ZELEZAR
Št. 11 — 25. november 1969
POSLOVANJE JANUAR - SEPTEMBER
Uspeh poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta je pozitiven. Po fizičnem obsegu proizvodnje smo presegli plan za 4,8%, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa imamo presežek za 15,3% ali 14.183 t. Vsi obrati izpolnjujejo planske obveznosti, tudi livarna specialne litine, če upoštevamo asortiment proizvodnje. Nasproti lanskemu letu imamo najvišji porast pri proizvodnji kokil in surovem železu. Izmečki so nižji od normativov, vendar s tem še ne trdimo, da smo dosegli optimalne rezultate,, saj je letna izguba zaradi izmečkov še vedno nad 6 milijonov din.
Število zaposlenih je nekoliko pod planom, od lanskega poprečja pa se je zvišalo za 109 ljudi. To povečanje je opravičljivo, če primerjamo produktivnost dela: po fizičnem obsegu proizvodnje je porastla za 8,7 '%, po realizaciji pa celo za 20,7 %.
Realizacija je za 28 '% višja kot v lanskih devetih mesecih. Plan za letošnje leto presegamo
za 6,4 %, Poprečna prodajna cena je višja za 12 %, kar pomeni, da realiziramo kvalitetnejšo in zahtevnejšo proizvodnjo. Reklamacije letos upadajo, še vedno pa predstavljajo 1,15 % od vrednosti prodaje.
Poslovni stroški so nekoliko nad planom. Zaradi zahtevnejše proizvodnje so v porastu predvsem predelovalni stroški. Režijski stroški so se že močno približali letni planski kvoti. Celotna predvidena sredstva so že porabljena in prekoračena za HTV material in drobni inventar, ker smo letos knjižili na potrošnjo zaščitna sredstva in inventar v uporabi, ki je bil pred tem s polovično vrednostjo knjižen na zalogi. Planske stroške za remont je presegel energetski obrat, vsi ostali pa imajo še rezervo za remonte v zadnjem kvartalu. Stroški za investicijsko vzdrževanje so že presegli predvideno kvoto za letošnje leto.
(Nadaljevanje na 2. strani)
SVETEL EV POMEMBEN MEJNIK
Leto 1943 se je pačasi nagibalo h koncu, po Evropi pa so še divjale naj srditejše bitke. Pod udarci zavezniških armad, med katere so mnogi že upravičeno prištevali tudi našo ljudsko armado, je bila zlomljena os Rim-Berlin. Ze je prodrla v svet resnica o boju naših narodov, čeprav je begunska vlada v Londonu še vedno slepila svet s svojimi podlimi diplomatskimi manevri, ki so jih podpirale že zdesetkane čete kvislingovskih komandantov poživinjenih klavcev in požigalcev.
Vsa ta umazana prizadevanja nazadnjaških sil pa so zadobila smrtni udarec po objavljenih sklepih II* zasedanja AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943. Takrat je ves napredni svet uvidel, dà borba jugoslovanskih narodov ni le vojaška obramba pred okupatorji temveč gre za veliko več. Hkrati z naraščanjem vojnih uspehov partizanske vojske je rasla tudi nova ljudska oblast in s tem dejstvom so morali računati vsi veliki, ki so imeli drugačne
načrte na račun naših narodov. Morali so riam priznati pravico do samoodločbe, priznati so morali AVNOJ kot edino politično oblast v Jugoslaviji. Neodločneži so v tistih usodnih dneh opravičevali svojo omahljivost z mnenjem, da bodo itak velike sile odločile izid boja in bodočnost naših narodov. Vsi pa vemo, kakšna bi bila taka bodočnost, žalostna in ždljiva za tolikšne žrtve, ki so padle na žrtvenik naše svobode. Pomenila bi razdeljenost naših narodov po načrtu »fifty-fifty«, pomenila bi nagrado izdajalcem in nekdanjim izkoriščevalcem delovnih ljudi.
Odloki z II. zasedanja AVNOJ v Jajcu so torej jasno prikazali trdno odločenost naših narodov, da si po svoje krojimo usodo. Zato so jih spoštovali vsi zavezniki, čeprav jim to ni bilo najbolj po volji. Jugoslavija je bila s svojim junaškim bojem priznana tudi po končani vojni, s tem pa tudi vse njene pridobitve.
Zasedanje centralnega delavskega sveta
V soboto 15. novembra t. 1. je bil na prvi seji konstituiran Centralni delavski svet Združenega podjetja slovenskih železarn. Zasedanje je bilo v Ljubljani. V centralnem DS imamo štorski železarji 8 članov. Za predsednika centralnega delavskega sveta je bil izvoljen Tomaž ERTL iz jeseniške železarne, za njegovega namestnika pa Ignac Zagoričnik iz naše uprave osnovnih sredstev. V CDS so iz našega podjetja še: dipl. ing. Barbo-rič Janez, dipl. ing. Knez Peter, dipl. ing. Starc Milko, Sotlar Stane, čuvan Olga, Mavec Ivo in Vlado Kaluža. Izvoljen je bil tudi Poslovni odbor združenega podjetja in za njegovega predsednika Tugomer VOGA, naš glavni direktor; v poslovnem odboru je iz našega podjetja še Marjan Bele j.
Predsednik Centralnega delavskega sveta Tomaž Ertl je
na seji poudaril, da moramo železarji ujeti korak s hitrim družbenim, ekonomskim in socialnim razvojem.
Sprejeli so statut združenega podjetja slovenskih železarn, ki bo dostavljen članom vseh treh združenih podjetij v pretres. Poudarjeno je bilo, da določijla statuta ne pomenijo, da bi bili slovenski železarji z dosežno stopnjo integracije že zadovoljni. Nasprotno, želimo si krepkejše povezanosti in zato je pomembno, da statut ne zapira vrat za še tesnejše povezovanje gorenjskih, koroških in štajerskih železarjev.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Gregor KLANČNIK je med drugim omenil, da je združeno podjetje nedavno sklenilo sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju z železarno Nikšič in petletno kupoprodajno pogodbo s tovarno kovanega orodja v Zrečah.
V torek, 4. novembra, je obiskal naše podjetje podpredsednik IS republiške skupščine tov. Vinko Hafner ter se živo zanimal za tekočo problematiko, za težave, s katerimi se borimo, za naš razvojni program in kako le-ta poteka.
'Nj /—\'Nj /—NN| /—'s,NJ /—VNI /—\'\"I /—''NI /j?s,NI /pyNj /—'s Ni i~\<i /—s'Nj /£NNI (Cs Ni /£\'.Ni /£NNi /f?\'Ni £SJN5 /£a'N| /£\'NI ICi
I \ I ! J/j! \ I ! J/st \ \ lJ/jl \ I /J/j! \ I ! J/,! \ I Islsl \ \ ! sl j! V l tj/J \ l Isbl \ I lJ/sl \ I /J/s! \ I /✓/>/ \ 1 lsf,l \ \ V1 /Jtj V 1 iJhl \ I lJl,l \ 1/✓/✓/ \ 1 /J/s! \ \ lJ/,1 \ I Is/st \ I ! J t.
Ob Dnevu republike iskreno čestitamo vsem članom delovnih skupnosti Združenih slovenskih železarn
Delavski svet podjetja Upravni odbor podjetja Direkcija podjetja Družbeno-politične organizacije Uredništvo »Štorskega železarja«
7//IV'//'/1 ' *7/7 1 \ t'/ft I M'lfl I \ l'/fl i \ /'//71 \ l'/fl \ \ l'/fl 1 \ l'/fl l \ l'jfl \ \ /'//71 \ l'/fl I \/'//7 l \ l'/fl i t l'/fl \ \ l'/fl I \ /'//71 \ l'lfl I \ l'/fl 1 \ l'/fl1 \ l'/fl IV
.Nr/i>^/ ixćr/ !X\~/ !>a-/	/ !X\7/ !X\p/ !X.\—/	iX^/lNAp/ !>>■-/	<>5~/ !x\?/ Un
Ključna vprašanja ekonomske politike za leto 1970
V zveznem izvršnem svetu so razpravljali o izdelavi koncepta ekonomske politike, ki bi veljala za prihodnje leto. Izhodišče pri izdelavi tega koncepta je bila pozitivna ocena letošnjih gospodarskih gibanj, obenem pa rezultati ekonomske politike, izvajane v lanskem in letošnjem letu. Smatra se, da so rezultati ekonomske politike, izvajane v poslednjem letu in pol, potrdili opravičenost njenih osnovnih koncepcij. Obdobje, ko je bila s številnimi težavami obvladana resna stagnacija v gospodarstvu, je bilo namreč predvideno. Prišlo je tudi do zelo dinamičnih tendenc, ki so vplivale na povečanje proizvodnje. Tudi na številnih drugih sektorjih so zabeleženi pozitivni rezultati, toda v dinamični konjunkturi se pojavljajo tudi elementi nestabilnosti in neuravnovešenosti v gospodarstvu. Predvsem pride do tega zaradi predimenzioniranostl potrošnje, ki presega materialne zmogljivosti in to v oblasti proračunske investicijske, kot tudi osebne potrošnje.
Rezultat takšne preobsežne notranje potrošnje in neuravnovešenosti je tudi povečani deficit v plačilni bilanci. Ta deficit bo namreč dosti večji, kot smo pričakovali. Pojavile so se se negativne tendence v gibanju cen in v nekaterih drugih sektorjih gospodarstva. Zato se kaže potreba po merah ekonomske politike, katere cilj bi bil koncentriran na štiri ključna področja: postopno omejevanje gospodarske konjunkture, zmanjševanje deficita v plačilni bilanci, ublažitev problema nelikvidnosti in zaustavljanje tendenc v področju razdeljevanja na škodo gospodarstva. Vse mere ekonomske politike bi morale biti podrejene ciljem te politike v okviru naštetih štirih ključnih področij gospodarstva.
Omejevanje gospodarske konjunkture pa nikakor ne pomeni, da lahko v prihodnjem letu pri-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tinačni rezultat, ki predstavlja razliko med stroški in dohodki, je iz poslovanja v letošnjem letu pozitiven. Ker pa smo po predpisih prešli letos iz obračuna po plačani realizaciji na obračun po fakturirani realizaciji, smo morali doseženemu pozitivnemu rezultatu priključiti negativni saldo iz neplačane realizacije v začetku leta. S tem smo devetmesečno poslovanje zaključili z izgubo.
Na negativni rezultat so v precejšnji meri vplivali tudi izredni izdatki, ki presegajo izredne dohodke za 640 tisoč din. V tem imajo občutno postavko plačane zamudne obresti dobaviteljem. Zaradi splošne nelikvidnosti v gospodarstvu so tudi naša bančna sredstva stalno blokirana. Terjatve do kupcev predstavljajo trimesečno realizacijo in vsa prizadevanja, da bi ublažili to stalno pomanjkanje likvidnih sredstev, so neuspešna.
Po delitvi celotnega dohodka in dohodka smo porabili ža Izplačilo osebnih dohodkov 80,5 v'o
čakujemo nekakšen šokantni obrat, bistveno zmanjševanje stopnje rasti, ki bi vodilo v bližnjem obdobju do nove recesije. Dejansko gre za korigiranje stopnje rasti, ki bi v večji meri omogočila vzdrževanje stabilnosti na vseh bistvenih sektorjih gospodarstva. Računajo, da bi temu cilju ustrezala stopa rasti družbene proizvodnje devetih procentov. Pri tem navajajo, da se že zapažajo določeni znaki zaviranja konjunkture, tako na domačem tržišču, kot tudi v nekaterih razvitih deželah, s katerimi trgujemo. Tudi ukrepi, ki jih je zvezni izvršni svet predložil za ublažitev problemov nelikvidnosti v gospodarstvu, bodo' delovali po svoji plati na omejevanje potrošnje, ker imajo restriktivni značaj.
Kar zadeva kreditno-monetar-no politiko, ocenjujejo, da bi jo bilo treba v prihodnjem letu v
predvidenih sredstev za letošnje leto. Poprečni osebni dohodki so v primerjavi z lanskim letom porasli za 19,9 %. Porast je povezah z zvišanjem produktivnosti dela in z doseženo realizacijo, od katere je po obstoječem pravilniku odvisen pretežni del izplačanih osebnih dohodkov.
' Ob razpravi letnega gospodarskega načrta je bil sprejet tudi sanacijski program za izboljšanje poslovnih rezultatov. V tem obdobju je večina postavljenih nalog za celotno podjetje realizirana, nikakor pa ne moremo trditi, da so obveznostim sledile vse enote.
Da bi kljub težavam, ki so nas spremljale v devetih mesecih in se v zadnjem četrtletju še povečale (pomanjkanje elektroener-gije, nelikvidnost, naraščanje cen in sl.) dosegli pozitivni,rezultat, je potrebno, da si vsi člani kolektiva prizadevajo, da se poveča ekonomičnost, da se optimalno koristijo kapacitete in da čimbolj poraste produktivnost dela.
S.	A.
večji meri odrešiti funkcije čuvarja stabilnosti, zato se pa v tem pogledu nasloniti na druge mere ekonomske politike, predvsem pri razdeljevanju in fiskalni (proračunski) politiki.
Za saniranje deficita v plačilni bilanci niso predvidene kakšne globalne restriktivne mere, temveč se bo z merami ekonomske politike vzpodbujalo prekoračitev deficita v zunanjetrgovinski izmenjavi ublažiti predvsem s pojačanjem izvozne aktivnosti. Po drugi strani je ne-obhodno sprejeti ustrezne predpise, s katerimi bi se izognili določenim slabostim v tako imenovani montažni, industriji, ki se direktno odražajo na povečanju deficita v plačilni bilanci.
Nevzdržno je namreč z gledišča gospodarskega sistema, da se v formalnih kooperacijah z inozemskimi partnerji dejansko vrši 1 direkten uvoz in pri tem
Sklepi DS podjetja na zasedanju 7. novembra t. 1. po vprašanju rangiranja delovnih mest so naslednji:
DS smatra, da je potrebno proces usklajevanja rangiranja delovnih mest še vedno dopolnjevati, toda le takrat, ko se spremeni vsebina, kakor tudi organizacija dela, ob upoštevanju postopka, ki je sprejet po Pravilniku o rangiranju delovnih mest in da se pri tem upoštčva-jo sprejeta stališča in kriteriji.
Za bodoče usklajevanje pripomb in enventualnih pritožb so obvezni kriteriji rangiranja delovnih mest, kot sledi :
—	potreba strokovna izobrazba in praksa;
—	odgovornost za sredstva pri delu, predmete dela ali organizacijo dela;
—	težina dela (fizični napor in podobno).
Postopek za vlaganje pripomb in eventualnih pritožb je enoten za vse podjetje in ga sproži osebno prizadeti preko strokovnega vodstva in organov upravljanja enote. Tako izoblikovana utemeljena stališča se preko vodstev obratov in sektorjev ter delavskih svetov posredujejo na kadrovsko službo. Kadrovska služba podjetja opravi strokoven pregled zahtev in primerja zahteve z ostalimi delovnimi mesti v podjetju, pogovori se z pri-tožiteljem in z vodjo enote in tako opremljen predlog predloži UO v pristojno rešitev.
Pritožbe se bodo obravnavale kvartalno.
Na vsako pritožbo je treba dati odgovor v pismeni obliki v roku, ki ga predvideva pravilnik o delitvi OD.
ustvarja visok zaslužek. Najboljši primer za to je kooperacija nekih manjših podjetij z inozemskimi firmami v montaži pralnih strojev in nekaterih drugih gospodinjskih strojev.
Prav tako se smatra, da bi bilo treba sprejeti predpise, s katerimi bi. odpravili sedanje slabosti v kreditiranju domače opreme na našem tržišču, ker znaten uvoz opreme iz inozemstva ne sledi samo zaradi boljše kakovosti, temveč tudi zaradi ugodnejših kreditnih pogojev.
Kar zadeva odnose v delitvi, je naloga zaustavljati sedanje neugodne tendence v škodo gospodarstva. V tem bodo določnejše rešitve prišle do izraza v pripravah proračuna za leto 1970, kot tudi v načrtih potrošnje v ostalih, negospodarskih področjih.
R. U.
V kolikor tak postopek ni predviden s pravilnikom, je treba pravilnik o oblikovanju in delitvi sredstev za OD dopolniti s tem določilom.
Vse spremembe, ki nastanejo na podlagi takega načina reševanja je treba objaviti kolektivu na običajen način, seveda pa obvestiti o tem tudi vodstvo obrata ali sektorja.
Enak postopek velja tudi za vse razširitve zasedbe na delovnih mestih, kakor tudi za otvoritev novih delovnih mest, ker se z vsako spremembo posega v maso OD obrata, ki se z dodatnim številom točk ne povečuje, ampak se s tem avtomatsko znižuje vrednost točke.
BURI OKO VA PLAKETA TUOI V ŠI0RAH
Ob desetletnici smrti ing. Stanka Bloudka bodo podelili najboljšim telesnovzgojnim društvom v Sloveniji Bloudkovo plaketo. Podelitev bo svečano izvršena v sredo, 26. novembra t. I. ob 16. uri v Klubu poslancev v Ljubljani. Med odlikovanimi društvi je tudi TVD Partizan-Kovinar Štore. Predstavnike našega društva bo sprejel in jim čestital tudi glavni direktor naše železarne tov. Tugomer VOGA, v četrtek 27. t. m. popoldne v Domu železarjev na Tcharjih. O tem dogodku bomo v našem glasilu še poročali.
TVD Pàrtizan-Kovinar Štore naše iskrene čestitke!
