risal sem več razglednic pa so prišle nazaj. Vsled tega pa The B. F. Goodrich Co. Akron, Ohio. 38,000 prodajalcev. Izdelovalci znamenitih Goodrich Auto JS-S* obročev, “najboljih za dolgo pot. ” ‘najboljih za dolgo pot. se tem potom poslavljam od vseli znancev in prijateljev, in jim kličem na veselo svidenje! Rozdrav A. Šoštarič. Collinwood. — Končal si je svoje življenje Anton Jekavec, ko se je vračal do- mov v diužbi svoje matere, sestre in brata, s samokresom. Na potu v bolnišnico je Anton umrl. Vzrok tega čina je. baje nesrečna ljubezen . Zaplemba imetja. Edinost poroča dne 22. marca, da je tržaška deželna sodnija od-, redila zaplembo imetja Josipa Trpina, poljedelca iz Krinina na Goriškem, in Luke Miškoviča, ko-čijaža iz Eremanture pri Rulju, ker se sumi, da sta oba kot artil-jerista c. in kr. baterije številka LIL pobegnila k sovražniku. Kako obdelati vrt? Navadna vrtna salata Navadna ali vrtna salata med naj s ta rej še udomačene šteje rast- line. Poznali so jo že stari Ferzi, istotako stari Grki in Rimljani. Rimljani so pripisovali njenemu mlečnemu soku zdravilno moč. Trdneje kot jeklo! Tako trdni so podplati na “Hipress” škornjah ini čizmah! ^ V zlatih in premogarskih jamah od mrzle Alaske do solnčnate Arizone potrjujejo rudarji vsaki dan, da podplati na “Hipress” škornjah in čižmah preživijo jeklo. Popolnoma so odpravili pod- ga gumija - vlito, ne v kosih plate z žeblji. Kakšna je tvarina v teh obuvalih, ki preživi jeklo? To je Goodrichev Automobilni o-broči gumi - dalekoznan kot najtrpežneji, najmočneji materijal kedaj iznajden. Vsaka “Hipress” škornja ali čižma je en sam soliden kos te- sestavljeno - prilegajoč se nogi-Nobenih razpok - lupljenja - luknjic - solidna udobnost! To je prava škornja za Vaše delo, g. rudar. Ne vzemite ponaredb. Zahtevajte pristen “Hipress” - glejte za “rudečo črto okoli vrha.” Navadna salata je hčerka divje salate ki je na Kavkazu doma, se daj pa raste divja po vsej Evropi. V različnem podnebju, v različni zemlji in po različni strežbi je nastalo iz prvotne vrtne salate skoro libbrojno število vrst, katere se razločujejo druga od druge po velikosti, obliki, barvi, krhkoti in oknau. Najnavadnejša je puletna glavnata salata,katere je zopet-obi-lo vrst. Salata le v dobro pognojeni vrt-ni zemlji prospeva, v rodi ostane majhna, postane lesnata in gre hitro v cvet. V glave se stoči samo tedaj, ako je bila presajena in ne stoji pregosto. Med rastjo jo je treba okopati in obilo zamakati; zalivanje z gnojnico zelo pospešuje njeno rast in sploh ves njen razvicek. Roletna vročina ji ni po volji; takrat ne de La rada glav, ampak postane pernata in gre kmalu v cvet; le nekatere vrste so, ki se tudi v visokem poletju v glave. Za prvo pomladnjo saditev kaže sadike v topli gredi odgojiti, za vse druge saditve se odgajajo na gledali setvenicali. Da • salate «a vrtu ne zmanjka, je je treba vsake tri tedne na novo sejati, in ko so sadike godne (godue so v 3—4 tednih), jih presaditi na grede. Zelo všeč je zgodaj spomladi mlada salata z gred setvenic. Dobiš jo, ako naseješ na solnčnato gredo, kakor hitro se je zemlja ogrela, semena kakšne poletne sa-late. Ko dobi salatica nekaj lističev, 3e začne zbirati. Zimska salata se loci od poletne v tem, da je za ni raz manj občutljiva in da na prostem prezimi. Seme za njo se naseje v začetku meseca kimavca, a sadike se nasade prve dni vinotoka. Spomladi se okoplje in pozneje po potrebi zrna-ka. Zimska salata je spomladi prva godna, izvzemši seveda ono, ka-tera se goji v gorkih gredah. Salatnego semena mnogo potrebujemo, pa seme se lahko dobi. Od vsake vrste pusti nekaj najlep-šib glav, da gredo v cvet. Ko se začne steblo pri tleli sušiti, se vrhi porežejo in spravijo v primerno posodo (jerbas, gosto sito, na prfi ter dado na suho, da se odpro glave in izpade seme. Seme se potem prepluje in prepiše ter tako plev in smetja osnaži. Jemati seme od takih lastlin, katere gredo prehitro v cvet, je napačno; le—te daje jo puhlo in malo vredno seme; sa lata iz takšnega semena ni nič pri- NAGR0BNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori H. P. Murphy Calumet Granite & Marble Works Tel. 400 Oäk St- 678 W- Calumet» Mich VZORCI Za pomladne in poletne o-bleke so tukaj. Blago je moderno in dobre kakovosti. Izbirka je popolna in za vse stanove. Za može, stare ali mlade, za mladeniče in dečke. Cene poštene, kroj za nesi ji v. Kaj pač je treba več? Naše geslo: Občinstvu ZADOVOLJNOST, Nam pa DOBRO IME. TONY GREGORICH. 315 Šesta cesta,_Calumet. treh tednih so sadike godne, da se nasade na grede, ki se napravijo največ tam, kjer je stal grah, fižol, rani krompir, ali kakšna druga rana zelenjad. Sade se sadike po vrsti 35—40 cm narazen. Ko so se popolnoma razrastle se začno polagoma (ne vse na enkrat) vezati, da postane notranje perje bledo in krhko. To delo se mora izvrševati pri lepem in suhem vremenu, ker endivija drugače gnije. V treh ali štirih tednih je povezana endivija zbeljena ter za porabo pripravna. Za zimo se dorasti» endivija v pozni jesedi oprezno vzame iz tal in se gosto nasadi po kleteh m praznih toplih gredah. Ker precej rada gnije, jemljemo in porabimo zmera j takšne rastline, ki so začele gniti, zdrave pa pustimo za poznejši čas. Ako se hočeš za vso zimo z lepo endivijo preskrbeti, nasadi njene sadike sredi meseča kimavca v prezne gnojake. Do srede listopada ti doraste endivija in ostane do pomladi sveža, ako gnojake pridno prezračuješ. Delo na vrtu vas čaka! Ge hočete imeti svoj vrt dobro obdelan, morate i-meti zato tudi orodje, kakor, niostike, lopate i.t.d. Najboljše orodje v tem oziru boste dobili pri Vašem starem znancu napeti cesti. On Vas bo postregel z vsem, kar potrebujete pri obdelovanju zemlje, kakor tudi z vsem kar potrebujete pri popravi hiše in pohištva. KEGKONEN HARDWARE CO. Peta cesta, Telefon: 163. Calumet, Mich. KSTAJSOAK.JKAA AKTA 1W3 Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.( Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150, Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELtK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot %» postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v Bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsed^ in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, hW' namestnik. sssss*5* Endivija. Ker je po letu vrtne salate zadosti, sejemo in sadimo endiviio v takšnem času, da jo imamo za jesen in za po zimi. Od srede rožnika do sj'ede malega srpana se seje seme na grede setvenice. V Motovilec. Služi nam pozno jeseni, po zimi in zgodaj spomladi. Za jesensko rabo ga sejemo koncem velikega srpana, za zimsko meseca vinotoka. Raste sicer v vsaki zemlji, a v slabi je lesnat in rod, dočim je v dobri vrtni prsti nežen in sočnat. Med salate še štejemo regrat in in stndenčno krešo, pa obe se le pialokje pridelujeta na vrtih, tem. več se zbirata divje rastoči, regrat po travnikih, kreša ob studencih. J. A. Minnear & Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d- Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih,* bakrenih in delnic za drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822. ISHPEMING, MICH-Tel. 312, 313. I f i v J ( J 1 r t C i I \ l \ e < I i i ! 1 £ I 1 I Malo življenje. Spisal dr. Fr- Detela- [’reniti!” plavi Križan od- gtavil ne bom nanje, arn- ''*rle n'i Iih razioži 16 e" r a« bova videla!” ■ sam pek, XI. 2()p6t je poteklo časa, da niso ^Jurija, in p ros tej e je dihal '3'.di da je zazidaj konec; poznc-' se kode P*1 že kako napravilo. Obiskoval je zopet redno svojo ro-in0 in pomagal pri domačem lB tH|(o, da se ni ljudem preveč pa je živel v svojem sta- |;azab rmi' tanovanju pri Premcu, kjer jVliliora ukrepala, da odrineta ladi na Hrvaško ali na dobil naliaja takoj sp0111 (tarsko. Potni list bi se ze „ "kako i.ne, dela se pa ,ol; Jošti m denarja dosti. „yj še ne veste, kaj se pravi .jveti,” reče nekega popolane Mili« oblastno očetu in J uri ju. f'e se najeste soka in zabeljene pa že mislite, da se vam dobro godi; kaj ne? Doli pa na Hr-vatskem, najslabše, kar srno jedli, l,,li žganci. In tam jih malo Jniiračedelajo kakor pri nas. Tu-(.„j jih kuhate kakor krompir, in na skledo za osem mlatičev prideta dva ocvirka; tam pa kar kotel na ogenj, noter pa masla cel lonec, v maslo pa žgancev! Kadar aoocvrti, hajdi na mizo! V skledi p« gledajo tako lejio iz maščobe kakor žabe iz mlake.” 3?” se čudi »Kakor žabe, praviš5 Premec. »JNaj me vzame, kdor hoče,” zatrjuje Miha, ‘me jih nismo ravno tako iz sklede lovili kakor žabe. Pa to je samo jed ; kaj pa denar! Koliko smo tega imeli ! Da se ne bom nič legal, do krajcarja ne vem povedati, razumeš, Juri, ampak v okroglem številu: kakor re-zenicega je bilo.” “Koliko si pa prinesel domov?” vpraša oče. “Kako ste čudni!” pravi Miha. “Kaj bom nosil!” “Nič se ne boj, Miha, Premec, “pa povej, kolikor lo, da bo J uri tudi slišal.” “E, kaj bi to govorili,” se brani Miha. “Doli sem imel denarja, oče. doli !” “Veš, Juri, ko je prišel domov, sem stresel vse iz njega, in koliko je bilo, ugani!” “Kaj ni ugibal!”' ugovarja,Mi„ ha. “Juri, ugani!’, zapove Premec, pravi je|bi- "r meneč se za sinov ugovor. n “Ne vem, koliko bi rekel,” pra-yi Juri. Recimo, deset goldinarjev.” "Ila, ha!” se smeje starec. “Ali «i znorel? Naš Miha pa deset goldinarjev! Kako moreš kaj takega 'kup spraviti !” “Morebiti dva goldinja,” ugib-ll'e Juri. “Ne uganeš pravi Premec Ve vidim. Jaz ne bom nič okrog-enH števila povedal, kar narav-,l(,st pa natanko: Petnajst kraj a se mi nihče ne gane iz so-be!” zapreti Premcu in Mihu; potem odkaže tovarišu mesto, kjer ima stražiti, vzame lestvo in jo prisloni na spodnji strani hiše k strehi. Erno zleze žandar na streho in jo začne odkrivati, da bi “izkopal jazbeca . ” Opeka za opeko leti na tla, in nič ne pomaga kletev Prem cava, ki je bil pritekel iz sobe jezit se, da mu bodo raztrgali vso streho. Juri pa je pod streho premišljeval-kako bi se rešil. Cd začetka je mislil, da ga hočeta žandarja z gledom jirisiliti, da vda, in sklenil je mirno čakati do noči, a Križanova namera lzpremeni hitro njegov slkep. Da je Premčeva hiša maio razni ršena in razpraskana, temu se še nihče ni čudil, in tudi Križanu se je to tako naravno zdelo, da ni zapazil, da se nekako prepravi 1-no pod vrhom d ve vzporedni poki drugima dvema križata. Poteh črtah je bil razpočen zid skozinskoz, iu kadar hi bilo .Premen irišlo na misel vetriti svoje podstrešje, bi si bil lahko odprl lino. Ta hišna slabost pa je bila Juri-u znana, in ko je začni, da se iristavlja .lestva, se zavihti na strešni tram, priveže zanj staro vrv m odvali kamen iz zida. Toliko je bil pomolil Križan gla^o iod streho, da je videl, kako leze oni skoz odprtino iz svoje ječe. IJrno skoči z lestve doli m zakriči tovarišu: a v naglici se človek zadene ob vsako reč, in Premec je povsod na poti, tako da se je bil Juri že sKril med drevjem, . ko je počila puška. Kaj pomaga zdaj KrižaTiova jeza! “Zakaj puščam tega sumnega. človeka iz sobe!” vpije nad tovarišem, ki se izgovarja, da mu Premec zastavil pot. Ha, stari grešnik!” se obrne na Premca. “Prazen ue pojdem danes od Vaše hiše. Pripravita se na pot, z nama!” Zakaj pa, primojdunaj !” se huduj e starec; “to bi rad vedel. Onega pojdita lovit, ki je ušel, o-nega!” Kaj pa naša kravica?” opomni mirno Miha, vesel da se je rešil J uri. ‘Izročita jo, kem ur hočeta!” odvrne Križan, in kmalu ju odže-n e ta žandar ta. Kdor jih je srečal se je ozrl radoveden za njimi. “Zopet sta se kje tepla,” je dejal marsikdo. “Da se starcu le ljubi pretepavati se s fantini!” Koso pa zvedeli, zakaj ju čaka kazen, so ju milovali, češ, dobrega