polfinalni nastopi!
V nedeljo nas čakajo prvi
LUKA BOŠKAN
En mesec na morju
v družbi prijateljev?
Klemen Bunderla in Žana Vidmar
sodelavca postaneta tudi dobra prijatelja!
Slovenija ima talent
EMBER 2021 št. 44 SPORED
Tednik za Savinjsko regijo / št. 44 / Leto 76 / 4. november 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik





Študija ne podpira sanj o jezeru
Pridobili smo študijo o analizi tal na območju Vonarja, kjer si lokalne skupnosti že dolgo prizadevajo za ponovno ojezeritev
območja. Glede na rezultate študije je vprašanje, ali je to še smiselno in ali ne bi bilo bolje najprej sanirati onesnaženo območje.
str. 7
GOSPODARSTVO
ŽIVALSKI SVET





INTERVJU
Tatjana Kruder o zdravi in
pravilni prehrani str. 26-27
Savinjske gazele še vedno
uspešne str. 4
Zanemarjenemu konju niso
mogli pomagati str. 40
2
AKTUALNO
Št. 44, 4. november 2021
ZADETKI
»Slovensko kmetijstvo se
mora razvijati. Kmetijam,
ki se za to odločijo, mora-
mo omogočati, da posodo-
bijo infrastrukturo, zato je
prav, da lahko kandidira-
jo in prejmejo nepovratna
sredstva.«
Marjana Avberšek, specia-
listka za področje ekonomi-
ke v kmetijstvu
»Kot kupci se moramo
zavedati, da imamo veliko
moč. Če določenih živil ne
bomo več kupovali, jih bo
morala industrija preneha-
ti proizvajati.«
Tatjana Kruder, inženirka
živilske tehnologije
»Šele po nesreči sem
spoznal, kaj je življenje in
kaj od mene zahteva. Prej
sem želel biti le postaven,
imeti veliko denarja in
dobro živeti.«
Luka Plavčak, tetraplegik
Ste že porabili lanske in letošnje bone?
»Odločena sem bila, da
bom za svoje zdravje
naredila vse, kar mi bodo
svetovali zdravniki. Treba
jim je zaupati, saj po mo-
jem mnenju najbolje vedo,
kaj je prav.«
Sara Gorišek, ki je prema-
gala raka dojk
Na Celjskem z njimi
najraje na bazen,
manj v muzej
»Cilj smo uresničili.
Vedeli smo, da nas čaka
težko delo. Glede na našo
uvrstitev na evropski
futsal lestvici smo dobili
izredno zahtevno skupi-
no kar na ravni elitnega
dela lige prvakov, ne le
glavnega dela.«
Rok Mordej, kapetan Do-
bovcaig
Za nami je počitniški teden, ko so mnogi unovčili
letošnje in lanske bone, s katerimi država pomaga
prebroditi epidemijo nekaterim v tem času najbolj
prizadetim gospodarskim panogam. A kot kažejo po-
datki finančne uprave, je še kar nekaj neporabljenih.
Državljani so do 24. oktobra po podatkih finančne
uprave unovčili 77 odstotkov lanskih turističnih bo-
nov v skupni vrednosti več kot 222 milijonov evrov,
medtem ko so letošnjih bonov do takrat porabili le
53 odstotkov, kar znaša več kot 76 milijonov evrov.
Časa je še približno dva meseca. Preverili smo, kje
na Celjskem jih lahko porabite in kakšne izkušnje
imajo s tovrstnimi plačili ponudniki.
kopalno vstopnico in kopa-
nje s kosilom. Uporabijo jih
lahko pri nakupu mesečne fi-
tnes vstopnice, letne karte za
kopanje, za plačilo gostinskih
storitev, paketov, kot sta Mini
in Maxi wellness dan, ki po-
leg kopanja in savne vključu-
jeta še wellness tretma.« Med
vsem naštetim je največ zani-
manja za kopanje in kopanje s
kosilom, kar je, kot še dodaja
sogovornica, zagotovo letošnji
trend, ki traja že od poletja.