Poslovanje
januar — september I&IMP
Rangiranje delovnih mest
Iz poročila glavnega direktorja podjetja na zasedanju DS 7. novembra letos povzemamo:
Izražena je bila želja, da bi kolektiv seznanili s stanjem v investicijski izgradnji, kaj smo, kaj imamo še napraviti in kakšni so problemi. Delavski svet mora biti s tem točno seznanjen, da lahko daje avtentična tolmačenja, ker se porajajo v kolektivu drugačne govorice, ki so neobjektivne. V
Kaj smo doživljali s stališča finansiranja. V letu 1961 je veljal finančni odnos v tem smislu, da je Zvezna banka udeležena z 90 %, podjetje pa z 10 %. Na pobudo slovenskega gospodarstva, da se bivša sredstva splošnega investicijskega fonda nekje decentralizirajo, je nastal nov odnos 35:65. Nadaljnji u-krep, ki je tekel v tem času, da bi moral vse podražitve, ki so nastale po reformi in razne kurzrie razlike, nositi' drugi partner, tako da se danes praktično nahajamo od takratnih 90 % v udeležbi banke in 10% naši udeležbi praktično 50:50. Mi smo se znašli v tej spremembi in prišli do takega stanja, kakršno je. Imamo tudi na tem področju razčiščene pojme,, mi smo se trudili, da bi postavili realne roke. Mi smo rabili več kot dve leti, da smo z upornim dokazovanjem dokazali, da se je podaljšala izgradnja investicij radi nepravočasnega dotoka denarnih sredstev za 36 mesecev, v Ravnah za 32 mesecev. Čim smo uspeli s tem, smo zahtevali spremembo rokov izgradnje in odplačilnih rokov, sicer bi bili morali že lani pričeti odplačevati anuitete ne da bi imeli kakršenkoli uspeh oz. efekt. Mi- smo skupno z Železarno Ravne nastopili v banki, da banka ta čas, ko nismo prejeli pravočasno finančnih sredstev,, nima pravice obračunavati takozvane inter-kalarne obresti. Ta zahteva je še, ni pa še rešena in jo je potrebno obravnavati še na kreditnem odboru JIB. Rešeno, je to, da .imamo nove roke izgradnje in sicer, da. stvari dokončamo do konca Leta 1971 in da od 1. 6. 1971 že vršimo poskusno obratovanje in da pričnemo prve anuitete odplačevati 1. 7, 1971, Predlagali smo tudi, da bi bila začetna anuiteta nižja, ker proizvodnje še uvajamo in bi tako lažje zmogli naša pač .velika bremena. V tej zadnji zahtevi nas podpira tudi IS SRS.
Po spremembi cen in kurza je naša celotna investicija 22 milijard, od tega smo izkoristili efektivnih 11,5 milijard od Zvezne banke 5,48.0 milijard, od KBB Ljubljana 6,081 milij.. ali 5&'%.
Po strukturi smo dosedaj izkoristili za gradbena dela 4,3 milij,, za domačo opremo 2,1 mi-
lij,, za uvozno opremo 4,4 milij. in za ostalo 589 milij.
Po obratih je situacija naslednja:
1)	Elektroplavž in aglomeracija - že v letu 1964 je bila dokončana rekonstrukcija TH-1 peči, ki je zajela zamenjavo pečnega transformatorja, izgradnja 110 kV daljnovoda Selce— Štore, igradnjo razdelilne 110 kV postaje v Štorah in izgradnjo 110 kV odvodnega polja v RTP Selce. Na rudnem dvoru pa je bila rekonstruirana žerjavna proga ter montirana dva nova mostna žerjava.
Z začasno opustitvijo gradnje drugega plavža preostane po programu le izgradnja avtomatične dozirne naprave zasipa peči in postavitev druge tave aglomeracije. Ta dela bodo dovršena v letu 1971.
2)	Jeklarna - za obrat nove jeklarne j'e že nabavljena 40-tonska elektropeč iz uvoza, naročeni so potrebni žerjavi. V izvedbi so projekti hale, ki že upoštevajo spremenjeno lokacijo ob podaljšku valjarne, kar pomeni .prihranek 1 milijarde dinarjev. Pričetek gradnje objekta je predviden v, začetku leta 1976. Objekt bo pripravljen za poskusno obratovanje' v III. kvartalu 1971.
3)	Valjarna - hala valjarne oz. objekta je v celoti zaključena. V izdelavi je sanitarni aneks za valjarne in jeklarne, ki bo dokončan v III. kvartalu 1970.
Gradbena- dela temeljev va-ljarniških naprav so zaključena za obe koračni peči z dimnimi kanali in temelji dimnikov, dovodno , in odvodno valjčnico, prednjo in zadnjo delovno površino ter progoi 0 550, strojnico I, mazalno- centralo in jamo za škajo-, V izdelavi so dela- na progi
0.300 in-, strojnici II. Potrebno je zgraditi še temelje proge 0,250 in temelje za hladilne klopi. V teku so montažna dela mehanske in e,lektroopreme koračnih peči, proge 0.550 s strojnico I in mazalno centralo. Potrebno je zgraditi še notranje energetske priključke in čistilno napravo za indukcijsko vodo.
Montaža proge 0 550 bo zaključena do konca decembra 1969, vendar ohratovàri'je te proge še. ne bo možno, dokler ne bo zgrajena obzidava koračnih peči, montaža proge 0 3(10 in zgrajena čistilna naprava za hladilno vodo, ki bo omogočala re-cirkulacijo. Montaža proge 0300 bo zaključena v juni ju 1970, proga 0 250 ter vsa preostala oprema pa do- oktobra 1970.
Na progi 0 550 bo možno pričeti s poizkusnim obratovanjem v juliju, prihodnjega leta, med-
tem ko z ostalirfti programi pa sukcesivno do konca leta 1970.
4)	Livarna valjev in kokil
Z rekonstrukcijo tega obrata smo pričeli v letošnjem letu. Naročena je vsa uvozna oprema, ki bo dobavljena v I. kvartalu
1970.	V teku pa so zaključki za dobavo domače opreme. Pri gradbenih delih pa je dokončana nova livna jama za kokile, v. teku pa so gradbena delà nove transformatorske postaje.
Rekonstrukcija obrata livarne I se odvija pod zelo težkimi pogoji, ker ne sme ovirati preveč tekoče proizvodnje. Zato. se dela izvajajo efapno. in pričakujemo, da bodo v celoti zaključena do konca leta 1970.
5)	Obdelovalniea valjev
Za ta obrat so zaključena dela na temeljih hale, v teku pa so montažna dela hale, ki bo končana v I. kvartalu 1970. Za ta obrat je potrebno še zgraditi sanitarni in tehnološki aneks s trafopostajo ter notranjo ureditev hale s potrebnimi temelji za obdelovalne stroje.
Uvozna oprema, tj. stroji za obdelavo valjev, je zaključena s firmo Waldrich in bodo naročeni stroji dobavljeni sukcesivno od julija do oktobra 1970.
Novi stroji bodo montirani in pripravljeni za proizvodnjo do konca leta 1970, medtem ko se bodo stari stroji iz obstoječe ob-delovalnice postopoma preseljevali in sočasno generalno popravili, tako da bo selitev obrata zaključena v sredini leta- 1971.
6)	Energetski obrat - dosedaj so zgrajeni in stavljeni v obratovanje naslednji energetski- objekti:
a> elektroenergija - obrat 110 kV daljnovod Selce—Štore, 110 kV razdelilna postaja Štore, 110 kV odvodno polje Selce, trafopostaja, črpališče in kompresor-ska postaja I, centralna trafo-postaja 35/5 kV Štore II, trafopostaja črpališča- in kompresor-ska postaja II, trafopostaja valjarne II, trafopostaja livarne II, izgradnja visokonapetostnega omrežja Store II.
b)	plinska energija - avtomatska mešalna postaja v StorahT, glavni plinovod Štore I — Štore IL razdelilno omrežje mešanega plina v Štorah I, razdelilno omrežje MPt-plina v livarni II, razdelilno omrežje MPt-plina v valjarni II.
c)	komprimirani zrak -.rekonstrukcija kompresorske postaje Štore I, izpopolnitev o-mrežja» komprimiranega zraka Štore II (za livarno in valjarno).
d)	parna energija — rekonstrukcija kotlarne Štore I s postavitvijo novega parnega kotla, izgradnja parov.oda Štore L —
Štore II, izgradnja parnega razr-vodnega omrežja Štore II.
e)	mazut - izgradnja mazutrie postaje v Štorah I.
f> industrijska voda - rekonstrukcija črpališča Štore I, izgradnja črpališča z bazeni Štore II, izgradnja glavnega cevovoda industrijske vode Štore -Štore II, izgradnja razvodnega omrežja Štore II.
g) pitna voda - delna izgradnja omrežja pitne vode Štore II.
. V gradnji pa je dodatni cevovod Opoka—Štore I ter glavni kolektor med črpališčem II in valjarno II ter jeklarno II. Cevovod in kolektor bosta zgrajena do konca leta 1969.
Pri energetiki je potrebno v bodoče še zgraditi čistilno napravo za čiščenje hladilne vode v valjarni II ter napravo za mehčanje vode v črpališču II. Obe navedeni napravi bosta zgrajeni v letu 1970.
Poleg navedenega je v programu še izgradnja akumulacijskega jezera Tratna, ki bo oskrbovalo železarno z indukcijsko vodo, zlasti v sušnih obdobjih. Za to pregrado je v končni fazi izdelava- glavnega projekta. Z delom na pregradi se bo pričelo pomladi 1970. Dela se bodo finansirala delno iz našega investicijskega kredita, delno pa preko Republ. vodnega sklada ŠRS in skupščine Celje.
Razen navedenega v poročilu fio potrebno pri . investicijski izgradnji v letih 1970- in 1971 opraviti še razna dela kot so izgradnja potrebnih industrijskih tirov, cestišč ter. ostalih komunalnih objektov.
Po . izvršeni izgradnji se bo realizacija povzpela na340,545.000 din, celotni dohodek na 352.545 din, materialni stroški na
198.647.000	din, amortizacija na
26.070.000	din, dohodek podjetja na 127,828.000 din, OD masa na
. 56,635,000 din, neto OD povprečno mesečno na 1.314,000 N-din, število zaposlenih na 2.310, skladi na 41,167.000 N-din, produk-. tivnost din/zaposl. na leto na
1521617.000	N-din.
, Sredstva amortizacije bodo da končane rekonstrukcije precej konstantna zaradi neaktiviranih osnovnih sredstev, po končani rekonstrukciji pa bodo dosegla višino do ca, 26,000.000 diri, pri . čemer je upoštevana amortizacijska doba za gradbene objekte ca, 60 oz, 50 let, za opremo pa od 12 do 18 let.
Življenjska doba za posamezna . osnovna sredstva . se pa lahko menja z ozirom na njihov karakter, v okviru finančne zmogljivosti posameznih obratov. Pri , tem j:e potrebno upoštevati funkcionalnost naprav ter njihovo fizično in tehnološko zastaranje.
(Nadaljevanje na 4. strani)
INVESTICIJSKIH DEL
POTEK
(Nadaljevanje s 3. strani)
Razpoložljiva sredstva podjetja predstavljajo sredstva skladov in amortizacije, ki služi za kritje raznih zakonskih in drugih obveznosti, nadomestila osnovnih 'sredstev, družbeni standard, odplačila anuitet ter razširjeno reprodukcijo.
V letih po rekonstrukciji bodo razpoložljiva sredstva v veliki meri angažirana za odplačilo anuitet investicijskih kreditov najetih za realizacijo izgradnje.
Pri slabšem trentu cen, osnova evropske cene, in osebnih dohodkih, smatramo, da bi nam ostalo 950 mili j. za sklade skupne porabe oziroma družbeni standard.
Iz te kratke informacije je razvidno, da nam leto 1970 in 1971 predstavlja polno angažiranje, da dokončamo objekte, ki danes že kažejo določeno stopnjo dovršenosti. Opozoril bi lahko na sledeče: Marsikje se v kolektivu poraja vprašanje, češ potem pa ne bomo imeli kaj delati, tudi v naši livarni. To vprašanje je predvsem odvisno od nas samih, kaj smo sposobni napraviti, da nas tržišče sprejme. Vendar lahko trdimo, da pri taki orientaciji kot je sedanja, ni nobene bojazni, da bi proizvodnje ne mogli spraviti na trg. Mi se moramo v teh dveh letih pripravljati, da bomo sposobni zahteve tržišča obvladati in časovno izpolnjevati obveznosti. V novi livarni se je pojavila stara miselnost, češ livarna nima kaj delati. Druga plat medalje pa je ta, da smo morali plačati 6 milij. penalov radi nepravočasnega dobavljanj a naših proizvodov, da prejemamo stalne urgence, da imamo take in take zaostanke. Nekje se « tem v zvezi postavlja vprašanje, kaj bo z našimi valji. Dokler Jugoslavija pri naših kapacitetah uvaža še p refe o
2.000	ton valjev, lahko rečemo,
da je še dosti možnosti za plasman naših valjev, vendar ne smemo prezreti dejstva, da obrat v sedanjem stanju nima ustrezne kondicije in ne more slediti tehnološkim zahtevam trga, zato še vedno prihajajo valji iz uvoza, ker jih mi na sedanjih primitivnih sredstvih ne moremo izdelovati. Za valjar-stvo me nič ne skrbi, ker smo samo pri dveh kupcih prodali 50 % naših kapacitet. Če vsemu temu pridružimo še konstatacijo, da je nastopilo izredno veliko povpraševanje po celi Evropi in svetu za materiale črne metalurgije, pomeni to, da se je treba na proizvodnjo pričeti dru-
Uvodne besede je imel dosedanji sekretar sekretariata o-snovne organizacije mag. ing. Alojz Šturbej, ki je najprej govoril o aktivnosti članstva ZK in njeni organiziranosti. Dejal je:
»Za našo organizacijo je posebej aktualen tisti zaključek 9. seje občinske konference ZK, ki govori o tem, da je potrebno prenesti težišče bitke za pre-osnovo Zveze komunistov med članstvo. Da bi na novo zastav-' ljene oblike- in metode dela v Zvezi komunistov zaživele in dajale Učinkovite rezultate, je potrebno pristopiti k podrobni diferenciaciji našega članstva. Ugotoviti moramo, koliko članov naše organizacije je pri-
gače pripravljati. Ko sem dal to informacijo, sem imel sledeče v mislih. Dinamika izgradnje je naložena našim, izvajalcem in naši posebni službi, ki se mora z nami brigati v koordiniranem delu za potek del. Drugo vprašanje je priprava kadrov, izbira kadrov, tehnološka kondicija, tržna orientacija, to so stvari, ki niso stvari samo ene službe, je predvsem stvar tistega obrata, ki bo izboljšane investicije koristil, pa se morajo te sile tudi tam angažirati. Predvsem je važna kadrovska priprava. Mi smo veliko defektov v livarni II naredili tudi zaradi tega, ker smo enostavno nasedli stališču,
pravljeno s svojim članstvom v ZK prispevati aktiven delež k uresničevanju postavljenih nalog, koliko članov se je pripravljeno konkretno spopadati z nosilci preživelega in nedemokratičnega. Ta ocena je neobhodno potrebna, da bi bili lahko pri programiranju bodočega dela, pri ocenjevanju naših političnih moči čim bolj realni. Pomemben zaključek omenjene seje občinske konference o tem, da je preobrazba Zveze komunistov nenehen proces in da je zato potrebno stalno prilagajanje načinov organiziranja komunistov novonastalim pogojem družbenih odnosov, nas obvezuje, da tudi v naši delovni organizaciji razmislimo o formiranju oddelkov ZK po vseh naših temeljnih proizvodnih sklopih in tako u-stvarimo organizirano politično delovanje komunistov tam, kjer delajo in se spopadajo z osnovnimi problemi proizvodnje in upravljanja.«
Nadalje je ing. Šturbej govoril o reformskih prizadevanjih naše družbe in našega kolektiva ter s tem v zvezi o trenutnem težavnem gospodarskem položaju našega podjetja. Spomnil je na naloge, ki smo si jih zadali ter kaj smo doslej uspeli napraviti:
»O uspešnosti ali neuspešnosti izvajanja delovnega programa je danes pravzaprav težko govoriti, ker smo ga sprejeli šele v juniju, drugič pa, ker so v njem zajete bolj dolgoročne kot kratkoročne naloge. Z delovnim programom smo obvezali vse komuniste, vsakega na svojem področju. Če poskusimo danes
da se bo človek že hitro priučil nove mehanizacije, zato lahko rečemo, da je predvsem važna miselna priprava in stopitev človeka s strojem, kar seveda zahteva določen čas. V kolikor pa gotovih ljudi ne bomo mogli priučiti za nov način dela in mehanizacijo, je zadolžitev tovarne, da te starejše ljudi počasi spravi v pokoj.
Delavski svet je vzel podrobno analizo investicijske dejavnosti na znanje, s tem, da jo je posredoval v skrčeni obliki DSE.
Sprejel je tudi sklep, da je žd sedaj potrebno pripravljati projekt okrog tehnoloških priprav in nove kadrovske zasedbe.
oceniti, do kam smo prišli v zastavljenih nalogah, bo pozitivna ocena prav gotovo zbledela ob zunanjih in notranjih ocenah naše notranje nestabilnosti. Toda ne glede na to lahko rečemo, da so nekatere bistvene naloge že precej daleč, kot smo to lahko videli pri oceni gospodarskih in ekonomskih rezultatov.«
Ko je obravnaval in analiziral zadnje prekinitve dela pri nas, je dejal:
»Pri uveljavljanju pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov si verjetno nismo vsi edini, vendar je večina enotna. Sprejeli smo nalogo, da se borimo za delitev dohodka po delu na osnovi obstoječih pravilnikov kot so pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in pravilnik o stimulativnem nagrajevanju organizatorjev proizvodnje. Vsak komunist in član kolektiva je imel možnost, da sodeluje v razpravah o teh samoupravnih dokumentih. V razpravi o našem delovnem programu pa je bila izražena težnja, da se postavke, zajete v pravilnikih, stalno izpopolnjujejo tako od strani delovnih enot kot tudi samoupravnih organov. Pričakovali smo, da bodo pri delitvi dohodka na ekonomske enote prav gotovo nastale razlike, ker bodo le težko v vseh enotah doseženi enaki ekonomski rezultati. Zavzeli smo se za javno obdelavo rezultatov dela, tako delovnih enot, služb kot posameznikov. Ko smo sprejeli delovni program, sem imel vtis, da so bile razčiščene nekatere dileme in smo vsi skupaj upali, da se bodo vprašanja s tem v zvezi reševala po samoupravni demokratični poti in da bomo le na ta način usklajevali različne interese. Pri prvem diferenciranem obračunu, kakor tudi ob priliki objave delovnih (Nadaljevanje na 5. strani)
Nova valjarna trakov Stekel na Jesenicah
REORGANIZACIJA ZVEZE KOMEMSTOV
29. oktobra je bila v železarni volilna konferenca Osnovne organizacije ZK, ki sta se je poleg drugih gostov udeležila tudi predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher in predsednica Obč. skupščine Olga Vrabič. Razen volitev je bila osnovna tema konference reorganizacija Zveze komunistov v našem podjetju in seveda aktualni gospodarski in politični problemi.