srca sta pa le. XII. izmed gora, lu obdajajo Dolino, je naj višja gora sv. Florijana. Proti Dolini je lepo z gozdi obrasla; vznožje ji krije borovec, višje gori rasto smreka in semtertja tudi macesen; vmes pa se nahajajo veliki kosi košatih kostanjev. Na drugo stran pa je ih ribovje pusto in skalnato, in globoko pod n pni teče zelena Sava. V nedeljo po Binkoštih se Dere maša pri Sv. Florijanu, ki je najbolj oddaljena podružnica dolinske fare, da si o-gleda cerkvico, ki jo je stari mež-nar Ožbe, edini sosed sv. Florijana tako lepo opral osnaži 1 in po kate-. ri tako ponosno prižiga sveče, če pride količkaj takih romarjev, se Ožbe ne zlaže, trdeč, da je bila Ferkov natlačeno polna in da je pol ljudi še zunaj stalo. In kako oblastno razkazuje po svetem opravilu cerkev duhovnemu gospedu ali kakemu drugemu veljaku in ne pozabi povedati, kako čudo se je bilo ondi zgodilo pred nekaj leti. “Krovca smo imeli,” pravi, ‘ tistega jTineta, ki postrani hodi. Ko je bil pokril cerkev, pa pravim, naj še zvonik malo pomaši, [ki je tudi potreben. L'a grem v hišo po vrv, da bi ga privezal; toda Tine ježe tak, srčan, da malo takih, in v glavi se mu nikdar ne zvrti. O, pravi, oče, saj ni treba vrvi; na tako pripraven zvonik še nisem naletel; ves pri tleli. Lop! prileti doli iz gornjih lin. Ali si videl, pri tleli? mi je bilo na jeziku; a premagal sem se in zaklical : sv. Florijan, pomagaj! in Tine je zopet vstal. Malo bolj je še postrani hodil, a kmalu je l>i 1 dober.” Tako prijio-veduje Ožbe in potrkava na mala dva zvona, oh! tako genljivo, da stopajo njemu samemu solze v oči. In ka| se je bilo zvonovoma pet tilo, če je res kar jiripove-dujejo Doline! Na goro sta bila prišla, tako pravijo, dya tujca malovredna človeka: in kje se tak ili ne dobi ? Ogledala sta si cer kev in odšla. Ko pa je hotel Ožbe opoldne zvoniti, ni bilo zvonov nikjei. Ilajdi za potepuhoma!Fri Litiji so ju dobili in zvonova pri njih, ki sta izgubila seveda v taki družbi vse blagoslove. V koših sta ju nesla Ožbe in njegova žena Meta v Ljubljano zopet blagoslovit. Sama zase ne stoji gora sv. Florijana, ampak jio obeh piateli se vrste drugi hribi, komaj manjši od nje; in če zaviješ od cerkve proti vzhodu, te pelje steza malo navzdol, potem pa po ravnem skoz prijeten gozdič, ki ga pretrgajo črez pol ure hoda njive in pašniki po širnem gorskem vrhu. Tu stoji na lepi trati prijazna hiša Fre-čarjeva. S skriljo krita streha so vidi pozimi iz Doline, poleti pa izgine za drevjem, ki je nasajeno po vrtu. Hišica ni visoka, a široka je in dolga. Vhod ima od Doline obrnjen, in spredaj stoje štiri visoke smreke. Kraj se imenuje Strma peč, zakaj kakih ^sto korakov od hiše je svet pretrgan proti savski strani, globoko doli zija velik prepad, čigar roO je navrhu obdan s kameneno ograjo, pravim ciklopičnim zidom, brez malte sestavljenim. Kraj prepada so v skalo vsekane priproste stopnice, po katerih hodijo ljudje podnevi, kadar ne polzi preveč, in' če ne uteaneio ubrati daljšega m varnejšega pota. Fosebno varno ni hoditi med tem skalovjem; zakaj prigodi se večkrat, da se kaka skala odtrga in zvali v prepad, in pred nekaj leti je bilo ubilo ondi —lesen križ sredi pota izpričuje— majhno deklico pastirico, ki je jired dežjem iskala zavetja pod skalo- Če pa se skala nad teboj sproži in jo slišiš bobneti po pečevju, Bog ne zadeni, da bi skočil nazaj ali pa stekel naprej: obstani ali pa korakaj mirno svoj pot,tako pravijo ljudje,ki morajo to vedeti. Kdor se pa ne more zanesti na-svoje noge in na svojo glavo, ta naj se drži kolovoza, ki pelje mimo hiše po ravnem in se polagoma zavije doli proti zeleni Savi. Na tej poti stoji jiod vrhom še ena hiša, Simonova. Simon je Fečarju naj bližji sosed, a dasi stojita hiši komaj četrt ure narazen, vendar ne spadata obe pod eno faro.Vrhu hriba je meja fare Dolinske, Kamor se Fečar prišteva, in fare sv. Andreja, ki obsega še Simonov dom. (Dalje prihodnjič.) «e* «s* •5» Ò * •> * ♦ * * * * * «8» ♦ * * ¥ časih sedanje draginje.* * « naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko ^ blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: “Pripravnost je najboljša varnost.” Zabàsanosti ~ r * glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete bobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice- Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino S je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošašti, pomami prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati hoj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdar jev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je piipravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, močnega in rudefega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah. « * « « « trinerjev LINIMENT prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Nejirekosljivo je v slučajih protina, nevralgie, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi o-svežujoče utrujenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Ceua 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in OOc. i Trinerjevo zdravilo zoper kašelj « « je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment. % «fr Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič nagrađeni z: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix--Panama 1916- « * « JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. jk 13.5,5 — i^5Ay a. ftsmanu rtve. CHICAGO, ILL. j» K************* ******«8»<»«M»o!a * * « * * * * % * I % «a» * « « < « i « « * * « * * Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity ClotP.es zanesljiva, Obleke od $13.50 do $32.50 Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. Pri prehladih rdrgnite vrat in prša, kakor tudi stopala a Dr. Rlchter-jevcm PAIN-EXPELLER tT5inkuje takoj olaj&ljivo in prijetno. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 25e. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. Veliko posla?- Da- Toda nikoli, da ne bi dali našim odjemalcem najboljših slik in hitro postrežbo- Naši stroji so prve vrste- Imamo mnogo novih vrst slik zlasti ženitovanjskih skupin, ktere smo se naučili na našem potovanju zadnje poletje. Sedaj smo zopet na starem mestu- Obiščite nas. sag*; “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” | PREJ ALI KASNEJE si bodete hoteli nakupiti Električni likalnik. I NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? 5 Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. j H oughtonCounty ElectricLight Co! Razširjanje naše trgovine W. E. Steckbauer Izdelovalec dobrih tov. Phone 678-J- po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikoy. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. portre- S SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS. E 1 ä I MOŽ SIMONE. I Francoski spisal CHAMPOL. jj| Preložil V. LEVSTIK. & ^SSSSSS^aSSE-S*s4»j85Sš0B3E3Bg< Nobene možnosti ' rešitve, najsi ge tako majhne, ni moglo biti več na razpolago,' sedaj, ko se je gos-pod d’Avrgn zbudil iz svoje slepo-sti, izgubil pogum in tako daleč poza bi b svoje samoljubje, da jo .pozval Osmina in se zatekel k ^đjegovim nekdaj zavrženim nasvetom. Do odvetnikovega prihoda je liki grešna duša blodil po stanovanju, ošteval Chiudo zaradi slabo za-priega okna in si do bolečin razburil živce, videč, da Georges izzivajoče, dasi nedolžno, maha z nogo: in ko je Osmin naposled prišel, se je zaprl z njim v svoj ka binct. N iti najmanjši hrup glasov ni prodrli odondot, kakor sicer, kadar se je gospod d’ Avron pogovarjal, smejal ali razpravljal o čemerkoli s svojimi prijatelji, temveč jedva slišno mrmranje, tako tiho, kakor bi prihajalo iz spovednice; in to je trajalo eno uro, celo popoldne. Gospa d’ Avron je postajala nestrpna. “Oče se je zamotil,” je dejala Simoni. “Obljubil mi je, da mi bo pomagal pripraviti božično drevesce, dočim oosta otroka pri pouku; in čas hiti! Zdaj bi že lahko trakove natikali.” Simona je vstrežljivo začela delati pesti je toda prsti so se ji nezavedno gibali, ko so zvijali rožnate okraske, in znoj strahu ji je močil lase. Nepripravljenosti materine se je bala bol j, nego vsega drugega, kajti potem tako mučnem in dolgem pričakovanju je videla za sebe samo v odločitvi, ki jo ]e slutila Že davno, maloda-dane rešitev. Kedar bi bil polom pri kraju, bi se lohko pričelo vstaje» ’!«• “Požuri se”, je ponavljala gospa d’ Avron. “Jaz pojdem pogle-: dat, če so sveče že pritrjene na drevesce. Mala dva sta prišla doli; gotovo že kaj slutita, ko sta tako prebrisana za svojo starost!” j Gospa d’Avron, ki za svojo ose-; ' iio ni bila posebno prebrisana, se je podala v veliki salon, kjer je stalo drevesce, skrito za dvema španskima stenama, Simona pa je s podvojeno naglico nadaljevala svoje delo. Ali ni bilo prav, da se ubogima otrokoma neprikrajšano b pusti njuno veselje, tembolj, ker so imele temu veselju kmalu slediti bridke izkušnje.” Približala se je bila oknu, da se navžije poslednjih solnčnih žarkov: • : šele takrat, ko je slišala, da je : nekdo vstopil, je dvignila oči od ; dela. Eil je Osmin sam. Pristopil je k Simoni in obstal, ne da bi kaj rekel. Takrat imi je pozorno pogledala v obraz. Moč se ji je bila popolnoma povrnila, in mirno je izpre-govorila. “Govorite tiho zaradi matere. ' Utegnila bi vas slišati, kakor sem vas zadnjič slišala j*z. Vidite, saj že vem, kaj ste mi prišli povedat, in pripravljena sem že, da postanem kmetica v Avronn.“ Meneča, da ga bo presenetila, B9je malodane smehljala; navzlic vsej resnobi položaja, se ji je las-kalo zadoščenje, da se pokaže pogumno pred njim, ki se tako malo ozira na ženske. Toda on ni bil videti r.iti presenečen niti potolažen temveč je dejal s porogljivost-jo, ki je utegnila biti izraz bodisi nevoljne ironije, bodisi živahnega ugovora : / “Niste še tam; daleč vam je še do tjakaj !” Neotesanost Osminovega veden- O ja in njegova instinktivna odur-nost se nikoli ni kazala očitneje, nego takrat, kedar je bil v zadre ui. V tistem hipu je začutila tei. mona bolnosten sunek, kakor od nerodne roke; vsa je prebledela in šepetnila: “Kaj je torej?" “Vidite,” je povzel Osmin, ne da bi izbiral besede, “največja usluga, ki jo je mogoče storiti ljudem, je ta, da se jim pove resnico. Čemu bi vam prikrival to, kar boste inorali slišati čez malo časa? Zagrabite svoj pogum z obema rokama. Mislite si takoj naj-hujše.” “To je popolni propad,” je dejala Simona. “Ali nam nič ne ostane.” Nične ostane! Nikoli si ni predstavljala tega položaja, ki je v prvem hipu zazdel strašen. N jena odločnost pase vendar ni uklonila. Vstala je, in dasiravno so ji drhtele noge, se je držala pokoncu pred Osminom, ter čakala, da potrdi njen strah. “Še hujše je,” ji je odgovoril. in ker je molčala, je nadaljeval odvetnik z isto porogi ji vestjo: ‘•Vidi se, da ne poznate tal«ili poslov. Vi ne veste, da se pri njih lahko izgubi več, nego premoženje ...” “Namreč čast!” je dodala Simo na. “Toda kako?....” Z obema rokama se je opirala na hrbet svojega stola, čuteče, da se vse ziblje okoli nje, njeue besede, kratke in pretrgane, so šle naravnost do cilja. Ta način razgovarJanja je Osminu ugajal, in ko so se vprašanja čustev umeknila praktičnim vprašanjem, se je naglo začela razvijati njegova bistroumnost. “Fosfatna družba je popolnoma uničena” je dejal. “Zgodilo se je skoro v trenotku. Obenem z dolgo prikrivanimi slabimi vspebi v o-bratu, so tudi v denarnem poslovanju zasledili nepravilnosti, izvirajoče iz nepraiidnosti nekaterih in nepoštenost drugih. Tekmujoča ameriška družba se je okoristila s položajem na satansko spreten način. Stopila je v pogajanja, kakor bi hotela prevzeti podjetje in s tem