Pri unovčevanju bonov21 so
določili najmanjši znesek, in
sicer je to 20 evrov pri nakupu
wellness storitev in pri gostin-
skih storitvah 40 evrov.
Za določitev najmanjšega
zneska gostinskih storitev,
za katere je mogoče plačati
z boni, so se odločili tudi na
drugi strani regije – v hotelu
in gostilni Grof na Vranskem,
kjer so ta mesec začeli spreje-
mati bone21 tudi za zunanje
goste. Do zdaj so to možnost
ŠPELA OŽIR
Zagotovo ni presenečenje,
da so državljani do zdaj največ
bonov v naši regiji porabili v
občinah Podčetrtek, Laško,
Zreče, Rogaška Slatina in Šo-
štanj. Lanski turistični boni
so namreč namenjeni zgolj
plačilu turističnih nastanitev.
Z letošnjimi je ministrstvo
naredilo korak naprej in jih
namenilo za širšo potrošnjo.
Do zdaj so jih prejemniki v 43
odstotkih porabili za gostin-
ske storitve. 37 odstotkov bo-
nov21 so unovčili za turizem,
14 odstotkov za kulturo in šest
odstotkov za šport.
Ste za bazen ali
fitnes?
Zelo širok nabor storitev, za
katere lahko državljani plača-
jo z boni, imajo v Thermani
v Laškem. Vodja marketinga
Nina Pader Topole je po-
jasnila, da se njihovi gostje
zelo pogosto odločijo za tovr-
sten način plačila, kar so tudi
pričakovali. »Poleg paketov
bivanja lahko z njimi kupijo
»Z njimi so največkrat kupili abonma, in sicer približno tretjina
vseh vpisanih, kar smo nekako tudi pričakovali,« je pojasnila
Barbara Petrovič.
Nakup lahko državljani z boni poravnajo tudi v Gledališču Celje. (Foto: arhiv NT - GrupA)
Št. 44, 4. november 2021
AKTUALNO
3
imeli namreč le njihovi hotel-
ski gostje. Z boni lahko pla-
čajo gostinske storitve nad 50
evrov v tamkajšnji restavraciji,
prenočijo v hotelu, najamejo
kolesa in se udeležijo vodenih
kolesarskih tur. »Zanimanje
za unovčevanje bonov se je
kazalo predvsem v poletnih
mesecih in med konci tedna.
Koristijo jih predvsem druži-
ne in pari iz različnih koncev
Slovenije, ki prihajajo k nam
zaradi kolesarskih počitnic in
porok,« je pojasnila vodja ho-
tela Jerneja Gregorc.
Plačilo z boni omogoča
tudi ZPO Celje kot upravlja-
vec Celjske koče ter različnih
drugih športnih objektov v
Celju. Namestnica vodje go-
spodarjenja Elvira Kalkan
je povedala, da je bilo na
Celjski koči od leta 2020 do
danes unovčenih 481 bonov
oziroma 54 tisoč evrov. »Z le-
tošnjimi boni je možno plača-
ti vstop na Zimsko kopališče
Celje, drsališče v mestnem
parku ter in v Športni center
Skalna klet. Poleti je bilo mo-
goče z boni plačati še kopanje
na letnem kopališču. Za špor-
tno-rekreativne dejavnosti so
do danes unovčili 75 bonov
oziroma 6.213 evrov.«
Vodja celjske knjigarne Antika Božo Mulej je pojasnil, da so možnost nakupa z boni21 s hvaležnostjo sprejeli, saj
je vsaka tovrstna pomoč njihovi dejavnosti dobrodošla. (Foto: arhiv NT (SHERPA))
V knjigarni več kot
dobrodošli
Vsi tisti, ki bolj kot na špor-
tno prisegajo na kulturno udej-
stvovanje, lahko z boni zavije-
jo v knjigarne. Vodja celjske
knjigarne Antika Božo Mulej
je pojasnil, da so možnost na-
kupa z boni21 s hvaležnostjo
sprejeli, saj je vsaka tovrstna
pomoč njihovi dejavnosti do-
brodošla. »Stranke so se v času
poletne sezone odločale pred-
vsem za nakup učbenikov in
delovnih zvezkov, kar je bila
dobrodošla razbremenitev za
družinski proračun, medtem
ko knjigarnam to ni prineslo
dodatnega prometa, saj bi dru-
žine tovrstno gradivo morale
kupiti v vsakem primeru,« je
povedal Mulej in dodal, da se
bo prava vrednost pomoči knji-
garnam pokazala zdaj, ko je
šolska sezona mimo. »Seveda
so nekateri z veseljem že zdaj
porabili bone za knjige. Doga-
ja se, da cela družina unovči
bone v knjigarni. Vzamejo si
čas za nakup in brskajo med
knjižnimi policami. Takšnih
smo posebej veseli, saj smo
že skoraj pozabili, da takšni
ljubitelji knjig in branja še ob-
stajajo.«
»V Thermani je največ zanimanja za kopanje in kopanje s kosilom, kar je zagotovo
letošnji trend, ki traja že od poletja,« je povedala Nina Pader Topole.