Reorganizacija Zveze komunistov
(Nadaljevanje s 4. strani) rezultatov za mesec september je kljub temu prišlo do prekinitve dela. Prvič v valjarni, drugič v livarni II.
Ob prekinitvi dela smo imeli še nekaj nerazčiščenih vprašanj: poleg nizkih osebnih dohodkov, posebno sistem rangiranja delovnih mest in nedodelan sistem informiranja delovnih e-not o rezultatih dela. V primera prekinitve dela v livarni II pa prihaja na dan v prvi fazi nezadovoljstvo zaradi nižjega o-sebnega dohodka v primerjavi z drugimi enotami, ki je posledica nizke realizacije in težnja, naj se livarni osebni dohodek obračunava na osnovi poprečne vrednosti točke podjetja. V obeh primerih pa prihajajo do izraza še zunanji vplivi, ki pa jih ne mislim tukaj razčlenjevati.
Stališča ZK kot tudi ostalih družbenokpolitičnih organizacij do prekinitve dela so poznana, saj smo jih preko informatorja posredovali celotnemu kolektivu.
Ugotavljam torej, da je naš sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov naletel na težave, čeprav je v bistvu usmerjen k temu, da stimulira čim bolj produktivno in rentabilno proizvodnjo. Imamo dokaj razvit samoupravni sistem in je zato prav, da na njegovi osnovi rešujemo takšna vprašanja in da ob eventualnih novih prekinitvah dela dosežemo še boljšo enotnost v akciji. Komunisti bomo lahko uspešno reševali takšna vprašanja samo na podlagi ustvarjenega poglabljanja v idejno-politične osnove takšnih pojavov. Težiti pa moramo za tem, da se še konkretno proučijo nekatera vprašanja v zvezi s samoupravljanjem, ki še čakajo na odgovore in usklajevanje. Tu imam v mislih 15. a-mandma, ki odpira široke možnosti razvoju samoupravljanja. Če bomo delo na tem zanemarili, bomo razvrednotili že dosežene uspehe in ustvarili nove možnosti za nestabilnost v notranjih odnosih.
O prekinitvah dela so bile postavljene razne zahteve, vendar moramo komunisti razločevati tisto, kar je v posameznih zahtevah nestvarno, po drugi strani pa moramo skrbeti, da bodo napredni interesi in pobude neposrednih proizvajalcev imele na reševanje naših problemov tudi vpliv. Mislim, da tu ni prave usklajenosti med vodstvom obratov in delavci, med upravo podjetja in delovnimi enotàmi, med samoupravnimi organi delovnih enot in samoupravnimi organi podjetja. Želje in interese kolektiva je potrebno pravočasno povezati v skupno akcijo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Boj za uveljavljanje novega načina delitve bo uspešen samo, če sloni na objektivni pceni sedanjega položaja podjetja in seveda splošne gospodarske situacije, ter ob proučitvi nekaterih konkretnih vprašanj, ki se sedaj pojavljajo. Z družbenopolitičnega stališča je treba proučiti :
—	sedanji gospodarski položaj in tekoče probleme v sanacijskem načrtu;
—	notranje organizacijske ter ekonomske odnose;
—	ponovno konkretno razčleniti delitev dohodka na delovne
enote;
—	izdelati učinkovit sistem informiranja o doseženih delovnih rezultatih;
—	OZK pa mora analizirati lastno idejno politično situacijo in s konkretno akcijo kar največ prispevati k uresničevanju sklepov, ki bi na tej osnovi nastali. Pri delavcih pa moramo razvijati čut odgovornosti pri odločanju o družbenih zadevah in iz tega naj se spozna potreba po organizirani samoupravni akciji za uresničitev interesov.«
Ob koncu se je sekretar še enkrat povrnil na aktivnost v naši osnovni organizaciji in ugotovil, da je bilo sicer veliko sklepov, toda le malo realiziranih. Ko je to razčlenjeval, je prišel do naslednjega zaključka:
»V zadnjem času smo bili deležni, precej kritike tako znotraj podjetja kakor od zunaj. Najčešće so se slišale pripombe, da nisipo aktivni, da nič ne naredimo, da delamo tako kot ne bi smeli in podobno.
Ob množici takšnih »pohval« dobivam občutek, da so drugi zmožni z lahkoto reševati takšne probleme, ki se pojavljajo pri nas. Nisem proti kritiki, vendar smatram, da bi tisti, ki
kritizira, moral znati nakazati tudi rešitev. Prepričan sem, da je bilo naše delo v stališčih pravilno, vendar se ob stalni kritiki na račun aktivnosti pojavi vprašanje, ali smo sploh dorasli takšnemu načinu dela in takšni organiziranosti ZK kot jo uveljavljamo. Nemalokrat imajo vodstva osnovnih organizacij premalo izkušenj za reševanje zadev kot jih danes postavljamo pred komunista. Verjetno je v osnovnih organizacijah danes le malo komunistov, ki bi bili sposobni in imeli možnosti dosledno izvajati stališča višjih partijskih forumov. Mislim, da smo pri idejnopolitičnem usposabljanju preveč prepuščeni sami sebi in da bi bila pomoč potrebna posebno pri vzgoji vodstvenih kadrov v ZK.«
V razpravi so sodelovali Janez Selinšek, ki je govoril o idejnopolitičnem izobraževanju članstva v ZK ter bil mnenja, da je sedaj bolj kot kdaj nujno, da se ZK opre na mladino. Tov. Stane Plazar je zelo izčrpno govoril o pereči kadrovski problematiki v podjetju. Da je temu res tako, nam pove podatek, da je skoro 68 % zaposlenih brez kvalifikacij (samo priučeni) in, da se kvalifikacijska struktura ne izboljšuje, temveč slabša, Ugotovil je:
»Mnogo primerov imamo, da delavci odklanjajo zaposlitev v našem podjetju, ko zvedo za delovne pogoje in višino osebnega dohodka. Zaposlujejo se v drugih podjetjih, kjer imajo boljše delovne pogoje ali večjo možnost zaslužka.
Mnogokrat se v podjetju srečujemo še s pavšalnimi ugotovitvami, da so naši delavci v večini primerov tudi lastniki kmetijskih posestev in njim dohodek v podjetju ne predstavlja glavni vir dohodka.
Analiza je pokazala, da je 73 % zaposlenih brez imetja in se preživljajo pretežno od dohodka, ki ga prejemajo v podjetju, zato je nujno, da jih temu primerno tudi obravnavamo. Tudi fluktuacija naših delavcev nam povzroča resne težave. Letos nam je odšlo v 9 mesecih preko 200 delavcev iz podjetja, za katere smo morali iskati nadomestilo. Po naši evidenci se je preko 50 zaposlilo v tujini. Zato bomo morali več napraviti na tem, da bodo delavci ostali v_ podjetju.«
Tov. Olga Čuvan je govorila o nespodbudnem finančnem položaju v katerem se nahaja podjetje ter nakazala nekatere u-krepe, ki bi bili potrebni, da se situacija nekoliko ublaži. Tov. Jože Lončarič se ni strinjal s tistim delom poročila, ki govori o tem, ali so članom ZK jasne naloge, ki si jih zastavljamo in ali smo sposobni te naloge tudi uresničevati. Menil je, da smo, vendar vprašanje je, če smo se znali tudi aktivirati. Ko je razpravljal o tem zadnjem je podprl predlog reorganizacije ZK* v čemer vidi možnost večje akcijske sposobnosti članstva. Govoril je tudi o gospodarskem položaju podjetja in bil mišljenja, da velikokrat po nepotrebnem krivdo za težave iščemo v zunanjih faktorjih, se pa premalo zavedamo, da je na eni strani veliko vzrokov pri nas samih, na drugi pa, da so delovne organizacije samoupravne organizacije, ki žive v sistemu, ki ga same gradijo.
Tov. V7lado Kaluža je analiziral slabosti Zveze komunistov pri kadrovanju v lastne vrste in se zavzel za večjo odgovornost pri tem. Predvsem je poudaril potrebo po kadrovanju iz vrst delavcev — neposrednih proizvajalcev.
Razen omenjenih so sodelovali v razpravi še tov. Ivan Žmahar o komercialni problematiki, ing. Milko Starc o proizvodni problematiki ter tov. Franc Petrič, ki se je zavzel za resnejše kriterije pri kadrovanju.
Kot gost se je razprave udeležil tudi organizacijski sekretar Obč. komiteja ZK tov. Emil Rojc, ki je pozitivno ocenil stališča, ki so bila iznesena tako v referatu, kot v razpravi. Bil je mnenja, da je nujna selekcija med 'članstvom, saj neaktivni člani predstavljajo le coklo v organizaciji.
Tov. Tugomer Voga se je dalj časa pomudil ob zadnjih dogod-, kih in odnosih znotraj kolek-tivav Ocenil je, da nam zaradi nejasno pojmovanih samoupravnih komunikacij, odnosov in odgovornosti posameznikov, kar dokaj precizno urejajo naši samoupravni akti, dostikrat v pod-(Nadaljevanje na 6. strani)
Ameriška LECTROMELT električna peč na Jesenicah
K ZAKONSKEMU PREDLOGU ZA SREDSTVA SR SLOVENIJE ZA POSEGE V GOSPODARSTVU
Kakšno je stališče sindikatov Slovenije k temu predlogu.
Predlog za izdajo zakona <o .sredstvih SRS za posege v gospodarstvu so pretresali na sejah republiškega in gospodarskega zbora skupščine SR Sloveni je. _.0 tem in o predlogu temeljnega zakona o oblikovanju in delitvi dohodka sta v razpravi sodelovala tudi predsednik RS ZSS Tone Kropušek ter član predsedstva in predsednik RO sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Jože Globačnik. Na pobudo sindikata je bilo namreč o teh dveh dokumentih več posvetovanj. Objavljamo glavne misli iz obeh razprav.
Pomembnost predloga zakona o sredstvih SR Slovenije za posege v gospodarstvo je v tem, ker zad jva nekatera še odprta vprašanja glede oblikovanja in
.(Nadaljevanje s 5. strani) je', ju po nepotrebnem zaškripa. Tudi težnjo po uravnilovki je obsodil, saj lahko vsak akt pa tudi pravilnik o OD, ki se pokaže za preživel, korigiramo, ve dar pa po normalni samo-ur ravni poti.
Ob zaključku konference je spregovoril tudi predsednik sk 'pščine SRS tov. Sergej Kraigher, ki je med drugim dejal: Iz referata, še bolj pa iz diskusije je razvidno, da je železarna Store v letošnjem letu naredila velik korak v reševanju problemov, oziroma situacije, v kateri se je znašla v zadnjih dveh, treh letih. Iz tega izvira določen optimizem, ki ga ne gre podcenjevati. Na njem je treba graditi naprej. Mislim, da je treba poudariti, da zaradi položaja podjetja v preteklih dveh, treh letih ni prišlo do večjih konfliktov v podjetju. To in pa boljši rezultati poslovanja v letu 1969 kaže tudi določen rezultat dela Zveze komunistov.
- Vkeč mi je samokritičnost v referatu tov. sekretarja, vendar se ne morem strinjati z vsem. Določene pomanjkljivosti v delu ZK, ’ oziroma dejstvo, da v določenih primerih organizacija ZK ni našla pravočasnih rešitev, kot v primeru teh dveh štraj-kov, .ne moremo posplošiti na vso dejavnost ZK. Tudi v tem primeru bi morali biti realni v ugotavljanju svojih slabosti in tudi svoje moči,: ker narri je eno in drugo potrebno, posebno še kot izkušnja za naloge, ki pred nami stojijo. Te naloge, mislim, da ne bodo nič lažje, kot so bile v letošnjem ali preteklih letih.«
Nadalje je tov. Kraigher govoril o nujnosti sistemskih ukrepov v prihodnjem obdobju, da se položaj določenih panog izboljša in položaj v gospodar-
funkcioniranja sistema razširjene reprodukcije, ki jih je potrebno obravnavati z dveh vidikov:
—	ali z n j ini krepimo položaj proizvajalcev in njihovih asociacij (združenj) in
—	ali z njim uresničujemo sprejeta načela, da motajo samoupravljala vse bolj postati nosilci razširjene erpodukcije ter ali učinkovito rešujemo probleme, ki jih poraja razvoj. Na oba vidika je potrebno odgovoriti iz izhodišča utrjevanja položaja proizvajalca.
Problemi razširjene reprodukcije se ne morejo reševati samo na ravni podjetja, izolirano in nepovezano ter brez vsake koncentracije sredstev. Toda potrebna koncentracija sredstev se mora vendarle zagotavljati po resnično ugotovljenih potrebah, tako da ima proizvajalec vpliv na
stvu stabilizira. Kot enega o-snovnih pogojev za to je navedel izboljšanje likvidnosti gospodarstva.
Na osnovi razprave in pomočila o bodočih nalogah komunistov Železarne Štore je konferenca sprejela naslednja sklepa:
1.	Odgovorne naloge komunistov v gospodarstvu, nakazane na nedavni seji predsedstva ZKJ in zaključki 8. plenarne seje CK ZK Slovenije, zahtevajo od nas čim bolj učinkovito organiziranost za delovanje v .bazi. Tudi primeri iz naše pretekle samoupravne in družbenopolitične prakse, posebej ob občasnih konfliktnih situacijah v posameznih obratih, narekujejo potrebo po organizirani prisotnosti organizacije Zveze komunistov v sami proizvodnji, to je v naših ^osnovnih delovnih enotah.
2.	Sekretariat organizacije ZK Železarne Store na osnovi zgoraj omenjenih dejstev predlaga konferenci OZK Železarne sklep o formiranju oddelkov ZK po enotah: metalurški, kovinski, vzdrževalni; ter v enoti, ki jo tvorijo službe podjetja. Konferenca naj zadolži danes izvoljeno novo vodstvo združene organizacije, da izvrši organizacijske, kadrovske ter vsebinske priprave za formiranje in volilne sestanke na novo formiranih oddelkov ZK čim prej po današnji volilni konferenci.
Konferenca je izvolila novi sekretariat v naslednji sestavi: Jože Lončarič, sekretar, ing. Janez Barborič, namestnik sekretarja, člani: ing. Feliks Černak, Ferdo Haler, Albin Potočnik, Leopold Škorjanc in Lado Kaluža.
Za' člana občinske konference je bil izvoljen Franc Sovič.
oblikovanje in uporabo, seveda ob najbolj ekonomični uporabi. Določena koncentracija je nujna ob upoštevanju, da sredstva koncentrirajo tudi banke, različna združenja in da se združujejo sredstva tudi na podlagi dogovarjanj. Upoštevati pa je treba tudi že doseženo koncentracijo in vlogo proračuna. Res je, da dohodek kot motiv ne pokriva uspešno vseh področij in povzroča določene probleme ter bo moral biti še vedno prisoten vpliv družbene skupnosti pri zbiranj u in razporeditvi sredstev za infrastrukturo.
Ko govorimo o predlogu ustreznega zakona, moramo zagotoviti določen postopek:
—	imeti bi morali razvojni program ;
—	ugotoviti bi morali, kaj v tem programu in s kakšnimi ekonomskimi instrumenti je mogoče zagotavljati po redni poti z investicijskimi odločitvami podjetij, njihovimi asociacijami na podlagi združevanja sredstev in po bančni poti;
—	pregledati je treba sklade in profačun ter ugotoviti, kaj lahko prek njih financiramo: npr. vodni in cestni sklad, del proračuna za intervencijo v gospodarstvu, del sredstev iz odpravi j enega stanovanj skega sklada, ki jih uporablja banka za intervencijo v komunalni infrastrukturi, sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij in sredstva, ki se zbirajo na podlagi zakona za investicije v energetiki. Pred ustanovitvijo novega sklada -bi kazalo najprej proučiti funkcijo in obseg teh skladov ter jih morda tudi revidirati. V prvi vrsti je potrebno revidirati obseg in funkeijo sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, ki pospešuje potrebno prestruktuiranje našega gospodarstva. 'Za uspešno reševanje tako obsežnih programov pa sedanji sklad niti po funkciji niti po obsegu ne ustreza več. Preoblikovan bi lahko zagotavljal osnovo družbene pomoči za hitrejše prestruktuiranje gospodarstva, obenem pa bi z ekonomskimi ukrepi razreševal tudi socialna vprašanja, ki so spremljevalec vsakega prestruktuira-nja, njih razreševanje pa pogoj ža take spremembe. Uspešno do-. govarjanje v tej smeri pa bo mogoče le na podlagi izdelanega srednjeročnega programa in opredelitvi problemov po težini in pomembnosti. Sprejetje vsesplošnega tovrstnega akta bi bilo prenagljeno.
Sindikati menijo, da bi zaradi neizdelanega razvojnega programa, za posamezne večje posege na področju razširjene reprodukcije v infrastrukturi, kjer je še potrebna koncentracija sredstev za družbeno intervencijo, «prejemala skupščina posamezne
odloke; tako bi se izognili koli-diranju (navzkrižnem sovpadanju) skladov z nekim novim splošnim zakonom. Izognili pa bi se tudi iluzijam (slepilu), ki se pojavljajo, da bo mogoče vsem zahtevam pri tem skladu ugoditi, oziroma v veliki meri prenesti odgovornosti za razširjeno reprodukcijo na družbeno skupnost.
TEMELJNI ZAKON O OBLIKOVANJU IN DELITVI DOHODKA
naj bi dal spodbudo in usmeritev za čim boljšo notranjo delitev dohodka v delovnih organizacijah ter usmerjal samoupravno in družbeno dogovarjanje za čimbolj smotrno delitev dohodka v delovni organizaciji.