preprečiti, da se kupčija napravi drugod, nato, nato jia je v poslednjem trenotku potegnila svo jo ponudbo nazaj. Propad bo vsak treuotek objavljen. Vaš oče se mora rešiti svojo okgovornosti, kajti s icer se izpostavlja .... ” “Čemu?” “Sodnijskemu preganjanju !” Simona je jedva zadušila vzkrik. V svojih najtemnejših slutnjah, v svojih najbrezumnejših domiš-1 lijah niti ni mislila ha takšno možnost. S čutom absolutne pravičnosti, ki je lasten mladim ljudem, si ni mogla predstavljati, da je mogoče meriti nepoštenje in napako z isto mero in ravnati z nezmožnim ‘poštenjakom ravnota-ko in šebolj ostro, nego z naj-spretnejšim zločincem. Osminove besede so se ji zdele laž, žalitev m bogokletstvo; pomerila ga je s plamenečim pogledom upora in nevolje. “Da, surovež sem, ko tako govorim z vami,” je nadaljeval on, ki je prestregel ta pogled. “Dobro vzgojen in rahločuten človek bi bil lepo molčal in se skril. Jaz pa sem ravnokar vzel vašemu očetu njegove poslednje iluzije in izpolnjujem sedaj isto dolžnost pred vami invaso materjo. Neprijetno je zame, a koristno je vam.” Simoni se je zdelo, da ji hoče po svojem načinu dobro, toda ravnokar ji je bil zada! toliko rano, da se mu še ni mogla zahvaliti: v strahu, da mati ne bo mogla prenesti tolike bolečine, kakor ona; zato ga je naprosila: “Oh, ne povejte še mami .... ne še zdaj!....” “Zakaj ne? uas pritiska, in vs vajine združene sile vama ne bodo od več.” Tisti Lip pa se je vrnila gospa d’ Avron s smehljajočim obrazom. “Zdelo se mi je, da slišim va Čisto la veselo, “dasiravno ste govorili tako tiho, Kakor bi imeli zaupnosti z.mojo hčerjo. Eojdite pogledat naše božično drevesce; letos se nam je še bolj pesrečilo, nego la ni.” V polumraku ni mogla razločiti obrazov, tona poza Osmina in Simone jo je osupnila m vprašala je z izpremenjenim glasom; “Kaj pa vama je, da sta tako zmedena?” Ko nista nič odgovorila, se je preplašila. “Moj mož! K je je moj mož?” je vzkliknila. Hotela se je obrniti proti vratom. Osmin jo je pridržal. ‘Milostljiva, počakajte še malo, prodno ga poiščete,” je dejal, “naj vam najprej jaz v n jegovem “imenu prizDam mučno resnico........ Gosjia d’Avron je obstala na mestu kakor pribita. Oči so se ji razširile od osuplosti in strahu in nervozen trepet jo je pretresal od nog do glave: jedva je slišala nežne hčerine besede in to, kar ji je Osmin pripovedoval o propaeu, o bankerotu in o korakih, ki jih je treba ukreniti. Izvil se ji je krik: “Gospod d’Avron ....govoriti moram z gospodom đ’Avron.” Vzravnala se je ž nenaturno silo; ona, ki je že toliko let letrudo-ma hodila, je planila naprej in stekla kakor olazna proti moževe-, vemu kabinetu. Soba je bila polna teme. zadaj, na kanapeju, je bilo jedva mogoče razločiti potrto postavo gospoda k’Avron in njegove bele lase. Erišedša do njega, se je zgrudila žena na kolena in viknila: “To ni res,kaj ne, da ni, Robert. Reci, da ni res !” Ni ji odgovoril; umeknil se je, da ne bi nihče videl njegove groze in da on sam ne bi videl svojcev v njihovih bolečinah. Šele takrat je uboga žena 'začelv razumevati in se vdajati v neverjetno resnico, da se je varal, da je premagan, da je ne more več čuvati in braniti; duševno in telesno preslabotna, da bi ji prišlo na um, da zamenja njune uloge, ne da bi našla le besedo upan ja ali tolažbe, je začela tako obupno in brezumno ihceti, kakor bi se bilo nebo zrušilo nad njeno glavo. Ta poslednji udarec je oil prehud za gospoda d’Avron. Obrnil se je; tudi čez njegovi lici so drle debele solze in z blebatajočim, pretrganim glasom je mrmral brezzvezne besede. V teh par urah seje bil postaral za dvajset let. ITvikrat se je, kakor drugim, tako tudi njemu prikazovala resnica, ki se je dotlej skri-vala za iluzijami. Kakor neizmerna je bilo prej njegovo zaupa n j e vase, tako p o p o 1 n a je bila sedaj njegova potrtost; in to nasprotje z njegovo običajno brezskrbnostjo, in veseljem do življenja je delalo njegov položaj dvojno pretresljiv. “imejte pogum. .. .zaradi mama! .... Mama, imejte pogum zaradi papa!” je ponavljala Simona in hodila od enega do drugega. “Ali vama ne ostanejo vajini otroci, ki vaju ljubijo?” Misel na otroke je zbudila v gospodu d’Avron nov izbruh bolečin-“Ubogi moji otroci! Jaz sem uničil njihovo prihodnost!” Vsi toliko časa zatirani premis leki so zh(>,a sedaj plačevati krvni davek, taka strosa cenzura ne bo ime-‘speha, nam jamči naša zavez-a,(“a Anglija. Tudi tam so strogo Rimski kapitalizem-sred-njeveški fevdalizem. Spisal A. P. Vsega je dosti v tej dobi: razkošja, siromaštva, uživanja, le nečesa manjka povsod—veselja do dela. Bogatin ne dela, ker mu ni trena, revež pa tudi ne, ker so ga pokvarili zgledi drugih in ker se mu delo ne izplača. Bogastvo se je kopičilo nenaravno in zato nemoralno. Bouaj-V6Č se je zbiralo iz provinc vsled izžemanja in oderuštva. Na drugi strani je manjkalo poganu neke moralne opore, na katero oprt bi se dvigal s svojo osebnostjo in bi la vedno znat prilagoditi zunanjim nenadnim pridobitvam in jili obvladati. Zgodilo se je ravno nasprotno. Zunanji svet je rastei ter vplival s svojim sijajem na čutne zmožnosti; te niso imele v višjih zmožnostih dovolj vodstva in zato so se vrgle v naročaj materiji ter potegnile za seboj celega človeka. Za kulturo višjih duševnih zmožnosti zdaj ni imel več časa, ne moči in tako stoji sredi bogastva brez uma kakor otrok. Duševne sile 30 raztrgane, priliznjene na materijo. Bdgataš se igra z imetjem, četudi v tej igr: tisoči, da, ves svet okolu njega pogine. To je popolo» materializem in njegova gospodarska oblika je nujno kapitalizem. Podlaga poganski socialni jn gospodarski obliki je bila osebna nesvoboda večine ljudi namreč sužnjev. Kaj je bil suženj poganu,; je znane. Rimljanu je bil orodje, ki ga je toliko cenil in gojil, v kol i -kolikor mu je služil kot produivv no sredstvo, da je z njim delal. Najbolj se je razvilo suženjstvo za časa republike, ko so vlačili zmagoslavni Rimljani cele narode v Rim kot sužnje. Porabili so jih povsod: po latifundijah, rudoko-pih, pri industriji in drugoa. Suž n ja je zato tuki vsak bolj cenil ker je bil prost vojaške službe. Ko vojske niso dale več zadosti sužn jev, so veleposestniki posegli po ubožnik rimskih državljanih. Lovili so jih po najetih biričih ter jih zasužnih. Kdor je bil enkrat suženj, je težko dobil zopet pro stost. (Dalje prihodnjič.) MEHKE NEOPOJNE PIJAČE. Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone 787 ***+*++**+*++++++***+++++* J i Ali ste že zavarovani proti ognju? J J Društvo sv. Jožefa št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETU. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Bluejacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. : John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbauitown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft; Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. # * i t i i t i i t Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. t t t |S; ; S, G. Chynoweth Insurance Agency j Naše geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna ' postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in ppepričaite se v Peninsula Meat Market VOGALH. LN E L Al GESTE. Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju. Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Houghton Co., v Houghton JNat’I Bank Houghton, Michigan. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Caiumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sy. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORNIRI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike I’erušič. Za Raymbauitown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno podporno društvo Sv. Mihaela na Calumet. Afidi. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seje se vrše. vsako četrto nedeljo po prvi mašf v cerkveni dvoiari URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda. Podpredsednik, Andro Kavćić. Tajnik, Fran k.Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Gum bad, Anton Miklich, John Klobuctiar, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich, John Iler. Vratar in maršal, Frank Pav lieh. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red Jacket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andro Gumhad. 546 2nd St. Raymbauitown in Laurium, Louis Lavrid.2006 Cài. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut St Tamarack. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsmrtmne plača vsak član J .00 za pokojnikom, toraj eins ved članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na 83.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu! K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda. št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovan je vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske «erkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so. Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. ili zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagainik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE LETI: John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st., Peter Zunich, Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. V slučaju bolezni se.uajprej oglasite pri tajnikn John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. William Fisher, MIROVINI SODNIK UN UAVINl NOTAI? priporoča Slovencem ' Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov. Uraduje v He*-o>an block na 5. cesti. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori E. P. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel- 678 W- Calumet. Mich PRIZNANO IE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Joss. B. Metesh, 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor, Store St. 1. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St-II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik: Jos. Gorshe, 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Raymbauitown In Swedetown- John Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBO R Slovensko - katoliško podporno društvo SV. JAKOBA. ^ št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium, Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druäty* na Laurium. Ima svoje redne mesečne soj« vsako četrto nedeljo v mesecu ob S uri popoldne ” dvorani Gosp. Joh» Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vertin, John Lakner, Jos R. Sedlar, John £jnstarič, ODBORNIKI predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ZA ž LETI: M AD fc ON -BUiLTFOR SERVICE! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, manager. Parker, črnilometna peresa, ki ne puščajo po nepotrebnem črnila- Ako želite dobiti dobrega, o-glasite se pri A. Fahlen & Co. 312 - peta cesta- Calumet, Mich- John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H-Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus. Matt Stubler, Jakob Zimerman, Math Suätarich, Maršal : Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: Jobu Suštarie za Laurium; za Raymbauitown m okolico, Matt. R. Sedlar; za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar. Vslncaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl. 00 na dau za dobo n mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po 820.00 na mesec Cela smrtniua je $800.00 oziroma 8400 kakor se hode kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pošaodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo 8300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali srmti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet »fich. K obilnemu pristopu vabi Odbor- Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. ■'im, Slovenska Katoliška Podporna Družba. Vstanovijena 3. marca-1915 na Calumet, Mich. (jLAVNI URADNIKI: Btođ'sednik: Joha Spreitzer, 218 Oak .55t.... Calumet, Mich. Podpreds.: John Gazvoda, 5Ü9 lain. St.... ì/iurium, ^ rajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.......Calumet, H. taj.: Jos. W. Schneller 2(345 Union St. .Calumet, Blagajnik: Jos. Scheringer, 808 Oak St.. . .Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, NADZORNIKI: Mihael Klo.buphar, 115 7tli St.........Calumet. Mich. John D. Puhek, 2140 Log St............. Jos R. Sedlar, 577 Cedar St............ POROTNI ODBOR. John Suatarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loc. J os. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so “Slov Novice.’' Naznanilo assesmenta. S tem so uradno naznanja vsem članom in članicam S. K. P. -Družbe, da je za mesec juni 1917 naložena posebna doklada (assea-ment) št. (5 v znesku 2l)c za stroškovni sklad. Vsak Član, zavarovan za $800.00 plača skupno $1.00. Člani, zavarovani za $400.00 plačajo 70c. Člani, ki so zavorovani za polovico smrtmue, plačajo polovico smrtninske doklade, dočim morajo plačati v poškodninski, bolniški ali stroškovni sklad enak znesek kot oni, ki so zavoravani za $800.00 Poškodnine in bolniške podpore so namreč deležni vsi Člani v enakem znesku. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jacoba, štev.2, Laurium Michigan: Joseph Snnonich Jr., Nick Vukovich. Od samostojnih članov: Joseph Gorshe. PRESTOPILA ČLANICA: Od društva a v. Jacoba štr. 2. Laurium k društvu sv. Ane stv. 8 Calumet: Katarina Kocjan. Prvo dr. šteje 00 čl. drugo dr. šteje 189 članic. Z bratskim pozdravom: Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D. ILLINOIS, Joliet. — Zadnja želja izpolnjena. Rojak Anton Šneler, 36 let star, sam ski, rojen v Vinici na Belokranj-skeuii je bil danes dopoldne položen k zadnjemu počitku na slovenskem pokopališču sv. Jožefa v Jo-lieta, kakor je želel pred svojo smrtjo. Umrl je v Pittsburghu, Pa., kjer je bival zadnja štiri leta (izza 2. marca 1913) pri svoji ljubljeni materi Ani omož. George Flajnik, 38 —48th street; in sicer je umrl v sredo, 10. maja, popoldne ob 5. uri za naglo pljučnico, za katero je boleval samo devet dni. Že prej je večkrat izrazil željo, da, bi bil rad pokopan v Jolietu, kjer je preživel 14 let in kjer počiva njegov prejšnji očim Anton Vogrin. In zadnja želja mu je bila izpolnjena. Včeraj zjutraj so truplo pripeljali iz Pittsburgha v Joliet, kjer je bilo danes dopoldne pokopano. Pogrebni izprevod je v vodila pogrebna tvrdka A. Nemaniču & Sin. Črno sv. mašo v slovenski cerkvi je služil naš g. župnik, Rev. John Plevnik. Mati po-komikova, gospa Ana Flajnik, in njen soprog, g. George Flajnik, sta se kajpada pogreba udeležila; ž njima je prišla iz Pittsburgha k pogrebu tudi gdčna. Justina Lokar, prijateljica Flajnikovih. Po-kojni Anton Šneler je bival v Ameriki nad 18 let. V Jolietu je bil znan kot “Doc’’ Šneler. Bil je namreč sin nekega starokrajskega doktorja in zelo bistre glave, posebno izveden v sodnih zadevah, torej sam nekakšen “jezični dohtar”, ki je neštetim tukajšnjim rojakom pomagal kot tolmač in zagovornik na sodniji proti naj- manjši nagradi. Bil je telesno pohabljen in zato revež, toda pošten, jak od nog do glave, in zato povsod priljubljen, zlasti še kot oiigi-nalen šaljivec prve vrste. Kdor ga je poznal,ga ne pozabi izlejra. Njegovi spoštovani materi, ki ga je ljubila s pravo materinsko ljubeznijo. in vsem drugim njegovim sorodnikom naše iskreno sožalje, a rajniku večen mir in pokoj! — Umrl je 13 let. stari Anton Rudman, drugi sin g. Johna Rnd-mana, 916 N. Chicago st., znanega lastnika mesnice pod h. št. 1007 N.Scott st. Mladi Rudman je bolovai za srčno hibo. Pogreb se je vršil v soboto. Staršem naše sožalje, a mlademu rajniku svetila večna Inč! OHIO. Cleveland. —V petek zjutraj se je pripetila velika nesreča v družini J. Smrekar, 6112 St. Clair Ave. Petletna Alberta si je zažgala obleko v stanovanju brez navzočnosti starišev. Prepeljana je bila v St. Clair bolnišnico, kjer je kmalu po nesreči umrla. Žalujočim s ta rišem naše sožalje! -Samoumor v slovenski naselbini. V sredo popoldaii si je vzel življenje Martin Tomažič, stanujoč na 9018 Glass Ave. Mrtvega so našli v sobi zvečer ob pol sedmi uri. Prepeljan je bil v A. Grdino-vo mrtvašnico. Vzrok satnoumora ni znan. Iz Avstrije. (Iz “Slovenskega Sveta”).. Lakota v Dalmaciji. — Edinost od 20. marca piše: “Uradni dalmatinski list Smotra SLOVENSKE NOVI JUNIJA ‘.917. Dalmatinska poroča: “Od v^eh strani se čuje, da vživajo poljedelci v sedanji bedi semena, tako ;|da nimajo kaj jiosejati. Nikar tato, ljudje! Mučite se, jokajte,izdajajte, da dobite hrano, toda ne uporabljajte semena ža ničesar IjTe-gega, kakor edinole ži. setev, f|ž-ko nam je danes, toda ako ne demo posejali semenja, nam, bu. I jutri še veliko hujše. Ne jiričakuij-te vsega od vladine pomoči, ne računajte samo na dovoz iz driigji krajev, blizo je čas, ko bo težki Za celo leto dobiti dovolj kruha in sočivja, nas bo morala hraniti udobni Comfort lija. Namestništvo je s trudoii nabavilo nekoliko semena, toda od? tega semena se, žal, veliko poje) Dogaja se tudi, da zahtevajo ni dobijo to semenje tudi premožnebl ši posustniid, katerim ga ni treba j 3L Ko toplomer pade pod ničlo in je treba sekati si novo stezo, samo dblecite par “Hipress” škornj ali “shupaks” z usnjatim vrhi.m da bodo vaše noge tople in udobne. m — gapojdedo. Tako gospodarstvo z uvoženim semenjem ] pravi zločin.” Edinost temu pristavlja : “To je vse nepobitna resnica! Na drugi strani pa obstoja dejstvo, da je želodec ne samo nesrečen, temveč tudi neznosen gost, ki ne ‘ pozna nikakih obzirov, kaj in kako bo jutri! On hoče in zahteva — danes! V sled tega se v imenu