Tudi v celjski mestni poslo-
valnici Mladinske knjige so
bone začeli sprejemati v »šol-
ski« sezoni in odziv je bil zelo
velik. »Zanimivo je tudi, da se
je povečalo zanimanje za tuja
gradiva in tujo literaturo. Ve-
seli smo, da si lahko stranke
zdaj lažje privoščijo kakšno
knjigo, ki si jo sicer, če ne bi
bilo bonov, ne bi mogle,« se
je na naše vprašanje odzvala
vodja poslovalnice Mladinske
knjige v središču Celja Bronja
Kožel.
Predvsem
abonmajske
vstopnice
Nakup lahko državljani z
boni poravnajo tudi v Gle-
dališču Celje. »Z njimi so
največkrat kupili abonma, in
sicer približno tretjina vseh
vpisanih, kar smo nekako tudi
pričakovali,« je pojasnila vod-
ja marketinga mag. Barbara
Petrovič in dodala, da za pla-
čilo z boni nimajo posebnih
pogojev.
V Pokrajinskem muzeju Ce-
lje so pričakovali, da se bo več
obiskovalcev odločilo za tovr-
sten način plačila. »Največkrat
so se zanj odločale razširjene
družine ob različnih prazno-
vanjih, manjše skupine upo-
Zelo širok nabor storitev, za
katere lahko državljani plačajo
z boni, imajo v Thermani v
Laškem. Vodja marketinga Nina
Pader Topole je pojasnila, da se
njihovi gostje zelo pogosto od-
ločijo za tovrsten način plačila,
kar so tudi pričakovali. (Foto:
Thermana)
kojencev, redko posamezniki
ali pari. V našem muzeju so
do zdaj unovčili 20 bonov,«
so sporočili iz Pokrajinskega
muzeja Celje. Tudi v Muze-
ju novejše zgodovine Celje
se obiskovalci prav pogosto
ne odločajo za unovčenje te
državne ugodnosti. »Verjetno
zlasti zato, ker gre pri vstopni-
ni za nižje zneske, imajo pa
to možnost tisti, ki to želijo.
Do zdaj so jo izkoristili zlasti
posamezniki za nakup muzej-
skega knjižnega gradiva,« je
povedala Katja Pur.
»Računam, da bodo državljani v knjigarnah bone bolj množično
unovčevali novembra in decembra. Glede na covidne razmere
bo vedno manjša možnost porabe bonov v turizmu. S knjigo se
bo vseeno dalo potovati v domišljijskem svetu – brez omejitev in
nevarnosti okužbe,« je prepričan Božo Mulej.
Zaostrovanje
ukrepov
Pred dnevi je začel veljati spremenjen odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT.
Ta med drugim uvaja redno testiranje na okužbo s koronavirusom v vseh bolni-
šnicah in socialnovarstvenih zavodih. Spreminja se tudi pogostost samotestiranja
za opravljanje dela, po novem testi veljajo 48 ur.
Učenci, dijaki in študenti se testirajo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah.
Samotestiranje za učence ostaja neobvezno, priporočilo po novem velja za učence
vseh razredov. Ob predvidenem pogostejšem testiranju so na ministrstvu pripravili
tudi protokol, po katerem so učenci upravičeni do več testov kot doslej.