Temeljni zakon povezuje oblikovanje in delitve dohodka v enotno funkcijo dobrega gospodarjenja in nalaga samoupravnim organom, da to funkcijo kar najbolj smotrno opravljajo v svoje dobro in v interesu družbene skupnosti. Le tej pa nalaga tudi dolžnost, samoupravljalcem, ki ne bodo te svoje funkcije opravljali v tem smislu, preprečiti neracionalno ter ekonomsko in družbeno nesprejemljivo ravnanje. Družbena skupnost mora poseči na področje oblikovanja in delitve dohodka, kadar to ni v skladu z resničnimi družbenimi interesi tako, da bo krepila samoupravo in popravljala neskladne samoupravne odločitve.
Stališča, ki so se izoblikovala na dosedanjih posvetih:
— Zakon mora zahtevati in spodbuditi delovne organizacije, da v samoupravnih aktih označijo obvezna merila in instrumente za delitev na osebne dohodke in sklade. Mnoge delovne organizacije tega nimajo urejeno ter pri delitvi dohodka ne upoštevajo poslovnih rezultatov in dolgoročne razvojne politike. Mnogi ekscesi (prestopki, kršitve predpisov) bi v bodoče odpadli, če bi se vse delovne organizacije ravnale po vnaprej sestavljenih merilih.
Temeljni zakon uvaja kot instrument usmerjanja delitve dohodka samoupravno in družbeno dogovarjanje. Doslej se to ni uveljavilo, kpr nista bila določena kriterij in postopek za dogovarjanje. Če bo to ostalo tudi naprej, bomo še ugotavljali, da je dogovarjanje nesmisel, včasTh pa celo škodljivo, ali vsaj neučinkovito. Zakon mora posamezne prvine dogovarjanja o-predeliti in dati osnove za racionalne samoupravne in družbene dogovore. Čvrsto pa bi se morala opredeliti pozicija delavca glede njegove reprodukcije ter zagotoviti tehnični in tehnološki razvoj.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Reorganizacija Zveze komunistov
; »ŠTORSKI ŽELEZAR«
K ZAKONSKEMU PREDLOGU ZA SREDSTVA SR SLOVENIJE ZA POSEGE V GOSPODARSTVU
(Nadaljevanje s 6. strani)
Dogovoriti bi se morali za spodnjo mejo osebnega dohodka, ki v danih pogojih zagotavlja pokrivanje življenjskega minimuma. Z drugimi besedami, nobena kalkulacija, še zlasti za investicije in noben prikaz rentabilnosti se ne more prikazovati na račun zniževanja osebnega dohodka pod dogovorjeno mejo, potrebno za normalno reprodukcijo živega dela, kar se v praksi dogaja. S tem niso mišljene državno zagotovljene plače, ker mora ostati resnični zaslužek v odvisnosti od doseženega dohodka. Z določanjem spodnje meje bi samo dobili eno od obveznih meril za ukrepanje v proizvodni usmeritvi posameznih podjetij, da bi bili zagotovljeni minimalni stroški reprodukcije živega dela. Tak ukrep pa bi povečal tudi pritisk na spreminjanje obstoječe strukture.
Sedanje nevzdržno stanje merjenja rezultatov dela z različnimi in nepopolnimi merili moramo odpraviti. Trg verificira (prizna) rezultate dela vsakega kolektiva, vprašljivo je, ali je tako dosežen rezultat potrebno »čistiti«, ker so se vsi poiskusi čiščenja poslovnenga rezultata doslej izjalovili. V primeru potrebe družbenega »čiščenja« rezultata, npr. od tako imenovanega monopolnega dobička, je to bolj umestno z instrumenti davčne politike, kot pa ob delitvi v delovni organizaciji. To naj razčisti nadaljnja razprava. Rezultate ni mogoče meriti samo v primerjavi z živim delom, odkoder izvira vrsta nesmotrnosti v delitvi na OD in sklade. Večjo racionalnost v delitvi lahko pričakujemo takrat, ko bomo"v obvezna merila vnesli tudi uporabljena sredstva. Pomemben element dogovarjanja je dogovor o merjenju rezultatov dela, ki zajema tako živo silo, kot tudi uporabljiva sredstva. Enak položaj delavca ob enakem rezultatu dela se lahko zagotovi le z dogovorom o enakem merilu dela. Na to se veže tudi vprašanje zagotovitve minimuma za reprodukcijo sredstev za proizvodnjo. Le-ta ne morejo biti prepuščena naključju ali dobri volji, oziroma ne morejo biti poljuden ostanek v delitvi. Sredstva, uporabljana v proizvodnji, morajo dajati poleg minimalne amortizacije najmanj še toliko, kolikor znaša normalna obrestna mera.
S tem v zvezi nastopa vprašanje, kako in kaj v normalnih razmerah, ko je poslovni rezultat večji od tistega, ki pokriva minimalne stroške reprodukcije živega dela in minimalno stopnjo reprodukcije sredstèv za amortizacijo. Na tem večjem rezultatu mora sloneti stimulacija živega dela in hitrejša reproduk-
cija . sredstev za proizvodnjo. Odnos med enim in drugim je stvar dogovorjene in sprejete ekonomske politike, ki mora biti s konkretnimi instrumenti delitve dohodka zagotovljena v ak-. tih o delitvi dohodka v delovnih organizacijah.
Stalno prisotno vprašanje, ki povzroča tudi politično neraz-položenje, je večja stabilnost v postopku delitve. Potreben je dogovor, kdaj se o delitvi razpravlja, kdaj so možne spremembe tako v pravilnikih delovnih organizacij, kakor tudi, kdaj se lahko menjajo samoupravni in družbeni dogovori.
Eden od vzrokov za nepravilnosti v delitvi in v odmiku od delitve del ter za nastajanje političnih problemov je po sedanji praksi v nerešenem vprašanju kompenzacije (nadomestila) življenjskih stroškov. Le-ta je sedaj odvisna od možnosti in subjektivnega (osebnega) odločanja. Tako nastajajo- razlike v osebnih dohodkih, ki jih družbeno ni mogoče dovoljevati, še manj pa zagovarjati. V kriterijih, ki naj bi jih uzakonili, bo moral biti določen tudi način in postopek, kako se kompenzirapo-rast življenjskih stroškov. Seveda pri tem ni mišljeno, da bi to komu zagotavljala država, kadar sam ni ustvaril zadostnega dohodka pač pa bi s tem preprečili tistim, ki to možnost imajo, da bi se družbeno in ekonomsko neracionalno obnaša-
li.
Glede na specifičnost družbenih služb, bi moral zakon tudi za nje določiti kriterije za delitev ob upoštevanju teh specifičnosti in s kriteriji zagotoviti osnovno skladnost in odvisnost v delitvi med gospodarskim in negospodarskim področjem.
Ob vsem tem nastopa vprašanje, kako urediti zvezo med dogovorjeno ekonomsko politiko v srednjeročnih planih in tekočo ekonomsko' politiko ter med samoupravnimi in' družbenimi dogovori in delitvijo v delovnih organizacijah. Menimo, da bi morale biti nekatere prvine ekonomske politike obvezne, tako za sporazume kot za politiko delitve v delovnih organizacijah.
Ob teh razpravah ne smemo prezreti, da bo morala družba tudi v prihodnje s progresivnim davkom na skupni dohodek občanov vplivati na oblikovanje smotrnih razmerij med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki zaposlenih.
O teh vprašanjih bi po mnenju sindikatov kazalo podrobneje razpravljati in se o njih dokončno opredeliti.
Predlog za izdajo zakona se je pretežno omejil na eno izmed sankcij, to je na obdavčenje prekomernega osebnega dohodka. To bi morali uporabiti, če bi bilo
potrebno; mnenja o koristnosti tega ukrepa so namreč še deljena. Vprašanje je, ali je namen odtujevati del dohodka od delovnih organizacij, ali pa je namen doseči delitev, ki bo zagotavljala najbolj smotrno izločanje sredstev za razširjeno reprodukcijo delovnih organizacij.
Na gospodarskih forumih, pri sindikatih in vseh političnih forumih je potekala in še poteka obširna razprava o slabem stanju, v katerem so nahaja naše gospodarstvo. Po nekaterih podatkih posluje v Sloveniji skoraj sto delovnih organizacij z izgubo. Četudi to povsem ne drži, je pa znano, da dela velik del gospodarskih organizacij na meji rentabilnosti. Zato je na vseh razpravah o tem stanju izrečena nezaupnica slabim gospodarjem, Sindikati stojijo nä stališču, da je treba trdo ukrepati in doseči dosledno izpolnjevanje vseh sklepov in predpisov, ki bodo izdani za sanacijo nezdravega stanja v gospodarstvu. Delovna organizacija naj res gospodari in živi samo s tistim, kar si je sama pridelala, ali dobila z zakonitimi posojili, ne pa s tujimi sredstvi in na račun drugih; naj ne troši tistega, česar nima; kdor kupi, naj plača. Delovna organizacija naj ne investira, če nima več za osebne dohodke in tekoče poslovanje; če slabo gospodari, mora nositi posledice sama, ne pa njeni partnerji, ali celo skupnost. Samoupravni organi in posamezniki so odgovorni za svoje gospodarsko nesmotrno ravnanje. Podpreti je zato treba tiste, ki smotrno gospodarijo z zaupanimi jim družbenimi sredstvi.
Prav gotovo gre za zadnje, če menimo, da je potrebno oblikovati določene sklade izven delovnih organizacij, potem je treba o tem razpravljati v okviru programov razvoja in davčne politike, ne pa ta vprašanja vezati z usmerjanjem delitve dohodka.	R. U.
Pomembna novost v vseh predvidenih ukrepih je vsekakor to, da morajo hiti upniki bolj zaščiteni. Zato bodo imeli po novem tudi pravico zahtevati sanacijo in prisilno upravo itd. V bodoče bodo tudi povsem izenačeni, — družbeno-politične skupnosti ne bodo imele več privilegijev pred ostalimi. S tem pa bo tudi menica dobila širšo uporabnost in veljavo, poudarjena bo poslovna in finančna disciplina in tudi služba družbenega knjigovodstva dobiva nekaj več pooblastil.
Težko je predvideti, v kako širino bodo šle posledice predvidenih ukrepov, smer njihovega delovanja pa je možno predvidevati :
— Obseg potrošnje se bo zma ij-šal za nepokriti del, ki ga bo treba pokriti iz ustvarjenega dohodka. Odločeno je namreč, da se ne more pokrivati iz uradne ali prikrite emisije. To bo vsekakor vplivalo na zmanjšanje sedaifjega tempa rasti proizvodnje v povprečju mimo drugih dejavnikov.
Posledic bo seveda še. več. Predvsem se bo izboljšal položaj poslovno in finančno solidnih gospodarskih organizacij, ki bodo pred dolžniki bolj zaščitene kot doslej, imele. dobo več-
(Nadaljevanje na 8. strani)
jv v|: » ' .j.	^ 'k .•	$	i
».
m
lipi
i ■ I
v-/

J* JP
■H______________-...........
«Ji *;|I	||ptš
*	' i* j
.“Ar-' .. v.v.	........
fc ■
K. I
K ' ’ ■ > t

Nova Bluming valjarna v Železarni Jesenice
Trdo bo treba ukrepati
za odpravo gospodarske nestabilnosti in nelikvidnosti
Posvetovalni organ mladine
Združenih železarn Slovenije
(Nadaljevanje s 7. strani)
V Ljubljani je bilo 5. novembra letos pri predsedstvu ZMS posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki predsedstev mladinskih organizacij iz treh slovenskih železarn. Na tem sestanku so ustanovili telo, ki bo koordiniralo delo mladinskih organizacij Združenih slovenskih železarn. To je posvetovalni organ mladinskih organizacij treh železarn. Predvidoma se bo ta organ sestajal vsaj štirikrat letno pri predsedstvu ZMS, po potrebi pa tudi večkrat. Sklicuje ga lahko vsaka mladinska organizacija teh treh železarn, če ima pripravljen material za obdelavo. Temu posvetovalnemu organu naj bi pred vsako sejo Centralnega delavskega sveta treh železarn dostavili material za sejo, da bodo lahko v razpravah na sejah CDS plodno sodelovali tudi predstavniki mladinskih organizacij združenih slovenskih železarn. V posvetovalni organ pri ZMS bo dala vsaka mladinska organizacija naših železarn 3 člane, tako bo ta posvetovalni organ štel 9 članov. Za sklepčnost na sejah tega organa je potrebna udeležba vsaj 6 članov. Vsako predsedstvo mladinske organizacije v 3
slovenskih železarnah je odgovorno, če zasedanje posvetovalnega organa ni sklepčno. Predsednik tega posvetovalnega organa je tov. Miro Ipavec, sedanji predsednik mladinske organizacije Železarne Jesenice. Predsednik samostojno ne more delati, dolžan je samo sklicevati seje posvetovalnega organa. Posvetovalni organ se obveže, da bo redno obveščal mladinske or-ganizcije o svojem delu in sprejetih sklepih.
R. U.
Športno tekmovanje v decembru
V teku so priprave za tekmovanje v namiznem tenisu, košarki, odbojki in streljanju v zaprtih prostorih, ki naj bi bilo sredi decembra v Štorah, na Lipi. Mladina Štor bo na to tekmovanje povabila mladino vsgh večjih kolektivov celjske občine. Obeta se nam torej zanimiv športni dogodek.
R. U.
Trdo bo treba ukrepati
(Nadaljevanje s 7. strani) je možnosti najemanja kredita. Zaostril pa se bo položaj v gospodarskih organizacijah, ki imajo nekrite ali fiktivno krite investicije. Zaostrilo se bo stanj^ pri podjetjih v izgubi, pri onih', ki poslujejo na robu rentabilnosti in onih, ki so skoraj permanentno (stalno) nelikvidna. Problem ima torej širok obseg. Neredko pa je, ugotovljeno, da so v mnogih delovnih organizacijah rentabilni, predvsem na račun nizkih osebnih dohodkov, kar pa je nedopustno, ker gre na račun osebnega standarda delavcev.
Ukrepi za odpravljanje oziroma za zrftanjševanje nestabilnosti in nelikvidnosti so namenjeni stabilizaciji gospodarstva. V skrajni posledici pa je njihov namen seveda tudi stabilizacija socialnega položaja delavcev in stabilizacija socialne sigurnosti zaposlenih. To je tisto, kar imenujemo ^dolgoročno, kratkoročno pa bodo ti ukrepi, ne glede na končno konsekvenco (posledico) in namen — če jih bomo hoteli dosledno izvajati — zaostrili socialne probleme. Vse pa mora potekati v skladu z gasimi sposobnostmi in možnostmi. Vsa ta stremljenja bodo zaostri-
la socialne razmere in to ne pri malem številu zaposlenih. Zahtevala bodo hitrejše prestruk-tuiranje materialnega pa tudi ljudskega dejavnika proizvodnje, hitrejšo prekvalifikacijo, premeščanje in seveda našo večjo skrb za položaj in perspektivo, to je za današnji in jutrišnji dan tistih, ki jih bo kolo prestruktuiranja neposredno prizadelo. Ukrepi bodo vrh tega zahtevali zmernejšo potrošnjo, ki jo bo treba na vsak način spraviti v realne okvire.
Sindikati stojijo na stališču, da v teh razmerah ne moremo dopustiti dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Če meni, kdo da v sindikatih proti temu nič ne moremo, češ, da je to stvar zveze, republike itd., ne misli prav. V občinah se znajdemo pred celo vrsto pritiskov za dodatno obremenjevanje gospodarstva in dodatno obremenjevanje dohodka zaposlenih in to kar na vseh področjih, — v občinskih proračunih, ob formiranju in politiki formiranja najrazličnejših skladov, namenjenih za splošno potrošnjo itd. Orientacija sindikatov pri tem je, da ostanemo vsaj v okvirih tega, kar smo imeli lani.
Tri usodne napake
Uslužbenec je končal svoje delo, si prižgal cigareto brezbrižno vrgel slabo ugasnjeno vžigalico v koš s papirjem in odšel.
Vžigalica pa je tlela, čez nekaj časa je začelo v košu goreti, plamen je začel lizati drugi papir, preskočil je na knjige, zavese, stole in drugo pohištvo. Snažilka je z drugega konca prišla gledat zakaj se širi tak duh po dimu. Odprla je sobna vrata, toda, ojoj, vročina, plamen in dim so jo kar vrgli nazaj. Vsa iz sebe je tekla klicat na pomoč, pri tem. pa pustila vrata odprta. Zaradi prepiha so se plameni z dimom vred razpotegnili pod stropom, po hodniku in stopnišču v vrhne prostore in spotoma zažigali vse, kar je bilo gorljivega. Našli so odprta vrata in okna, ter pošastno divjali po poslopju.
Medtem pa je čistilka v sosednji zgradbi brskala po mizi in predalih, ter iskala v telefonskem imeniku številko, da bi poklicala gasilce. Ker ni našla telefonskega imenika, nikdar pa se ni zanimala, katere so važnejše številke v podjetju, je bila tudi tokrat brez moči. Ogenj pa je divjal naprej. Tudi lahka streha nad pisarno, ki je bila prizidana, je popustila. Končno so pritekli gasilci, ki so namesto lepega upravnega poslopja našli veliko požarišče. Takoj so pričeli z gašenjem in reševanjem, toda zaradi prepoznega obvestila niso meli kaj dosti uspeha.
In vendar ni poteklo nič več kot borih 10 minut, odkar si je uslužbenec prižgal cigareto in odvrgel vžigalico.
R. U.
ogenj divja naprej
IZVAJANJE SANACIJSKIH UKREPOV
Iz poročila na zasedanju DS
Ob priliki obravnavanja izplačila regresov smo se zmenili, da je treba odpraviti izfgubo in še ustvariti sredstva za regrese, torej postavimo OD na poprečje
100.000	dinarjev in napravimo razdelitev okrog 4.000 din, kar bi moral vsak obrat upoštevati. Mi bi pogledali, kako se obnašamo v okviru podjetja in po obratih do teh zadolžitev.