bednega naroda obračamo do kompetentnih krogov z najnujnejšo prošnjo, da se, kolikor jim je mogoče, potrudijo, da omogočijo prestati narodu preizkušnjo, na katero jih stavlja želodec!” Rekvizicija vina v Dalmaciji. (Bosnische Post, 30. marca.) “Kakor poročajo iz Dalmaci je, namerava vojna uprava rekvirirati za vojne potrebe vse vino, kolikor ga je še ostalo od lanskega pridelka in kolikor ga ni še prodanega. Oblasti so prejele pozi v, da odredijo v posameznih okrajih Količino vina. Baino ob sebi umevno je, da bodo upoštevali pri rekviriran-ju vina domače potrebe prebivalstva, kateremu bodo pustili gotovo potrebno količin«.”' Ohranite isti par “Shorts” ali “Shupaks” dokler toplomer ne zadene naj višje točke poletja. Našli jih boste hladne in udobne, Pozimi ali poleti je v “Hipress” udobnost, ker trdi in močni gumi prav nič ne trpi od vročine ali mraza. In Hipress” ni samo udoben, ampak, kar je še bolj čudno, je popolnoma odpravilo podplate z žeblji. Kajti podplati belih “Hipress’’ škornj in čižem trajajo dalj kot jeklo. Zdi se sicer nemogoče, toda resnico lahko izpoznate, ako nosite prvi par belih ‘‘Hipress”. Vprašajte svojega trgovca za škornje ali čizme z na robu”. Dal Vam bo pristne “Hipress.” ‘Rudečo črto Made only by THE B.F. GOODRICH COMPANY AKRON. OHIO 38,000 DEALERS VZORC, Za poni:ls.dne in poletne o-bleke so tukaj- Blago je moderno in dobre kakovosti. Iztoka-je popolna in za vse stanove. Za može,, stare ali mlade, za mladeniče in deč- ke^ Cene postene, kroj za negijiv. Kaj pae je trebà več? Naše geslo: Občinstvu ZADOVOLJNOST, ~ DifgRCHME. Sodnija v Avstriji. — Slovenec od 29. marca poro ca: “Valerijan Rribičevič, brat znanega organ zatorja “Narodne Obrane”, bivšega avstrijskega in pozneje srbskega častnika Milana Rribičeviča, je tožil “Hrvatsko” zaradi članka, katerega je priobčila 25. marca 1915, in v katerem se med drugim glasi” .... Družina Bribičevič, ki je ubila našega prestolonaslednika in smrt.... ” Te dni se je vršila obravnava pred zagrebškim sodiščem.Odgovornega urednika Hrvatske je zastopal odvetnik, narodni poslanec dr. Horvat in izjavil, da bo dokazal resnico pri čemur se bo skliceval na avstrijsko rudečo knjigo, spise sarajevskega procesa proti Cabrino-viču in tovarišem,na spise zagrebškega veleizdajniškega procesa dalje na spise zagrebškega pove-ljništva in na spise, kateri so v rokah vlade, oddelek za državno policijo. in na podatke, po katerih je dokazano, da je dobil Bribičevič na dan umora iz Sarajeva naslednjo brzojavko: “Oba konja sta dobro “zaarana”;—dalje na najnovejše spise, katere je našla Del-gradska vojaška uprava. Naravno je, da ni bilo treba dokazati dr. Horvatu resnice, ker so vsi Bri-bičeviči obsojeui oziroma internirani zaradi veleizdaje. Odgovorni urednik Hrvatske je bil oproščen, Valerijan Bribičevič pa je bil obsojen da mora plačati dr. Horvatu 200 kron za njegove stroške.” TONY GREGORICH. 315 Šesta cesta, Calumet. pečinah okoli Sredozemskega morja in po n ekaterih drugih krajih-Najprej je nastal iz njega v dobro gnojeni zemlji navadni kapus (glavnato zelje). Iz navadnega kapusa se je razvil vsled raznomerne in nepravilne rasti listja kodrast; in mehurčasti ohrovt in iz njega rožni kapus, ki nastavlja v pazduhah spodnjih listov znane šopke, glavice ali “rože”. Brimešavajoč vrtni prsti takšnih gnojil, katera posebno pospešujejo rast in razvoj razcveta, so dobili vrtnarji v tako pripravljeni zemlji iz divjega kapusa cvetni kapus ali karfijol in špargov kapus ali brokoli. Slednjič so delali vrtnarji na to, da je kocen pri divjem kapusu zrastel v večjo ali manjšo glavo, in tako se dobili kolerabo. Delo na vrtu vas čaka! GcTioc&te inietr svoj'vrtNtò'óro obdelan;'mil meti zato tudi orodje, kakor, m osti ke, lopate i.t.d. Najboljše orodje v tem oziru boste dobili pri Vašem starem znancu napeti cesti. On Vas bo postregel z vsem, kar potrebujete pri obdelovanju zemlje, kakor tudi z vsem kar potrebujete pri popravi hiše in pohištva. KEGKONEN HARDWARE GO, Telefon: 163- Peta cesta,____________Calumet, Mich. Vse kapnsnice so dvoletne rastline, to se pravi, da še le (navadno) drugo leto poženejo jz listnih pazduh stebla, cveto in dado plod in seme. Ako hočeš torej dobili od njih semena, moraš jeseni nekaj najlepših in najpopolnejših rastlin vsake vrste prav oprezno vzdigniti iz zemlje ter jih v kleti ali v mrzlem gnojaku zagrniti prst ravno tako globoko, kakor so stale poprej. Spomladi vsadi rast line matice, “flančnike”, na vrt, kjer ti bodo obrodile seme. Kako obdelati vrt? Kapusnice. Kapusnicam prištevamo navadni kapus sh glavnato zelje, ohrovt ali savojski kapus, zeljni ohrovt, rožni ali bruseljski kapus, kolerabo, cvetni kapus ali karfijol in špargov kapus ali brokoli. Vse te kapusove vrste so sc vzgojile iz divjega zeljnega kapusa ki še dandanes divji ra3te po Navadni kapus ali glavnato /el-je- Glede na čas, kdaj je glavnato zelje godno, t. j. se stoci v glave razločujemo rano, srednjerano in pozno zelje; z ozirom na obliko glav okroglavnato in stožčasto; po barvi belo in rdeče zelje. Za vrt pride samo rano in srednjerano poštev; pozno ali poljsko zelje se prideluje po zelnikih iva polju. (Dalje prihodnjič.) USTAfiOVIKIJEMA LETA 1S73 Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.0* Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.01 Obveznosti delničarjev 150, Od vlog na Čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot t« postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredaed^ in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, \bW namestnik. SS3RC3CS3ÖC5.' J. A. Minnear & Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in proda-ji železniških, obrtnih,“, bakrenih in delnic z» drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tei. 820, 821, 822. ISHPEMING, MICH. Tel. 312(313.