Uporaba zaščitne maske je obvezna v dejavnosti zdravstva, izobraževanja in soci-
alnega varstva ter v vseh dejavnostih, kjer prihaja do medosebnega stika.
Zaradi naraščajočega števila okužb po vsej državi je svetovalna skupina vladi pre-
dlagala zaostritev ukrepov, o čemer bo vlada sicer odločala danes, v četrtek. Med
predlaganimi ukrepi naj bi bilo tudi širjenje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani)
na dodatne dejavnosti.
Splošna bolnišnica Celje je zaradi slabšanja epidemičnih razmer in skokovitega
naraščanja števila okuženih s covidom-19 do preklica prepovedala obiske porodnic,
ki so jih do zdaj v porodnišnici lahko obiskovali očetje novorojenčkov. Na ginekolo-
ško-porodniškem oddelku so, tako kot na drugih bolnišničnih oddelkih, dovoljeni le
obiski kritično bolnih, kar pisno odobri odgovorni zdravnik.
Letos se lahko ob razprodajah in praznikih izogneš gneči ob prevzemu svojega
paketa. Izberi enega od 24 PS Paketomatov, s sledilnikom/aplikacijo “Sledenje
pošiljk” spremljaj, kako blizu je tvoj paket, in razveseli sebe ali svoje najbližje.
Več nasvetov za enostavne spletne nakupe na
www.posta.si/enostavna-dostava
SPLETNI NAKUPI SEDAJ ŠE ENOSTAVNEJŠI Z
IZBIRO DOSTAVE, KI TI NAJBOLJ ODGOVARJA
PS Paketomat


4
GOSPODARSTVO
Št. 44, 4. november 2021
Dve desetletji izbora najboljših hitro rastočih podjetij
Savinjske gazele še
vedno uspešne
Z razglasitvijo treh najboljših hitro rastočih podjetij v državi se je prejšnji teden
končal izbor letošnjih gazel. V dvajsetih letih, kolikor že traja ta izbor, ki med
slovenskimi podjetniki velja za enega najbolj prestižnih, so enajstkrat najboljše
gazele Savinjske regije dobile tudi nacionalno priznanje. Imajo šest zlatih in tri
srebrna priznanja ter dve bronasti, kar regijo po številu prejemnikov uvršča na
prvo mesto v državi. Za najboljšo gazelo v Savinjski regiji je bilo letos izbrano
šmarsko podjetje Pišek – Vitli Krpan, ki je dobilo tudi srebrno nacionalno pri-
znanje. Na regijski lestvici stotih gazel so po rasti prihodov v zadnjih petih letih
Pišek – Vitli Krpan zasedli šele 88. mesto, kar kaže, da hitra rast ni najpomemb-
nejše merilo pri izboru najboljših.
JANJA INTIHAR
Savinjska regija je po številu
prejemnikov zlatih, srebrnih in
bronastih gazel še vedno najbolj
uspešna med slovenskimi
regijami.
Večine podjetij, ki so se
v preteklih dveh desetletjih
potegovala za najboljšo ga-
zelo v Savinjski regiji, ni na
letošnji lestvici. To seveda ne
pomeni, da so upešala in po-
slujejo slabo, le njihova rast
se je umirila. Družbe Konus
Konex, Kostroj in Baumüller
iz Slovenskih Konjic so na pri-
mer še vedno uspešne, enako
velja tudi za podjetja Marovt,
Interdent, Etra, Monting SK,
Uniforest, Jagros, KLS Ljubno,
Plastika Skaza, Tehnos, Petre,
Frigotransport Pišek&HSF …
Nekaterih nekdanjih nomini-
rancev danes ni več. Njihova
poslovanje in rast očitno nista
bila grajena na trdnih teme-
ljih. V stečaju so končali Kac,
Intermoda, Kapis, Arka in
Esot. Pred nekaj leti so mnogi
zaradi velikih finančnih težav
napovedovali propad tudi En-
grotušu, ki je bil kar pet let na
vrhu lestvic najboljših in je leta
2001 in nato še 2005 dobil tudi
naziv zlate gazele. Zlat državni
kipec so prejela tudi podjetja
Dat-Con s Polzele, KLS z Ljub-
nega, Plastika Skaza iz Velenja
in Tehnos iz Žalca. Naziv sre-
brne gazele so dobila podjetja
Monting SK, KLS in letos Vitli
Krpan, bronaste pa Kapis leta
2003 in Kronoterm deset let
kasneje.