I. Obveznosti za celotno podjetje
1. Znižati poslovne stroške za
1,6	%. Realiziranje te zahteve se mora odražati na znižanju planske lastne cene proizvodov in uslug. V razdobju januar—julij ugotavljamo zvišanje planske
lastne cene za 1,221.000 N-din. Zahtevi torej doslej nismo zadostili, vendar je treba v prvi vrsti upoštevati, da imamo za 9,7 % ali 2,138.000 N-din višje izplačilo osebnih dohodkov, kot je bilo s planom predvideno. Okrog
800.000	N-din je opravičljivo glede na preseženi plan proizvodnje, razlika pa je v zvezi z Izplačili osebnih dohodkov ,po sklepih organov upravljanja.
Posamezna pomembnejša odstopanja od lastne cene omenjamo pri posameznih enotah.
2.	Povečati produktivnost dela za 5 % od preteklega leta z zmanjšanjem delovne sile ob racionalnejši in boljši organizaciji dela.
Podatki
proizv. t/zaposleni proizv. kg/h realiz. N-din/zaposl.
Zahtevi nismo v celoti zadostili. Proizvodnja je sicer povečana za 8,7 %, povečalo pa se je tudi število zaposlenih za 6,5 % in s tem produktivnost na zaposlenega porasla samo za 1,9 %. Po realizaciji izkazujemo indeks 116,8, kar pa ne bi mogli v celoti pripisati porastu produktivnosti, ker se tu prepleta vpliv tržnih razmer. Produktivnost kg/h je nižja kot v preteklem letu.
V nekaterih enotah imamo zopet 48-urni delovni teden in povečalo se je število nadur, s tem je število ur močneje naraslo kot fizični obseg proizvodnje.
3.	Doseči izboljšanje poprečne prodajne cene od 1.883 na 1.905 N-din/t. — predvidene poprečne prodajne cene v poprečju ne dosegamo (dosegli smo jo v aprilu in maju), vendar upamo trditi, da jo bomo zaradi spremenjenega asortimana in 5 % povišanja cen dosegli.
4.	Zmanjšati izmeček za
2,000.000 N-din. Zahtevo izpolnjujemo predvsem z zmanjšanjem izmečka pri valjih.
5.	Reklamacije ne smejo presegati 1 % vrednosti realizacije. V razdobju januar—julij znašajo reklamacije 848.000 N-din, tj.
1	% od realizacije. Po proizvodih je odstotek različen: valjani proizvodi 0,64 %, odlitki, kokile 3,15 %, valji 1,44 %, samotna
1,94	%.
6.	Skrbeti za smotrno zniževanje vseh vrst zalog.
—	Zaloge razreda 3 (surovine in material) so se zmanjšale za
2	%, zaloge gotovih izdelkov so občasno visoke zaradi neprevze-tega blaga.
7.	Stroške tekočega vzdrževanja in remontov je treba znižati 'z boljšim odnosom do naprav in strojev v uporabi.
—	Na osnovi knjigovodskih podatkov je evidenca stroškov za
leto 1968 jan—jul. 69 indeks
36.6	37,3	101,9
37.7	36,6	97,1
27.272	31.846	116,8
definitivno oceno premalo zanesljiva, ker se obračunajo le dokončani nalogi za vzdrževanje.
8.	S stalnimi ukrepi zniževati spremenljivi del splošne režije.
V razdobju I—VII se splošna režija ni znižala. Osebni dohodki so višji v skladu z nivojem OD v podjetju. Močno so prekoračeni stroški odpreme. Ugotavljamo, da v planu niso usklajeni stroški ekspedita.
Pri nosilcu stroškov, tj. komercialni službi so predvideni v višini 55 milijonov S-din, po razporeditvi stroškov ekspedita pa naj bi ti stroški znašali 67 milijonov S-din.
Zadolžitve po obratih
Elektroplavž — povečanj e^pro-izvodnje sivega grodlja na 20.000 ton v razdobju I.—VII. proizvedeno 12.427 ton. Predvideno znižanje lastne cene pri vložku se dosega, kljub temu pa obrat v celoti presega lastno ceno surovega železa in to predvsem zato, ker. je izpadel uvoz koksa. Pri koksu je v 7 mesecih lastna cena prekoračena za 600.000 N-din, pri elektrodah pa za 100.000 N-din. Če izločimo ta dva vpliva, ostane elektroplavžu 74.000 N-din pozitivnega rezultata (po sanacijskem načrtu predvideno
309.000	za celo leto). Na plavžu je bila tudi okvara jakotočnega voda, ki je povzročila določen izpad proizvodnje.
Jeklarna ima zadolžitev po po sanacijskem načrtu, da zniža lastno ceno za 517.0Ö0 N-din. V sedmih mesecih ima znižanja
622.000	N-din. Zaklada cenejši vložek, uporablja manj kovinskih dodatkov, znižuje porabo kokil. Izmeček ni nižji, po planu predvideno 2,4 % od bruto vložka, v sedmih mesecih ga je 2,6 %.
Valjarna dosega predvideno povečanje produktivnosti z zahtevnejšim asortimanom. Izmeček je znižan samo pri proizvodnji »ostale vzmeti«, pri drugih proizvodih je izmeček višji od normativov. Vrednostno ima obrat pozitivno bilanco, ker je delež ostalih vzmeti relativno največji. Po normativih lahko znaša izguba zaradi izmečka v sedmih mesecih 486.000 N-din, dejanska izguba je za 32.000 N-din nižja. Predvideno povečanje prodajnih cen je preseženo — poprečje I,—VII. 2.134 N-din/t. Skupna zadolžitev po sanacijskem načrtu je 740.000 N-din pozitivnega rezultata, v sedmih mesecih je doseženo
1.266.000	N-din.
Livarna valjev in kokil ima obveznost) da zniža izmečke in reklamacije. Oboje izpolnjuje: doseženo znižanje izmečka je povečalo finančni rezultat za
330.000	N-din, reklamacije so v primerjavi s preteklim letom nižje za 300.000 N-din. Po sanacijskem načrtu je letna obveznost 1,106.000 N-din pozitivnega rezultata, v sedmih mesecih je doseženo 1,918.000 N-din. Obrat znižuje lastno ceno tudi s cenejšim Vložkom — 184.000 N-din — in manjšo porabo kovinskih dodatkov — 195.000 N-din.
Upoštevati pa je treba, da v tem rezultatu niso zajeti reklamirani valji iz proizvodnje v preteklih letih. Knjiženi so na izrednih izdatkih podjetja in znašajo 396.000 N-din.
Livarna specialne litine je imela za izvedßo sanacijskega načrta predvidene nove naložbe. Ker je bil načrt sprejet v začetku maja, je izvedba možna šele v II. polletju, ker je bila izvedba načrta vezana z novimi izpopolnitvami. Predviden rezultat je ugotovljen tako, da je dopustna v I. polletju izguba v višini
2.571.000	N-din, II. polletje pa naj bi prineslo 1,702.000 N-din pozitivnega rezultata. Dejanski rezultat v I. polletju je 2,662.000 N-din izgube. Največja pozitivna postavka sanacije izhaja iz* predvidenega znižanja pri surovinah z nabavo tresne ponovce, kar pa v juliju še ni bilo v celoti realizirano. Izmeček je znižan, vendar so izpleni pod normativom, ker je večji delež odpadkov, kot je bilo predvideno. Zvišanje prodajnih cen pri no-dularni litini znaša v sedmih mesecih 51,8 % predvidene kvote. Pri livarni specialne litine torgj ugotavljamo, da je negativa iz I. polletja v skladu s predvideno. Ad informandum bi povedal še to, da je livarna II že dosegla pozitiven finančni rezultat 20 mili j. in ima razmeroma visoko proizvodnjo 370 ton. Torej se je naše pričakovanje uresničilo, obrat ima pozitiven uspeh. Ko bomo delali poročilo za mesece julij, avgust, septem-
ber in oktober, jih bomo lahko seznanili glede stanja livarne. Moramo le priznati, da smo stopili v proizvodnjo z ogromnimi zaostanki naročil, da proizvodnja ni tekla programirano, da smo imeli celo 10—16 kratno menjavo vložkov, da livarna za tak sistem dela ni pripravljena, da smo zdaj le uspeli, da smo vsaj kritične zaostanke spravili v določen red, da se nam zdaj obetajo večje stvari po linijah, da smo izvršili substitucijo vseh nemogočih lesenih modelov, ki niso ustrezni za tak način forma-nja, prešli smo na kovjnske modele, da je centralna povezanost tehnične in komercialne uprave* kako doseči najcenejši vložek na eni strani in na drugi strani, kako preko tega 100 % signala tehnologije okrog modulacije preiti fazo žarenja. To sta dva tehnološka problema in nalogi, ki morata dati največji rezultat iz te sanacije.
Podjetje se je v 9 mesecih obrnilo pozitivno sicer skromno v višini 34 milij., kar bo podrobno opisano ob koncu poročila.
Samotna ima v šedmih mesecih pozitiven rezultat, sanacijski program dopušča 63.000 N-din izgube za celo leto. S cenejšim vložkom je dosegla 2 % znižanja lastne cene (z načrtom predvideno znižanje lastne cene za 1 %)•
Energetski obrat ima znižanje lastne cene 241.000 N-din pri pari, 162.000 N-din pri komprimiranem zraku, 98.000 N-din pri kisiku, 164.000 N-din pri vodi ia plinski energiji.
Pretežno je to doseženo z višjo proizvodnjo omenjenih energetskih virov in manjšo potrošnjo energije za lastne potrebe, predvsem za kotlarno.
Železniški promet je že prekoračil dovoljen rezultat negative in to največ zaradi višjih stroškov za popravilo in vzdrževanje transportnih naprav.
Ekspedit je obračunal v I. polletju že 61 % predvidenih ur za leto 1969 in s tem izboljšal svoj rezultat. Upravičenost teh ur ni povsem dokazana.
Pri delavnicah ne moremo govoriti o definitivnem rezultata sedmih mesecev, ker se med letom obračunajo samo zaključena dela. Poleg tega predstavljajo v delavnicah osebni dohodki približno 70 % lastne cene in sa zvišanje OD takoj odraža z negativnim rezultatom.
Pripomihjamo, da v navedenih podatkih niso vključeni regresi niti v obveznostih niti v izvršitvi in sicer zaradi tega, ker je v tem razdobju izplačano 38 %l predvidene kvote, ostanek sledi v naslednjih mesecih.
Podjetje se je v 9 mesecih obrnilo pozitivno sicer skromno v višini 34 milij., smo pa morali zaradi zakonskega predpisa, ker smo imeli lani v“ realizaciji še (Nadaljevanje na 10. strani^
Izobraževanje del proizvodnega procesa
Iz dneva v dan zasledujemo poročila v dnevnem časopisju, radiu in televiziji o novih do-’ Sežkih v svetu na področju tehnike pridobivanja Sn predela-: ve kovin. Iz proizvedenih količin teh kovin (predvsem železa in jekla) se ocenjuje tudi gospodarska moč države ali pa v novejšem času tudi združenj. Tudi naša država je v povojnem razvoju dosegla nesluten napredek in se uspešno , vključuje v tekmo z razvitejšimi in gospodarsko močnejšimi državami. Del tega napredka smo tudi mi, železni ji v Štorah, ki smo z nekaj tisoč tonami proizvodov v letu 1945 po 25 letih dosegli desetkratno povečanje proizvodnje.
Za tak napredek in razvoj so bili potrebni novi obrati z modernejšimi proizvodnimi kapacitetami in naprednejšo tehnologijo dela.
Za ustvarjanje pogojev obratovanja in vodenje tehnologije ter proizvodnje pa so potrebni Strokovni kadri, ki so sestavni del proizvodnje; Brez njih so
Izvajanje sanacijskih ukrepov
(Nadaljevanje z 9, strani) nepokritih 68 milij., to pokriti, tako da smo praktično imeli 34 milij. negativnega finančnega rezultata, kar bi pa verjetno pokrili v mesecu oktobru, (če ne bi nastopi) vendar imamo v novembru ponovne težave okrog , plavža in redukcije električne energije. Mi smo bili na najboljši poti, če bi tako vnaprej poslo-. vali, da bi ugodno zaključili poslovno leto. Tudi z OD smo prišli,,razmeroma visoko neto v ku-.nudativi 103.000 S-din, k čemur je treba prišteti še 8.500 S-din regresa in dajatev v obliki toplega obroka in. ostalih nadomestil, to je tudi tisto, kar gre iz , mase OD. Mi lahko mirno govorimo o poprečju 111.000 dinarjev aji napram lanskemu poprečju 25 %, vendar je porast . življenjskih stroškov naš načrt .razvrednotil. Če bi ostali na isti ravni življenjskih stroškov, potem bi lahko govorili o izboljšanju. materialnega položaja naših delavcev. Naš načrt za prihod-. nje leto v okviru 'združenega podjetja je tak, da se OD povišajo za 4 % in inflacijski faktor letno. 6—7 ö/o. tako da bi bilo skupno povišanje OD približno 11 %. Da bi celoten kolektiv dobil ustrezno sliko izpolnjevanja sanacijskega načrta, bi priporoči.], da naši DSE obravnavajo to poročilo, ki ga bomo skušali do kcnca novembra pripraviti za 9 mesecev skladno s poročilom o poslovanju in skladno z izvajanjema sanacijskega programa za.
■ 9- mesecev.
vse naprave in tudi najmodernejši agregati in postopki brez vrednosti.
Naše podjetje se zaveda pomembnosti strokovne sposobnosti zaposlenih kot tudi njihovega prispevka v doseženih rezultatih preteklih in današnjih dni. Oblika strokovnega usposabljanja in pridobivanja strokovnega kadra sloni na tekočih potrebah proizvodnje in perspektivnega razvoja podjetja in se izvaja v obliki tečajev, seminarjev in testiranj ter vključevanju mladine v poklicne, srednje, višje in visoke šole. Posebna oblika pa je izredno šolanje zaposlenih, ki poleg rednega dela uspešno zaključujejo šolanje oz. študij na različnih stopnjah šol. S tem si pridobijo potrebno teoretično znanje in s tem uspešnejšo opravljanje dela na delovnem mestu.
Podjetje vlaga v ta namen precejšnja finančna sredstva, ki pa se bogato obrestujejo z doseženimi rezultati dela.
Da bi člani kolektiva dobili jasnejšo predstavo o skrbi za strokovni kader jim v nadaljevanju posredujemo pregled kadra, ki se izobražuje v letošnjem letu.
Sola	Redno šolanje	Izredno šolanje	Skupaj
Poklicne šole	112	1	112
Srednje šole	3	23	26
Višje šole	1	30	31
Visoke šole	11	4	11
Ostale	—	3	3
Skupaj	126	61	187
Iz pregleda je razvidno, da je
59,8	% kadra vključeno v poklicne šole, ki predstavljajo bodoči steber vzdrževalnih služb ob razvijajoči se rekonstrukciji podjetja. Verjetno je, da to število ne bo zadostilo potrebam v naslednjih letih, mnogo bolj pa je pereče vprašanje višjega in visokošolskega kadra. Kljub razpisom in dokaj ugodnemu štipendiranju ni odziva na razpise.
Podjetje daje kadru, ki se redno šola, štipendije v višini: poklicne šole — od 100 do 140. N-din srednje šole — od 230 do 300 N-din višje in visoke šole od 300 do 390 N-din na mesec
Kadru, ki se izredno šola za potrebe podjetja (23 delavcem) pa nudi podjetje študijski dopust in plačilo šolnine.
O potrebah in o kritju stroškov izrednega šolanja odloča kadrovska komisija pri DSP. Izobraževalni center je ob pomanjkanju kadra v livarnah ustanovil oddelek za odrasle za
poklic livar — kalupar, ki zelo uspešno deluje in bo po končanem šolanju vsaj delno zmanjšal problem livarskega kadra. Stremeli smo za tem, da se ponovno uvede redno šolanje pri ŠIKC v Štorah za poklic livar — kalupar, vendar se je na razpis javilo le 7 učencev. Z razvojem podjetja in zahtevami v združenem podjetju slovenskih železarn se je pokazala potreba tudi po delovodskem kadru. V tern pogledu je bil že izveden interni razpis in so v teku priprave za začetek pouka za delovodje metalurške stroke.
Poleg ustaljenega načina usposabljanja delavcev za delo na delovnem mestu preko tečajev
in seminarjev, se delavci izpopolnjujejo še izven podjetja na področjih, ki so za naše podjetje potrebna in zanimiva. Skratka, izobraževanje v podjetju in za potrebe podjetja je zelo razgibano. Vendar se še premalo daje temu delu poudarka in pomembnosti ter finančnih sredstev. Za primerjavo naj navedemo, da je od skupne realizacije podjetja v letu 1968, ki je znašala 12 milijard starih dinarjev, bilo za izobraževanje .porabljenih samo 35 milijonov S-din ali 0,29 %. V letu 1969 bo ta znesek nekoliko večji, vendar še prenizek, da lahko, zadosti potrebam proizvodnje in rekonstrukcije in če ne želimo, da bi nas čas prehitel.
Koristen posvet
V	Bohinju je bil v dneh 8. in
9.	novembra letos na pobudo Izvršnega odbora' Partizana Slovenije že drugi posvet predstavnikov društev Partizan in družbeno političnih organizacij. Posvetovanju je prisostvoval tudi generalni sekretar Partizana Jugoslavije tov. Mithat Blagajac in predsednik ZTKS tov. Adolf Arigler. Posvetovanje je imelo izrazito delovno vzdušje in je zajelo v glavnem tri važnejša področja kot:
1)	delo Partizana v tekočem letu oziroma v obdobju od lanskoletnega do letošnjega posvetovanja,
2)	program dela za leto 1970,
3)	nagrajevanje v društvih Partizan.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da je bilo delo društev Partizan uspešno in da je potrebno ta uspeh še utrjevati in večati. Velik poudarek je bil na oblikah dela in programa, ki naj se čimbolj prilagodi današnjemu razvoju in potrebam ter iščoč vedno nove oblike dela za vključevanje najširših množič v teles-no-vzgojno dejavnost.
Posebno vlogo naj imajo društva pri vključevanju predšolske in pošolske mladine ter odraslih. Zelo pereč je problem strokovnega kadra in funkcionarjev, ki je iz leta v leto bolj očiten. Temu vprašanju je potrebno posvetiti posebno pozornost v društvih. Predlagano je bilo, da naj se ponovno uvedejo .inštruktorji, ki bi obiskovali društva, kot je to bilo pred leti. S tem bi poživeli strokovno in enotno delo v društvih in tako imeli večjo vez med društvi in zvezo Partizan Slovenije.
V	letu 1970 praznuje Partizan 25-letnico obstoja in je prav, da društva v tem jubilejnem letu na različne načine manifestirajo svoje delo z nastopi, tekmo-
vanji, akademijami ipd., s čemer bomo popularizirali dejavnost društev Partizan.
Program dela v létu 1970 je zelo bogat in je prilagojen tako, da ga lahko izvaja vsako društvo delno, ali pa v. celoti s tem, da ga izpopolni še s svojim programom. Poglavje zase je bila razprava o nagrajevanju strokovnega kadra. Partizan Jugoslavije je pripravil poseben načrt o nagrajevanju in stimulaciji strokovnega kadra tako moralno kot materialno. Razprava je pokazala, da za to ni dovolj finančnih sredstev in da društva, ki že uvajajo nagrajevanje, to izvajajo v različnih oblikah, kot je pač zmožnost društva.
Vsekakor pa je prav, da se v bodoče v društvih izdvoje sredstva, ki bi bila namenjena za stimulacijo strokovnega kadra.
Tudi Zveza Partizan Slovenije bo za 25-letnico obstoja podèlila posebna priznanja, značke; zlato, srebrno in bronasto za delo in uspehe telesno-vzgojnim delavcem.
Štorjani, ki smo bili na tem posvetovanju prisotni, smo ugotovili, da so naša stališča in delo v društvu v skladu s smernicami Partizana Slovenije in Jugoslavije!
yendar nam, tako kot ostalim društvom, primanjkuje finančnih sredstev, s katerimi bi naše delo lahko še bolj popestrili in dvignili še na višjo raven. Na tem posvetovanju smo izkoristili tudi priliko spoznavanja društev in njihovega dela in tako doprinesli delež k medsebojni povezavi in vsklajevanju stališč za napredek, telesne vzgoje članstva.
F. K.
PROBLEMATIKA VARSTVA PRI DELU
Poročilo tov. Plazarja, namestnika predsednika HTV komisije.
Kot enega najbolj perečih problemov1 smatra naša služba veliko število : liezgod pri novih delavcih, to je pri tistih, katerih delovni staž je manjši od dvèh let. Tako se je v letu 1668 poškodovalo 75 novincev, kar predstavlja 45,2 % od skupnega šteVila nezgod, v letošnjem prvem polletju pa se je poškodovalo 58 novincéll, kar prav tako predstavlja 45 % nezgod. Stanje je letos številčno slabše radi tega,' ker je število nezgod V letošnjem letu močno porastlo. Ta prdblematika je bila že posredovana organom upravljanja, o tem je razpravljala tudi kadrovska komisija in komisija za varstvo pri delu pri DSP. Predlogi za izboljšanje tega stanja so v programu ukrepov, ki so bili priložen! letnemu poročilu naše službe. Bistvo tega vprašanja je v pomanjkljivem delu delovodij z novosprejetimi. Tudi kadrovski sektor je že večkrat opozarjal na sistematično delo z novosprejetimi delavci, vendar je ob dejstvu, da včasih nekateri delavce zahtevajo takoj, ko pridejo, težko pričakovati, da bo takšen delavec pravilno uveden v svoje delo ter poučen o nevarnostih na delovnem mestu. Naš predlog je, kot je bilo že večkrat navedeno, da operativno vodstvo zadolži neposredhé vodje za obvezno delo z novinci ter da se uvede tudi učinkovita kontrola izvajanja tega ukrepa.
Analiza vzrokov nezgod tako za letošnje leto kot za leta nazaj kaže močno prevladovanje osebnega faktorja, kar potrjuje, da je tehnična varnost, to je zaščita strojev in naprav na razmeroma zadovoljivi višini. Napore je zato potrebne! usmerjati predvsem v ■ intenzivno delo z ljudmi, to je predvsem varstvena vzgoja, ki obsega vse oblike rednega izobraževanja, individualno delo neposrednih vodij v obliki nasvetov, navodil 'in opozoril. Predvsem pa je varstvena vzgo-potrebna kot je že navedeno pri novih delavcih. Tako glede na predpise, kakor tudi potrebe, ki izhajajo /iz vzrokov nezgod, je obvezno podučevanje in preverjanje znanja iz varstva pri delu na vseh delovnih mestih, kjer obstajajo povečane nevarnosti za poškodbe. Takšnih delovnih mest je v našem podjetju veliko ter bi v ta program bilo potrebno zajeti po naših predvidevanjih okoli 1.100 ljudi. To je pa izredno obsežno delo, kateremu glede na svoje zmogljivosti nista kos Izobraževalni center in naša služba, temveč bo potrebno te naloge prertesti v izvajanje operativnemu osebju v obratih.
Izobraževanje delavcev na delovnih mestih naj bi bila predvsem naloga strokovnih komisij
oz. pravilno vodij in organizatorjev dela v podjetju. To izobraževanje naj bi se v manjšem obsegu izvajalo na seminarjih, pretežni del pa med delom na samem delovnem mestu, kjer bi bilo vključeno tudi preverjanje tega znanja. Drugače praktično tudi ni izvedljivo. Ce bi na primer samo za preverjanje' znanja določili posebno komisijo, bi morala ta vsak dan izprašati 8 delavcev in bi bila zaposlena s tem celo leto. Strokovni nadzor in izpopolnjevanje delavcev na delovnem mestu spada v delovno področje strokovnih vodij dela. Noben zunanji faktor ne more uspešno posegati v izpopolnjevanje delavcev, če pri tem ni vključen tudi neposredni vodja, ki najbolj obvlada tisto področje. Neposredni vodja lahko tudi edini vzdržuje pridobljene kvalitete na željeni ravni. Če bi imeli posebne inštruktorje, ki bi delali na preventivnem delu, bi bilo možno napraviti razne analize, ki bi se nam izplačale.
Za sistematično preventivno delo na področju varnosti je potrebno izdelati tudi analize varnosti za vsako delovno mesto. To pa je zahtevno in dolgotrajno delo, ki zahteva angažiranje predvsem operativnega osebja in pa tudi delavca samega. Da te analize izdeluje operativno osebje je potrebno iz dveh razlogov: le na ta način je mogoče varnost integrirati v delo tako, da operativno osebje samo postavi varnostne predpise ter drugi raz-
ffc®	- -
NA -ZASEDANJU DELAVSKEGA SVETA
Zaradi naraščanja stroškov za pripravljanje toplih obrokov, dietnih obrokov in mrzlih malic, o čemer je že ob polletnem poročilu razpravljala Komisija za plan in gospodarstvo, je splošni oddelek izdelal analizo stroškov toplega obroka, obenem pa pripravil predlog^ kako bi v bodoče kazalo ukrepati po tem vprašanju. Ugotovljeno je bilo, da je prispevek članov kolektiva za topli obrok od leta 1964 ostal na višini 1,00 din za obrok. Ker pa rastejo cene živilom in se zvišujejo tudi ostali stroški pripravljanja toplih obrokov, bo treba ukrepati, kakor je to bilo predloženo po splošnem sektorju in kakor je po pregledu analize uvidela tudi komisija. V letu 1968 je bilo porabljeno za tople obroke, dietne malice in mrzle obroke 162 milij. dinarjev, od tega so člani kolektiva krili s svojimi prispevki 49 milij. dinarjev, medtem ko je ostalo razliko 113 milij. din krilo podjetje. Med-
log je veliko število delovnih mest z velikim številom posebnosti, česar naša služba ali pa posamezna komisija ne bi zmogla opraviti.
Organi upravljanja v podjetju so v letošnjem letu razpravljali o nezgodah v notranjem transportu. Sprejet je bil tudi program ukrepov za izboljšanje notranjega transporta. Potrebno je pričeti z izvajanjem tega programa, kar bo nedvomno doprineslo k znižanju števila nezgod.
Iz programa ukrepov za izboljšanje varstva pri delu, ki je bil priložen letnemu poročilu za leto 1968, katerega je izdelala naša služba, navajamo samo ne-. ka j važnej ših problemov :
—	komisije za varstvo pri delu v obratih ne delajo. Potrebno bo proučiti njihovo organizacijsko strukturo ter poskrbeti, da bodo te komisije, ki lahko predstavljajo veliko pomoč v borbi za znižanje nezgod pri delu, ponovno zaživele;
—	za izboljšanje delovnih pogojev in večjo varnost dela je treba:
a)	postopoma modernizirati notranji transport v smislu sklepa DSP;
b)	montirati odpraševalne naprave pri rafamah;
c)	nabaviti hidrokomoro za čiščenje ulitkov;
d)	urediti klimatske naprave na. notran j ih žerj avih ;
e)	urediti splošno ventilacijo v ttvarni I ter po možnosti glavne izvore prahu ločiti od kalupar-nice;
tem ko je bila lani povprečna cena obroka 3,30 din je letos do avgusta narasla že na 3,65 din. Po daljšem pretresu je DS. sprejel sklep, da se prispevek članov kolektiva za 1 topel obrok zviša od sedanjih 1,00 din na 2,00 din in to od 1. decembra letos. Dalje: čim bo uveden obrok iz tovarne »Sljeme«, ki bo znatno cenejši, bodo ukinjeni dietni in mrzli obroki. S tem bo tudi povečana izbira v bifejih.
V bifejih je promet ogromen, saj znaša dnevni iztržek tudi do
—	Kadar kaj neumnega zinem, se vedno prva sama sebi nasmejim.
—	Blagor ti, saj si vendar vedno nasmejana.
Po dolgem času pride Blažek spet k sorodnikom na deželo in prične:
—	Kot vidim ste uredili fa-
f)	urediti premikanje vagonor na rudnem dvoru;
g)	urediti skladišča, predvsem za lahko vnetljive tekočine in plinske jeklenke;
h)	po zahtevah predpisov organizirati redne preglede in preizkušanje delovnih naprav ia priprav.
Tov. Plazar pravi nadalje, da je tu važna zdravstvena zašč-ria, v teku so že razgovori, da bomo tudi zdravstveno varstvo tasti boljše.
Tov. Logar pravi, da je o problematiki razpravljal tudi UO in sprejel svoje sklepe, ki jih posreduje DSP.
Prečita sklepe UO, ki jih je DS osvojil.
Poživeti je treba delo HTV komisij DSÈ, za kar pripravi HTV služba program dela, napiše določen poslovnik s tem, da HTV komisije probleme mesččno obravnavajo.
Problematiko HTV je treba prenesti tudi na sindikat in njé-govo delovanje.
Priporoči se, da odgovorni ponovno preberejo HTV pravilnik.
Uvede naj se določen način odtegljajev od hranarinè za tiste, ki se poškodujejo po lastni krivdi.
Kadrovski sektor naj vzpostavi svoječasno prakso, da na odločbo o postavitvi delavca na delo na hrbtni strani napiše tudi vse nevarnosti, ki delavcu prete na delovnem mestu in obligatna zaščitna sredstva na delovnem mestu, na katero se z odločbo postavlja.
2.200 din, toda cene so enake nabavnim cenam, medtem ko smo manipulacijske stroške krili do.» slej iz rabata, ki so ga dajala razna podjetja — dobavitelji. Zato je opaziti velik priliv tujih delavcev v bife v Štorah II. ker so v našem bifeju res nizke cene. Predlog, ki ga je DS osvojil, glasi: cene v bifeju dvigniti za toliko, kolikor predstavljajo OD zaposlenih to je prodajalk in skladiščnika ter celotna manipulacija.
R.U.
sado. Kaj je sedaj na vrsti?
—	Vozilo.
—	Kakšnega tipa?
—	Z volovsko vprego.
—	Pomisli, včeraj sem gledal čarovnika, ki je tisočake pretvarjal v klobuke!
—	To pač ni težko. Moja žena dela to že lèta in leta.
iimrimiiihffiiiimmtiithHiHtiHHtiiiiimimiffiiiiiiiiiMHiiiiimHnMimiHtMHniMMiMninitiii:: *
I MALO SMEHA j
7wiiiiiiiiiMHiwiniiiit[iHiwiiiiiiiiiHiHnHntwHiiiiHMmiimininwnBHiim!iiumnitimriiHHBi-ri
Prijateljsko srečanje državnih reprezentanc Madžarska - Jugoslavija
11.	in 12. 10. 1969, smo imeli v Budimpešti prijateljsko srečanje z madžarsko državno reprezentanco. V Budimpešto smo prišli že 9. 10. 1969 tako, da smo imeli tudi malo časa za ogled , mesta. Arhitektonsko je Budimpešta izredno bogata in smo videli veliko lepega. Zelo smo občudovali Parlament in veličastne spomenike iz rimskih in turških časov. Impozantna sta tudi Trg herojev in spomnik CITADEL A, ki so ga postavili v čast ruskim osvoboditeljem leta 1945.
Madžari so nas izredno ljubeznivo sprejeli in nam nudili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Vodili so nas po mestu in razkazovali vse zanimivosti. V tipičnem madžarskem okolju, so nam postregli z njihovimi specialitetami. Igral nam je pristen ciganski orkester in uživali smo v lepem razgledu po razsvetljenem mestu. Zelo nam je bilo žal, da zaradi pomanjkanja časa, nismo mogli napraviti malega izleta s parnikom po Donavi.
. Budimpešta ima 21 zanimivih muzejev, vendar smo si ogledali samo dva najlepša, flander-Skih in drugih znanih umetnikov, še lepša pa je nacionalna galerija, kjer so razstavljena dela poznanih madžarskih slikarjev in kiparjev. V
V petek popoldan smo imeli treniftg, v soboto in nedeljo pa tekme. Ženske smo na .žalost izgubile, vendar pa so Madžarke imele prednost svojega kegljišča tako, da naš poraz ni mnogo pomenil. Moški pa so zmagali in je bil s tem nerešen rezultat 1:1. Posebno moška tekma je bila zelo zanimiva, ker so Madžari vodili za 70 kegljev, vse do nastopa naših zadnjih dveh tekmovalcev. Zadnja sta nastopila: republiški prvak Turk in sve-
tovni prvak Steržaj. Z odlično igro sta priborila naši ekipi zmago in smo bili vsi veseli končnega izida tekmovanja.
Prijetno nas je presenetilo gostoljubje, s katerim so nas sprejeli. Po končanem tekmovanju smo imeli slavnostno kosilo, nakar so nam razkazali športne objekte, proti večeru pa has je predsednik Kegljaške zveze Madžarske, vse povabil privatno na njegov dom. To ni bila mala stvar, saj nas je bil poln avtobus, tj. 25 oseb.
Tudi vožnja nazaj je bila lepa, ker smo se velik del poti peljali ob Balatonskem jezeru, ki je dolgo 75 km in široko ca. 50 km. Ko smo prišli na madžarsko mejo, so cariniki zahtevali, da mora Steržaj iz avtobusa. Nas je že skrbelo, če ni kaj narobe; pa smo z veseljem ugotovili, da so ga hoteli samo spoznati, ker so čuli, da je svetovni prvak in, da je tudi tokrat prinesel naši ekipi zmago.
Ker ne znam jezika, si nisem mogla ustvariti točnejše slike d njihovem življenju. Nam so seveda pokazali le vse najlepše, imam občutek, da tudi Madžari ne živijo najbolje. Trgovine so sicer precej založene, vendar pa prodajajo v glavnem sla-. bo kvaliteto. Le nakit je lep in poceni. Hrana je zelo dobra, težko pa se dobi mleko in telečje meso, najboljše pa so slaščice. Promet je precej razvit, a se ne da primerjati s prometom na naših glavnih cestah.
Budimpešta je nepozabno lepa, pokrajinsko pa je lepo edino ob Balatonskem jezeru, drugje je v glavnem sama ravnina. Po petdnevnem potepanju, smo se vsi radi vrnili domov in ponovno ugotovili, da je tudi naša domovina zelo, zelo lepa.
Dobro uspela krvodajalska akcija v Štorah
14. novembra tega leta je bila v Štorah krvodajalska akcija za člane kolektiva in prebivalstvo okoliških vasi. Kot vedno so se tudi tokrat odzvali številni člani kolektiva in darovali svojo kri, kot dragocen zdravniški pripomoček. Med darovalci je bilo mnogo mladihriudi takih, ki so se prvič vpisali v kartoteko krvodajalcev, mnogo pa je bilo tudi" stalnih krvodajalcev, ki so darovali kri že po 20-krat, pa tudi večkrat. Brez dvoma je med najbolj požrtvovalnimi in zvestimi krvodajalci, tov. KOČAR Jože, iz valjarne, ki je ob tej priliki dosegel rekordno številko
50.	Skupaj se je prijavilo 92 krvodajalcev, od teh je zdravniški
pregled izločil 3, tako, da je bilo 89 pozitivnih darovalcev, ki so dali ca. 22 litrov krvi. K temu uspehu so precej pripomogla vodstva posameznih obratov, ki so kljub pomanjkanju delovne sile in napetemu proizvodnemu programu omogočila svojim delavcem odsotnost. Komisija za krvodajalstvo pri sindikalni podružnici Železarne Štore se v imenu RK in transfuzijske postaje Celje zahvaljuje^vsem krvodajalcem, vodilnemu kadru in sindikalnim aktivistom za uspešni izid akcije. Podrobno bomo o krvodajalskih akcijah v letošnjem letu poročali v naslednji številki Železarja.
Š. K.