Kronoterm stalnica
izborov
Od podjetij, ki so se v prete-
klih letih uvrščala med tri naj-
boljša v regiji, jih je na letošnji
lestvici le šest. Družinsko pod-
jetje Bial iz Celja, ki izdeluje
radiatorje in je bilo za regijsko
gazelo nominirano leta 2005,
je na 34. mestu. Presenečenje
leta 2018, Veterinarska postaja
Šmarje pri Jelšah, ki še naprej
raste, vendar njena rast ni or-
ganska, saj je lani prevzela
Veterinarski center Celje, je
na 45. mestu. Na 68. mestu
je proizvajalec toplotnih čr-
palk Kronoterm, ki je prav-
zaprav stalnica dosedanjih
izborov. Med najboljše se je
doslej uvrstil že večkrat in je
bil leta 2013 najboljša regijska
in bronasta nacionalna gaze-
la. Nominiranec iz leta 2017,
podjetje Ograje Kočevar, je
na 77. mestu, takoj za njim je
podjetje Ski&Sea s Polzele, ki
je generalni uvoznik motor-
nih sani in vodnih skuterjev
proizvajalca Bombardier za
Slovenijo, države nekdanje Ju-
goslavije in Albanijo. Družbo
nekdanjih nominirancev na
89. mestu zaključuje Bioma-
sa iz Luč.
Letos vrh lestvice zaseda
celjsko podjetje Nada Tran-
sport, ki je v zadnjih petih
letih prihodke od prodaje po-
večalo za skoraj sedemkrat. Z
indeksom rasti 532 mu sledi
DJ Plus s Polzele, ki prodaja
hrano in opremo za hišne lju-
bljenčke, na tretjem mestu je
AVK Avtomatizacija iz Celja,
ki se ukvarja s strojno in z ele-
ktro montažo. Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 2014, od leta
2015 do lani je svoje prihodke
povečalo za štirikrat.
Večinoma družinska
podjetja
Tako kot vsa leta doslej tudi
letošnjo lestvico savinjskih
gazel večinoma sestavljajo
družinska podjetja. To velja
tudi za gazele, ki so najve-
čje po obsegu prihodkov in
dobičku. Med njimi je naj-
višje na lestvici, na desetem
mestu, družba Termo Shop
iz Šempetra, ki je v lasti dru-
žine Šacer. Lani je imela 11
milijonov evrov prihodkov
od prodaje, kar v primerjavi z
letom 2015 pomeni 285-odsto-
tno rast. Visoko na lestvici je
tudi celjski Inel v lasti družine
Cencelj, na 46. mestu je druž-
ba Aplast iz Petrovč, ki jo je
ustanovila družina Zagožen,
53. mesto zasedajo slatinske
Gic Gradnje, ki so po obsegu
prihodkov letošnja največja
gazela in so v lasti družine Ca-
jzek. Na 63. mesto se je letos
uvrstilo podjetje Podkrižnik z
Ljubnega, ki je v zadnjih petih
letih svoje prihodke podvoji-
lo, na 65. mestu je Remont v
večinski lasti družine Kugler,
ki je lani v primerjavi z letom
2015 prav tako podvojil svoje
prihodke. Sledijo Kronoterm
družine Kronovšek, Ograje
Kočevar, Vitli Krpan in celjski
Lesoprodukt v lasti družine
Pfajfar, ki je v zadnjih petih
letih zabeležil 75-odstotno
rast in imel lani 23 milijonov
evrov prihodkov od prodaje.
Foto: arhiv Dnevnik
(Luka Cjuha)
Po zadnjih podatkih Ajpesa se v Savinjski regiji od 13.600 registriranih družb med hitro
rastoče uvršča 809 družb. Delež savinjskih gazel v državi znaša 11,7 odstotka.