V Štorah imamo mladinski klub
V bivših klubskih prostorih DPD »Svobode« v kulturnem domu v Štorah je bila 12. novembra letos popoldne otvoritev mladinskega kluba. V tem klubu, ki bo odprt vsak dan od
17.	do 21. ure, se bo sestajala mladina Štor in okolice, da bi šahirali, igrali tarok, poslušali predavanja iz zgodovine, zemljepisa, kulture, športa in podobno. Prirejali bodo vaje v recitiranju, poslušali recitacije; če bo dosti interesa, bo predsedstvo mladinske organizacije organiziralo tudi plesne vaje, poskrbelo za predvajanje filmov, ki bi poučno vplivali na mlade ljudi. Pripravljajo že tudi quiz tekmovanja na teme iz zgodovine NOB, iz kulture in športa, iz poglavij o črni metalurgiji; če si bodo
pa mladi želeli še iz drugih področij, bo komisija za šport, rekreacijo in kulturo pri mladinski organizaciji v železarni, ki ji predseduje tov. Lojze Pavlič, poskrbela tudi za to. Vse je odvisno od tega, kakšen interes bo pokazala mladina za delo in življenje v klubu. Organizatorji bodo storili vse, kar bo v njihovi moči, da bi nudili mladini čim več kulturne, koristne zabave; pritegniti želijo čim več mladine. V klubskih prostorih bo na razpolago kava in brezalkoholne pijače ter pivo. Upamo, da bodo vsi merodajni dejavniki v Štorah in Celju podprli štorsko mladino v teh prizadevanjih; tako bi jim dali vzpodbudo, da bi se klubsko življenje čim koristneje razživelo in razmahnilo.
R. U.
Miha bejž! Sedaj boš šele videl učinek stimulacije!
Železarna Jesenice — nova valjarna žice
NEZGODE PRI DELU
MEHANIČNA DELAVNICA: JAZBEC Mirko. Pri povrtava-nju se je slabo vpeti odlitek izmuznil iz primeža in mu padel na nart leve noge.
NEZGODE V OKTOBRU
V mesecu oktobru je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Jeklarna	4
Valjarna	10
Livarna valjev	7
Livarna sive litine	4
Samotama	2
Obdelovalnica valjev	3
Mehanična delavnica	1
Skupaj	31
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki :
Elektroplavž Modelna mizama Energetski obrat Elektroobrat Promet Ekspedit
Gradbeni oddelek Razvojni oddelek OTK
Komunalni oddelek Ostalo
Na poti na delo in iz dela je bilo prijavljenih 7 nezgod; 1 iz jeklarne, 1 iz livarne valjev, 1 iz mehanične delavnice, 1 iz energetskega obrata, 1 iz prometa, 1 iz OTK in 1 iz šamotarne.
Pri delu so se poškodovali: JEKLARNA:
ŽAVSKI Ivan. Pri izbijanju ingotov je s kladivom zadel ob rob ponovce, kjer se je kladivo odbilo in ga udarilo po levi nogi.
VIZJAK Jože. Pri nastavljanju kokil za izbijanje ingotov se je kokila prevrnila ter mu padla na levo nogo.
GRAČNER Peter. Pri odbijanju korenin od ingotov s kladivom, ga je korenina ranila v palec leve roke.
TRŽAN Franc. Pri izvleki ingotov iz kokil so mu zdrsnile klešče ter je padel na vroč ingot in se opekel.
VALJARNA:
GROBIN Karl. Ko je šel na delovno mesto mimo I. ogrodja predproge, ga je zadela valjana palica, pri tem' je padel in se opekel po zadnjici.
LEMUT Slavko. Pri zlaganju gredic v plamenično peč je stopil zadenjsko predaleč tako, da je stopil na valjčnico, kjer se je spotaknil in padel. Poškodoval si je desno stran podreberja.
MARKUS Milan. Pri adjusti-ranju valjanih palic je z desno roko udaril v oster konec palice ter se urezal na prvi in drugi prst.
ARZENŠEK Silvo. Ko se je pripravljal, da bo vtaknil valjano palico v VI. ogrodje fine proge, je sodelavec na V. ogrodju prehitro vtaknil naslednjo palico, ki je imenovanega opekla po palcu leve roke.
JEREB Ivan. Pri podlaganju
odvodke za vodilo na I. ogrodju grobe proge, ga je stisnilo za tretji prst leve roke.
FLORJANC Vinko. Pri vtikanju valjane palice na VI. ogrodju so mu zdrsnile klešče, pri tein je omahnil proti valjarskemu ogrodju, udaril z glavo ob stojalo ter si presekal uho.
COKL Anton. Pri vlačenju gredic od grobe proge do Škarij, je stopil na valjčnico in padel na vročo gredico, ter se opekel po hrbtu.
PUŠNIK Ivan. Pri zabijanju zagozde ga je sodelavec Zemljak nehote udaril s kladivom po kazalcu desne roke, ko je ta držal zagozdo.
VEBER Jakob. Pri zagonu motorja za predprogo in fino progo je prišlo do kratkega stika v kabeljski glavi. Pri tem se je tako ustrašil, da je odskočil in se zaletel v steno .strojnice, kjer si je poškodoval rebra.
ŠTARKL Franc. Pri vtikanju ingota v I. ogrodje grobe proge, so valji ingot odbili, ker je bil enostransko zabrušen. Ingot je dvignilo, nato pa je padel imenovanemu na nart leve noge.
LIVARNA VALJEV:
KOLŠEK Jože. Z žerjavom je dvignil sušilni voz na eni strani ter z drogom naravnaval valjčke. Pri spuščanju voza ga je drog udaril po bradi.
LUBŠE Stanko. Pri nakladanju pločevinaste cevi na voz, mu je ta zdrsnila iz rok, ter mu poškodovala levo nogo nad kolenom.
VORJAClC Zvonko. Pri nakladanju grodlja se je kos grod-lja prevrnil ter ga udaril na hrbtno stran desne roke.
KUNDIH Marjan. Pri kotalj-kanju pločevinastega soda se je urezal na zapestju leve roke.
HAŽIC Franc. Med nakladanjem kokilne zlomnine v voziček mu je sodelavec nehote vrgel kos železa na kazalec desne roke.
INKRET Zlatko. Stopil je na kalup kpkile in snemal uteži težke približno 20 kg. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel v jamo. Poškodoval si je gleženj in koleno desne noge.
RATAJC Ivan. Z žerjavom je obračal litoželezno ploščo. Pri tem ga je plošča stisnila za levo nogo.
LIVARNA SIVE LITINE:
MATUŠ Ludvik. Pri brušenju na stabilnem brusilnem stroju mu je zaradi netesnosti Očal padel odbrusek v desno oko.
PUNGARŠEK Daniel. Pri brušenju na brusilnem stroju se je s prstancem desne roke dotaknil brusnega koluta ter se poškodoval.
FRECE Vinko. Pri brušenju na stabilnem brusilnem stroju mu je padel odbrusek v levo
oko zaradi netesnih zaščitnih očal.
MATUŠ Ludvik. Pri ulivanju na monorelu mu je brizgnilo tekoče železo iz kalupnega okvirja ter ga opeklo po levem kolenu. To je njegova druga nezgoda v mesecu oktobru.
ŠAMOTARNA:
GAJŠEK Marija je odlagala opeko na police v sušilnici. Pri tem se je na deski zaskalila v palec leve roke.
KLADNIK Franc. Po izpraz-njevanju prekucnika je s sodelavcem dvigal posodo prekucnika, ta pa se je prevrnila nazaj ter ga udarila na nart leve noge.
OBDELOVALNICA VALJEV:
SORČAN Anton. Sodelavcu je pomagal centrirati valj na stružnici. Pri sestopu s stroja je nerodno stopil in si zvil levo nogo v gležnju.	v
ŠUNC And jelko. Pri vpenjanju kokile na stroj je cev zdrsnila z nastavka na zvezdi in ga udarila na palec leve roke.
TREBOVC Ivan. Pri nameščanju zvezde v kokilo OK 650 mu je zdrsnila cev iz konjice in ga udarila na sredinec leve roke.
NA POTI NA DELO IN Z DELA SO SE POŠKODOVALI:
MLINARIC Mihael iz jeklarne je na poti na delo padel s kolesom na slabi cesti in se udaril na levo .koleno.
JAGODIC Franc iz livarne valjev je padel z mopedom, ker mu je pred moped skočil pes. Poškodoval si je levo oko in obe nogi.
TRATNIK Albin iz šamotarne je na poti na delo s kolesom zapeljal na kamen in padel. Poškodoval si je zapestje leve roke.
ARZENŠEK Anton iz mehanične delavnice. Na poti z dela ga je podrl mopedist ter mu zlomil desno nogo v gležnju.
OŽIR Ladislav iz energetskega obrata. Pri zaganjanju motorja ga je udaril žaganjač po desni nogi.
KORES Maks iz prometa. Na poti na delo je padel z mopedom in si poškodoval prsni koš.
ROMIH Jože iz OTK. Na poti na delo je padel z motorjem in se udaril v obcestni kamen. Poškodoval si je levo ramo.
Primerjava števila nezgod v mesecu oktobru v zadnjih petih letih :
Leto	1965 1966 1967 1968		1969
Nezgod pri delu	12 9	16 14	31
Nezgod na poti	3 1	3 3	7 ■
Število nezgod v 10 mesecih leta obratih :	v primerjavi	z letom 1968 po	
Obrat	Nezgod pri delu		Indeks
	1968	1969	
Elektroplavž	6	11	183
Jeklarna	14	21	150
Valjarna	38	46	121
Livarna valjev	12	54	450
Livarna sive litine	13	29	223
Modelna mizama	—	1	_
Samotama	' 5	10	200
Obdelovalnica	3	6	200
Mehanična	11	15	136
Energetski obrat	2	3	150
Elektroobrat	3	1	33
Promet	4	10	250
Ekspedit	8	8	100
Gradbeni oddelek	1	3	300
Razvojni oddelek	2	1	50
OTK	—	—	—
Komunalni oddelek	6	1	17
Ostalo	-	—	-
Skupaj	128	220	172
NOVOST V METALURGIJI
NOVA METODA VALJANJA JEKLA
To je sistem F, primeren za izdelavo vseh vrst palic in tračnega železa v tovarnah. Lahko se adaptira in vključi v vsak avtomatski proces. Osnovno komponento sistema predstavlja podnožje ali okvir (šasija) brez ohišja, ki se lahko dobavi v raznih velikostih. Visoke ka-
kovosti površine in male tolerance valjanih proizvodov, ki jih dobijo pri sistemu F, omogočajo sistem, ki specialno ščiti pred grebenjem in okvarami, to je vodilni sistem, kontrolirani sistem montaže ter zelo čvrsti in stabilni nosilci. Pri sistemu F so prvikrat doseženi kakovostni proizvedi valjanega jekla z avtomatsko obdelavo in ne S sodelovanjem človeka.
Iz tehnične knjižnice
KADROVSKE VESTI
ANALlTlCKO-statistička studija sadržaja O; i H; u čelicima jugoslov. proizvodnje. Inst, Zenica, 1967, 3415,
PELHAN C.:’ Zasledovanje oksida-, pjjskih, procesov na površini ulitkov iz sive litine. Poročila metal, inst. tj. 1967—1968, 3314.
TELEFONSKI imenik SFRJ. Izmjene. i dopune za g. 1969. Informator Zagreb, 1969. 3309'dod.
O MORFOLOGIJI i topologiji nitri-dov in njihovem zaviralnem vplivu na rast austenitnih . . . zrn v jeklu. 3413.
ZBIRKA preepisov o graditvi investicijskih objektov. Uradni list ŠRS, Lj. 1968, 0136/c.
ÈREKIC J.: Kadrovska politika u samoupravnim odnosima. »Informator« Zagreb, 2536.
ZBORNIK radova JUREMA 1961. Zgb., 1962, 3138/1961.
ZBORNIK radova JUREMA 1969 — procesi mjerenja, regulacija. Svež. r. Zagreb, 1969, 3138/69.
ORGANIZACIJA proizvodstva na promišljenih pretprijatijah SšA. Izd. »Progres« Moskva, 1969, 3421.
ZBORNIK radova JUREMA, 1969, švez. II. Primjena digitalnih računala. Zgb., 1969. 3138/69-III.
INTERNATIONAL symposium on Data Processing. Zgb. 1969. (Zbornik radova JUREMA), 3138/69-111.
MIHELČIČ Stanko: Splošni register veljavnih zveznih in republiških predpisov 1945—1968. Ur. 1. SRS Ljubljana, 1969, 0137.
BOOK Of ASTM Standards, Part 31, Philadelphia, 1968, 2357/31.
BOOK of ASTM Standards, Part 3, Philadelphia, 1968 2537/3.
RIpUZIJA v metallah s obzemno-centrirovannoi rešetkoj. Izd »metalurgija« Moskva, 1969, 0138.
PREDPISI o narodni obrambi. Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana, 1969. 0139.
OPTIMIZATION of Steel Produet Veld. London, 1967, 3422.
STKICIN. B. N.: Metodi korrigiro-vanija radočih profile! metallore-žučih instrumentov, 1969, 0140.
FIZICESKAJA priroda piastičeskoj deformaciji i razrušenija metallov. »Metaloofizika« Kiev, 1969, OHI.
BECHER U,: Gasbeheizte Industrie-Öfen und Waermeanlagen. Vläö Deutscher Verlag, Leipzig, 1968, 2538.
FAZO.VIE prevraščenija. Akademija nauR Ukr. SSR, »Naukova dunka« Kiev, 1968, 0142.
PROCNOST i plastičnost metallov i splavov. Naukova dunka, Kiev, 1968, 0143.
DEFEKTI i svojstva kristalličeskoj rešetki. Izd. »Naukova dunka« Kiev, 1968, 0144.
FIZICESKAJA priroda piastičeskoj deformaciji i razrušenija metallov »iVIgtallofizika«, Kiev, 1969. 0145.
KUSjALOVA I. P. : Rekristalizacija i qispersionoe upročnennie metallov i splavov. »Naukova dunka« Kiev, 1968, 0146.
POPOV K. V.: Niskotemperaturna-ja hrupkos stali v đetalei mašin. Izđ, »Mašinostroennie« Moskva, 1968, 0147.
BOUDEN F. P.: Trennie i smaska tverdih tel. Izd. »Mašinostroennie« Moskva, Ì968. 2539.
STATISTICAL methods in engineering experiménts. OHIO, USA, 1966, 2540.
SBORNIK perevodov po voprossam
,, ^ornjacionnoi. teorii i praktiki. Moskva, 1968. 3424.
FORMIROVANJE kačestva ppverh-tiósti otiivok. ' Izd. »Nauka« Moskva. 1969, 3423.
MEHANICESKAJA ustalost v stati-stičeskoj aspekte,., izd, »Nauka« Sjoskva,, 1969, 3425.
SELEKTIVNO -r- petrografska priprema mješavine za koksovanje. Institut Tuzla,. 1968, 3426.
PEC za ogrevanje gredic. Poročila metal, instituta v Ljubljani, naloga št. 653, 1969. 3430.
FRISTROM P. M.: Struktura plameni. Izd. »Metalurgija« Moskva, 1969 2545.
PINEGIN S. V.: Kontaktnaja proč-nost i soprotivljenje kačenju. Izd. »Mašinostroennie« Moskva, 1969, 2544.
GIKGOROVIC G. K.: ZaroproeUost i dijagrami sosfojianja, Izdatelj-
PROZOROV L. V.: Pressovannie stali i tugoplavskih splavov. Izd. »Mašinostroenie« Moskva, 1969,
0152.
HANSEN F.: Osnovi obščej metodiki konstruirovanja. Izd. »Mašinostroenie« Leningrad, 1969, 0150.
STIMULIROVANNIE razvitja novoi tehniki, v Stranah SEV. Izdanje »Ekonomika Moskva, 1969, 0149.
SOLNJIŠKIN N. P.: Kačcstvo i na-dežnost samocentrirujuščilf patro-nov. Izd »Mašinostroennie« 1969.
0153.
KOTOV O K.: Poverhnostnoe upro-čennie detalei mašin, ifnniko-ter-mičeskimi metodami »Mašinostroennie« Moskva, 1969, 0148.
TRUDI tretjego medžunarodnogo kongressa po korozii metallov, tom III. IV, Moskva 1968, 3427.
SCHWAIGERER S.: Rohrleitungen. Theorie und Praxis. Springer Verlag, Berlin 1967, 3’428.
POŽARNA zaščita v industriji, referati. Ljubljana, 1969, 3429.
PRIROČNIK toka materiala. Jugosl. center za transport v industriji. Maribor, 1967, 0164.
CEMENTI na podlagi kromagnezita za izdelavo žlebov. Metalurški institut v Ljubljani, 1969, 3432.
ANALIZA . . . rudarsko geoloških . . . radova u periodu 1966—1968, Izd. UJL, Beograd, 1969, 3431.
MOGUĆNOST dobivanja željeza u prahu iz kovariuu redukcijom sa krutim reducensom. Institut za metalurgiju Sisak, 1969, 3430. STANKOVIČ S.: Zastara potraživanja. Informatorov priručnik za kadrove br. 20, Zgb. 1968, 2548. POPILQV L. Ja: Elektrofizjčeska:-ja i elektrohimičeskaja obrabotka materialov. Izd. »Mašinostroennie« Moskva, 1969, 0156.
ABRAMOV M. B.: Kolebanija prja-mozubiih zubčatih koles. Izdanje harkovskog univerzitea, Harkov, 1968, 0155.
MATERIALI v mašinostroennii. Tom 4, čugun. Moskva, 1969. 0159.
LISTI, polosji i lenti iz uglerodistoi i iegirvannoi stali. Izd. Komitet standartov. Moskva, 1969, 0158.
KR J ANIN I. R.: Metalli dlja hidro-turbin. Izd. »Mašinosstroennie« Moskva, 1969, 0157.
LETNO poročilo 1968. Poslovno združenje energetike SR Slovenije, Ljubljana, 1969, 3433.
JAKOVSON M. O.: Planov o predu-prediteljni remont v mašinostroennii. Izd. Mašinostr, Moskva, 1909, 0161.
PLAVKA čuguna v vagarankah i pecah s primenennien prirodnogo gaza. Izd. »Mašinostroennie« Moskva! 1969, 0160.
STANDARDNI postupak za izradu statističkih pregleda naučno-istra-živačkog rada, 1968, 0162.
DOBROV G. M.: Nauka o nauci. Prevod, Bgd. 1969, 0163.
HOCHMEIER A.: Technologie der G asfortleitung und Gasverteilung, Band I, II, III, VEB Verlag. Leipzig, 2549/1, II. III.
ENRICK N. Norbert: Qualitaetskon-trolle im Inustrie betrieb. Methoden und Anwendungen. München, 1961, 2547.
PRIRUČNIK cijena projektnih usluga. Zgb.. 1966, 2546.
KOTNIK OF.: SIovensRo-angleški slovar, L j., 1967, UZS, inv. 2801.
V mesecu oktobru 1969 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti:
IZ JLA SO SE VRNILI:
FIDLER JOŽE, strojni ključavničar in GRADIČ VLADIMIR, strugar — oba sta se zaposlila v obdelovalni« valjev; ARBAJTER MARINKO, delavec — valjarna; MACUH ANTON, dipl. ekonomist, direkcija — organizacijski biro; ŠKORC MIRKO, instai, eentr. kurjave — meh. del.
novi Člani delovne
SKUPNOSTI:
HAJNŠEK STANKO, strojni ključavničar; JOŠT AVGUST, delavec; VREČKO STANISLAV, žer j avo vodja; PAVIC BRANKO, delavec — vsi so se zaposlili v livarni valjev. Na elektroplavžu : UMEK MILAN, delavec: SEK-LlC LEOPOLD in VRES ANTON, oba delavca. V mehanični delavnici: KUKOVIČ ADOLF, varilec. V jeklarni so se zaposlili: VOGA STANISLAV, KISELJAK VINKO, TRŽAN FRANC in CERNOŠA FRANC, vsi delavci. V valjarni: KOCMAN VINKO, MARKUS JOSIP, VODEB ANTON, POSPEH MIHAEL in SVEDRUŽIC IVAN, vsi NK delavci. V Stanovanjsko-gradbeno enoto: POLUTNIK IVAN in GOVC FRANC, oba NK delavca. V energetski obrat: ŠTABUS AVGUST, delavec. H
SEKANJE JEKLENIH PALIC
Nova metoda sekanja jeklenih palic bazira na principu odvzemanja, materiala v takšnih hitrostih, da ni časa za formiranje kapljic na odsekanih površinah. Za doseganje tako velike hitrosti uporabljajo impakt-ci-linder s. specialno razporeditvijo ventilov, kar omogoča veliko brzino batov. Ta. metoda se je pokazala zelo primerna pri sekanju strukturnega jekla, krhkih kovin, kot je. npr. medenina, kakor tudi za perforiranje in druge podobne..operacije na kovini. Izpopolnjevanje te metode je primer uspešne kooperacije med švedska industrijo in znanostjo.
PREČIŠČEVANJE JEKLA
Pred nedavnim je končano Izpopolnjevanje sistema prečiščevanja.. jekla,■? po katerem j.e zagotovljen velik prihranek v času. Jeklo proizvajajo v dveh fazah, s kombiniranjem peči za topljenje in peči za mešanje. Druga faza, v kateri pride, do redukcije vsebine plinov, je u-vedena leta 1965 kot Asea-SKF
gasilcem je bil sprejet OBER-ŽAN ALOJZ, NK delavec.
PO LASTNI ŽELJI JE ODŠEL:
KLINAR DANILO, delavec iz ekspedita.
V POSKUSNI DOBI SO BILI ODPUŠČENI OZ. SO ODŠLI:
MRZLECKI JOSIP, delavec -jeklarna; MAJCEN IVAN, delavec - livarna I ;. VODUŠEK ANTON, delavec — energetski obrat; SEKLlC LEOPOLD, delavec — elektroplavž.
SAMOVOLJNO SO ZAPUSTILI PODJETJE:
KUČIČ DRAGUTIN, delavec iz ekspedita;: ZUPANC JOŽE, delavec iz valjarne; MOMIČ BRANKO, žerjavovodja iz elek-troplavža ; SA VIC VJEKOSLAV, livar iz livarne valjev; SIMIČ MILOŠ, delavec iz jeklarne; JELENC ÀLOJZ, delavec iz valjarne; ŽUMER LEOPOLD, delavec iz livarne sive litine; PREVOR-SEK JOŽE, livar .PK iz elektro-plavža; TOVORNIK IVAN, delavec iz livarne valjev.
Na Višji ekonomsko komercialni šoli. v Mariboru je uspešno zaključila študij kot izredna slušateljica tov. VIDA GRAČNER, referentka v komercialnem sektorju.
K uspešno opravljeni diplomi ji iskreno čestitamo in želimo, da bi pridobljeno znanje v polni meri koristila na delovnem mestu.
proces, medtem ko je faza predhodnega zagrevanja izpopolnjena z' uvedba SKF peči ža topljenje.
Tg peč .z električnim lokom sestoji iz dveh teles, vsako od teh sprejme 60 ton. Medtem ko se v enem vrši topljenje in izlivanje, se v drugem vrši polnjenje in gretje. Ocenjujejo, da povečuje tak način proizvodnjo za kakih 40 % v primerjavi z do'-slej uporabljenimi pečmi z električnim lokom iste velikosti in kapacitete.
Malo šale
Učitelj :
—	V katemer času je to: Jaz se umivam, ti se umivaš, on se umiva ...?
Milan:
—	Sobota zvečer.
—	Poslušaj, draga, stanovanje bo treba malo natančneje čistiti. Zjutraj sem našel na naslonjaču v spalnici pajčevino. /
Ti si v zmoti, dragi. To je mpja nova spalna srajčka.
ŽELEZARSKI GLOBUS
Delovno dolžnost so prekršili
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v mesecu oktobru 1969 štirikrat sestala in obravnavala 27 primerov kršitev delovnih dolžnosti. V šestih primerih je izrekla najmilejši ukrep opomin, v štirih primerih pa je prijavljene oprostila krivde in kazni, ker niso bili podani znaki kršitve delovne dolžnosti.
Delovno dolžnost so prekršili in bili kaznovani: ’
Z JAVNIM OPOMINOM:
1.	TRŽAN Jernej, iz elektro-obrata, je v dneh od 16. do 19. julija 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	ROMIH Stefan, iz livarne valjev, se je’ dne 1. septembra 1969 med delovnim časom opijanil — javni opmin.
3.	JOŠT Rudolf, iz prometa, je v svojstvu nadpremikača proti koncu nočne izmene dne 2. septembra 1969 ob priliki dostave dveh voz pod žerjavno progo ravnal proti običajnim železniškim pravilom, pri čemer je bil ob priliki premika osebno navzoč v strojevodski hišici in dal dovoljenje za premik, čeprSv premik ni bil varen ter je dopustil, da se je premik izvršil, ko se je premikač nahajal na sami lokomotivi - javni opomin.
4.	GRAČNER Milan, iz prometa, pa je v svojstvu premika-ča proti koncu nočne izmene dne 2. septembra 1969 ob priliki dostave dveh voz pod žerjavno progo ravnal proti običajnim železniškim pravilom in je kot premikač stal na lokomotivi ob priliki premika, namesto da bi bil na čelni strani vagona in tako skrbel za varnost prometa, zaradi česar 'je prišlo do naleta pod žerjavno progo stoječih vagonov in do nastale škode, dne
19.	6. 1969 pa se ob priliki premika-vagonov izpred hale nove valjarne ni predhodno prepričal v svojstvu nadpremikača, če so vagoni speti in je ob priliki pripenjanja zadnji vagon utekel po tiru ter se zaletel v vrata valjarne in jih poškodoval — javni opomin.
5.	PRAH Alojz, iz energetskega obrata, je V noči od 6. na 7. september 1969 opustil nadzor, potreben za kontrolo nivoja voda V rezervoarjih in je imelo to za posledico, da je krajši čas bilo obratovanje na plavžu ustavljeno; dne 3. oktobra 1969 pa je v nočni izmeni prav tako opustil potrebno skrb za kontrolo vodostaja v rezervoarjih in je imelo to za posledico, da je prišlo do ustavitve obratovanja elektroplavža za krajši čas — javni opomin.
6.	ČATER Rado, iz livarne valjev,.'se je dne 15. septembra 1969 med malico močno opil in nato zaradi vinjenosti rii bil spcA soben za delo — javni opomin.
7.	ŠPRAJCER Hinko, iz livarne valjev, je dne 8. septembra
1969 'neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
8.	BREČKO Vili, iz mehanične delavnice, je v dneh 6. in 7. septembra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	ULAGA Edvard, iz mehanične delavnice, je v času od R. do 16. septembra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	MOŠKOTEVC Jože, iz prometa, je v dneh 16. in 17. septembra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
11.	RABUZA Ivan, iz livarne ~ valjev, je dne 19. septembra 1969 med delovnim časom v dopoldanski izmeni med prevozom praznega magneta vklapljal prazen magnet tako da je čistilcu dvignil^ročni brusilni stroj, med prevozom pa je zopet vklopil magnet in zidarju, ki je nesel betonsko železo na rami, to železo z magnetom odvzel in ga spustil na tla, kar je imelo za posledico, da se je železo zvilo
—	javni opomin.
12.	FIRANT Franc, iz livarne valjev, je dne 26. septembra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
13.	PODKRAJŠEK Stanko, iz ekspedita, je dne 27. septembra 1969 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
Z ZADNJIM JAVNIM OPOMINOM PA:
15.	ARH Martin, iz prometa, je v času od 5. do 12. avgusta 1969 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
16.	BUKOVŠEK Franc, iz ekspedita, je dne 15. septembra ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
17.	ŠKET Jakob, iz livarne valjev, je dne 23. septembra 1969 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
PO IZTEKU DELOVNE POGODBE STA ODŠLI:
GUČEK PAVLA in JAGER MARIJA, delavki v komunalnem oddelku.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
ŠTURBEJ ALOJZ,, mag, iz ke-mij. laboratorija in ŠTURBEJ MILENA iz finančnega sektorja; KANTUŽER FRANC iz jeklarne, GRAČNER IVAN iz valjarne, DEBELJAK STANKO iz prometa, KRIVEC ALOJZ iz livarne valjev, MUHOVEC KONRAD iz direkcije, VOGA VALTER iz valjarne, PRIVŠEK JOŽE iz jeklarne, ČUJEŠ ŠTEFAN iz varnostne službe.
Čestitamo !
Upohojeni
ŽOLGER roj. Lokošek Monika, rojena 17. aprila 1920 v Dobju pri Planini, stanuje v Štorah. V Železarno Štore je prišla na delo julija 1945, bila je razporejena v obrat šamotarno, kjer je delala kot »sušilka opeke« do
1961.	leta, nakar je bila zaradi slabega zdravstvenega stanja prerazporejena na delo v komunalni oddelek splošnega sektorja podjetja kot delavka za lažja dela. Na tem delovnem mestu je bila do invalidske upokojitve dne 7. okt. letos.
OBERŽAN JAKOB, rojen 26. aprila 1917 V Hambornu — Nemčija, stanuje v Laški vasi nad .Štorami. V Železarni Štore je bil že od leta 1937, najprej v jek-
larni in- nato v livarni, kjer je delal do julija 1944. Tega leta je odšel v narodnoosvobodilno vojsko, kjer je bil do osvoboditve. V naše podjetje se je vrnil juli-
Poročili so se:
POTOČNIK KARL iz mehanične delavnice, SELIČ ANTON iz jeklarne in IVAČIČ ZDRAVKO iz elektroobrata.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo sreče!
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Komunalnega oddelka za prirejen sloves in darilo.
Vsem želim veliko zadovoljstva pri nadaljnem delu in vas lepo pozdravljam.
Srečno!	Anton Kreuh
v oktobru
ja 1945 in delal v livarni vse do invalidske, upokojitve/ dne 11. okt. t. 1.
KRAJNC FRANC, rojen 6. okt. 1919 v Završah pri Dravogradu, sedaj stanuje v Kompolah. Od otroških let pa do leta 1941 si je
služil ktuh pri privatnikih. Leta 1941 je bil zajet v vojno ujetništvo, kjer je Toil do leta 1945. V Železarni Store se je zaposlil dne 12. okt. 1945. Najprej je bil razporejen v.obrat valjarno, nato pa v livarno, kjer je delal največ časa. Delal je tudi v drugih obratih na raznih delovnih mestih, nazadnje pa v delovni enoti promet. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je bil 12.
10.	1969 invalidsko upokojen.
Dne 11. oktobra tega leta je bil za upokojence obrata obdeloval-nige valjev in stare sodelavce zopet lep dan, ki je posijal v našo vsakdanjost kot topel žarek, poln veselja in zadovoljstva. Kot že prejšnja leta, so se nas spomnili tudi letos. Organizirali so za nas pgled steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, kjer smo videli mnogo zanimivega in lepega... Po končanem ogledu pa smo bili povabljeni na kosilo v dom železarjev na Teharjih, kjer smo bili odlično postreženi. Po kosilu smo se s tovariši in nekdanjimi sodelavci ob prijetm godbi veselo zabavali in tudi zavrteli. Še dolgo se bomo z veselim srcem spominjali lepih uric, ki smo jih škripaj preživeli.
Za vso pozornost se upokojenci prav iskreno zahvaljujemo, predvsem tov. obratovodji dipl. ing. Černaku, ter organizatorjema tov. Legvartu Francu in Potočniku Viktorju, ki na svoje nekdanje sodelavce še niso pozabili.
Vsem želimo rnnogo uspehov v njihovem nadaljnjem prizadevanju za čim boljše poslovne rezultate pa tudi v prizadevanju za čim bolj tople človeške medsebojne odnose.
Za upokojence:
-,	Strašek Franc
Humor
TEŽKO JE BITI KAVALIR
Dve ženi namenoma zbadljivo glasno razpravljata v natrpanem avtobusu:
»Oh, kje so časi, ko so bili moški še kavalirji. Nič več niso galantni. Kavalirji so pa res že izumrli.«
Pa se oglasi z nekega sedeža • možakar: »Niso izumrli, ne, kavalirji so še, le prostora za sedeti primanjkuje.«
RAZLIKA
»Zakaj pa sediš?«
»Zaradi prehitre vožnje z avtomobilom. In ti?«
»Zaradi prepočasne vožnje s kolesom.«
»S kolesom?«
»Seveda, z ukradenim!«
—	So ta jajca sveža?
—	So, so.
—	Kaj pa, če v katerem najdem piščančka?
—	Ja, potem pač pridite doplačat!
ŠKOTSKA
Škot je obiskal znamenitega zdravnika in opazil na vratih ordinacije list, na katerem je pisalo, da plača vsak bolnik pri ponovnem pregledu le polovično ceno. Ko je vstopil, je nagovoril zdravnika:
»Dober dan, doktor, že spet sem tukaj !«
Zdravnik ga je natanko preiskal in ga potem potrepljal po rami: »Zdravila pa jemljite še vedno ista, kot doslej!«
ON ŽE VE
Cirilček je poslušal radio. Na sporedu so bile popevke in neki pevec je pel: Lu, la, Iu, la, lajn ...« »Pa potegne Cirilček svojo mamico in jo vpraša:
»Mama, a tistega lulat tiši?«
MED TAJNICAMI
—	Moj šef je tako delaven, da mi od ponedeljka do sobote vsak dan po več ur narekuje.
—	To ni nič! Moj je tako delaven, da me še ob nedeljah vsame z seboj na izlet!
»Milan, zdaj mi je pa že dosti tega tvojega zabavljanja čez taščo,« pravi mlada žena energično svojemu možu. »Vsak drugi bi bil srečen, če bi imel tako taščo.
»Imaš prav, žena, »pritrdi mož«, »toda jaz nima nič proti tvoji tašči. Le moja lastna tašča mi greni življenje.
Pred roditeljskim sestankom vprašuje mamica:
—	Kako stojiš v šoli?
—	Hm, vsak dan v drugem kotu, mama, veš.
Spoznavanje narave in družbe
—	Zdaj torej veste, kaj je volna. Tinček, iz česa je narejen tvoj suknjič?
—	Iz atovega rekelca.
-0-
Raziskovalčev vodič je prekinil dva ljudožerca, ki sta se ravno pripravljala, da vtakneta v velik kotel zapeljivo blondinko, s temile besedami:
»Trenutek prosim, ta gospod, želi svoj zajtrk v posteljo.
I DOPISUJTE I V NAŠ LIST
Ga vidiš, dedca, še gol bi se rad tehtal. Nas, reve, pa daj« v »caj-teiige«. če si kontroliramo obline
sta jih imela starša, posebno še, ko sta skrbela za primerno domačijo in šolanje otrok, za ureditev doma, kjer naj bi na stara leta mirno uživala sadove svojega truda. Toda bolezen je prekrižala vse načrte in končno zlomila že itak slabo odporno, izmučeno telo našega sodelavca, ki je bil v našem podjetju od 4. januarja 1949 pa vse do invalidske upokojitve 20. 6. 1963. Kot vestnega delavca in dobrega tovariša ga bomo ohranili v najlepšem spominu.
A, Franček, če bo šlo tako naprej, bo kmalu na naših konferencah več tujih predstavnikov, kot pa domačih
ZAHVALA
Ob prerani in težki izgubi dragega moža ter očeta
MIHAELA LONČARJA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi nudili in tudi vsem tistim, ki so mi bili pripravljeni nuditi pomoč. Toplo zahvalo izrekam
tudi vsem prijateljem in znancem, ki so v času dolgotrajne in težke bolezni mojega moža obiskovali in obdarili in mu tako krajšali in lajšali težke ure. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa še onim, ki so mu darovali cvetje. Prisrčna hvala govornikoma tov. Mišku Verbiču in Francu Rozmanu za ganljive besede ter pevskemu zboru.
Žena Angelca s sinom
FRANC KLANJŠEK
V četrtek, 13. novembra je na f svojem domu v Hruševcu pri < Šentjurju preminil po dolgi in težki bolezni Franc Klanjšek, star 65 let, dolgoletni vratar v J našem podjetju. Srčna astma ga je mučila že vrsto let. Čeprav bi še rad opravljal službo, je moral vedno pogosteje iskati zdravniško pomoč in mir, predvsem mir. Vzorno je skrbel za ženo in tri otroke, jih spravil k poklicu, da se lažje znajdejo v življenju in imajo dosti lepše čase, kot
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Vlač k ose k, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
t