HTZ pred zahtevno nalogo
Dravske elektrarne so začele gradnjo
petega dela sončne elektrarne Zlatoličje.
Za projektiranje, gradnjo in zagon je bila
izbrana družba HTZ Velenje, ki jo zaradi
30-stopinjskega nagiba terena ter bližine
kanala, katerega pretok je 550 kubičnih
metrov vode na sekundo, čaka izjemno
zahtevna naloga.
HTZ, ki je hčerinska družba velenjskega
premogovnika, je na področju obnovljivih
virov energije dejavna že več kot deset let.
Postavitev sončne elektrarne, ki bo največja
tovrstna elektrarna v Sloveniji, je njen trenu-
tno najpomembnejši projekt. Tako imenovani
»segment pet«, ki je del večje sončne elek-
trarne v nastajanju, bo umeščen na levem
bregu odvodnega kanala največje slovenske
hidroelektrarne Zlatoličje v dolžini 905 me-
trov. Projekt predvideva namestitev 5.840
visoko učinkovitih fotonapetostnih modulov
ter 3 tisoč megavatnih ur letne proizvodnje.
Za nakup modulov pri kitajskem proizvajalcu
Yingli Energy je HTZ Velenje najel posojilo
pri Novi KBM.
Kot je povedala generalna direktorica druž-
be HTZ Velenje Nina Mauhler, je predviden
konec gradnje konec tega leta, v prvem četr-
tletju prihodnjega leta bo elektrarna vklju-
čena v omrežje. »Projekt, katerega vrednost
znaša malo več kot 2 milijona evrov, pred-
stavlja pomemben mejnik za nadaljnji razvoj
industrije s področja fotovoltaike v Sloveniji.
Obenem je pomembna referenca za naše pod-
jetje, ki išče nove programe na trgu,« je še
poudarila Mauhlerjeva.
JI, foto: arhiv Premogovnik Velenje
Delavce HTZ Velenje čaka pri gradnji največje sončne elektrarne v Slo-
veniji izjemno zahtevna naloga.
Prisilna poravnava
v Meji prekinjena
Celjsko sodišče je prekinilo postopek prisilne poravnave
v šentjurski Meji. Prekinitev bo trajala do pravnomočno-
sti odločitve mariborskega okrožnega sodišča o ničnosti
poroštvenih terjatev, ki jih je v prisilni poravnavi Meje
prijavila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Ugotavljanje ničnosti poroštvenih terjatev in tudi preki-
nitev prisilne je predlagal Altius, lastnik šentjurskega
podjetja.
Sodišče je odločitev o preki-
nitvi prisilne poravnava spre-
jelo, kljub temu da sta Meja
in DUTB, ki je njena največja
upnica, temu nasprotovali. V
slabi banki navajajo, da gre
za zavlačevanje in še enega
od poskusov lastnika, da bi
onemogočil čim prejšnje fi-
nančno prestrukturiranje
družbe. Enako pravijo tudi v
Meji, kjer poudarjajo, da sta
obstoj in nadaljnje poslovanje
družbe, ki je zdaj omejeno,
odvisna od pravnomočne
potrditve prisilne poravnave.
Zaradi prekinitve prisilne
poravnave je celjsko sodišče
do nadaljnjega preložilo tudi
narok, na katerem bi mora-
lo odločati o tem, ali je bila
zahteva DUTB o uvedbi pri-
silne poravnave upravičena
in je bila Meja lani jeseni res
insolventna. Ugovor je vložil
Altius, a ga je celjsko sodišče
najprej zavrnilo, nato ga je
na zahtevo višjega sodišča v
Ljubljani ponovno uvrstilo na
seznam sodnih obravnav. JI
Posojilo za nov proizvodni
program
Unior, ki je skoraj v celoti vezan na avto-
mobilsko industrijo, bo v svojih obnovlje-
nih proizvodnih prostorih v Vitanju razvil
nov program za preoblikovanje aluminija.
Celotne naložba je vredna 13,5 milijona
evrov, denar zanjo bo zagotovil tudi s po-
sojilom.
Kot so sporočili iz družbe, so s SID banko
že podpisali pogodbo o najemu 5,7 milijo-
na evrov posojila s 6-letnim moratorijem
na odplačilo glavnice in z dobo vračila 12
let. Posojilo bodo porabili za postavitev
prve kovaške linije s pripadajočo opremo,
katere vrednost je 7,6 milijona evrov in bo
končana v letu 2023. Drugo kovaško linijo
bodo kupili v letih 2025 in 2026. S svojim
novim programom naj bi leta 2027, ko bosta
obe kovaški liniji v celoti obratovali, ustvarili
17,9 milijona evrov prihodkov. V manjšem
obsegu začetek nove dejavnosti načrtujejo
že konec letošnjega leta.
V Uniorju pojasnjujejo, da so se za nov
program za preoblikovanje aluminija odlo-
čili zaradi potreb trga. Avtomobilske tovarne
namreč v zadnjem času pospešeno razvija-
jo električna in hibridna vozila, poleg tega
mnogi kupci njihovih izdelkov vedno bolj
povprašujejo po izdelkih iz aluminija.
JI
Št. 44, 4. november 2021
GOSPODARSTVO
5
Štore Steel letos poslujejo bolje kot predlani
Jeklarji zaskrbljeni zaradi
podražitev energije
Po lanskem 23-odstotnem upadu prihodkov in iz-
gubi, ki je znašala 2,5 milijona evrov, so se v štorski
jeklarni letos spet postavili na noge in pričakujejo
dobre poslovne rezultate. Po napovedih generalnega
direktorja Janija Jurkoška bodo tako prihodki od pro-
daje kot čisti dobiček presegli leto 2019 in se približali
rekordnim številkam v letih 2017 in 2018. So pa v
podjetju Štore Steel zelo zaskrbljeni zaradi podražitev
energije. Zaradi višjih cen so se v drugem polletju
stroški proizvodnje že zvišali. Kot pravi Jurkošek,
naj bi jim letos dražja električna energija »vzela«
najmanj milijon evrov.
JANJA INTIHAR
Štore Steel so lani imele
izgubo prvič po osmih letih.
Glede na pomanjkanje naro-
čil, zaradi česar so občasno
morali ustavljati proizvodnjo,
ter druge težave na trgu, ki
so bile povezane s krizo v
avtomobilski industriji, so v
podjetju negativni izid priča-
kovali. Napovedovali so celo
višjo številko, kot so jo potem
zapisali ob koncu leta. Rešilo
jih je povečanje naročil v za-
dnjem tromesečju. Tudi leto
2021 se je začelo zelo dobro
in se tako tudi nadaljevalo.
Nekaj časa so imeli toliko
naročil, da so jih komaj iz-
polnjevali.
V drugi polovici leta se je
povpraševanje na trgu zmanj-
šalo zaradi težav, ki jih ima
avtomobilska industrija z
zagotavljanjem nekaterih
komponent. Kljub temu ima
jeklarna naročil dovolj in ima
svoje zmogljivosti v celoti za-
sedene.
Proizvodnja dražja
za najmanj 15
odstotkov
Vendar brez težav očitno ne
gre. »Zadnje čase se dogaja,
da naši kupci ne potrebuje-
jo toliko materiala, kot so ga
naročili. Ker naročil niso pre-
klicali, se material kopiči pri
nas. Do zdaj se ga je nabra-
lo že malo več kot tisoč ton.
Zaenkrat še imamo dovolj
prostora, kako bo naprej, ne
vem,« pravi Jani Jurkošek,
ki ne pričakuje, da se bodo
že z novim letom razmere v
avtomobilski industriji spre-
menile. Bolje bo šele takrat,
meni, ko si bodo evropski
proizvajalci avtomobilov za-
gotovili lastno proizvodnjo
polprevodnikov, ki so jih
do zdaj s številnimi drugimi
komponentami uvažali iz
Azije. Kot še pravi Jurkošek,
imajo v podjetju težave pred-
vsem s proizvajalci osebnih
avtomobilov, pri proizvajal-
cih kamionov težav ni in nji-
hova naročila so običajna ter
se ne spreminjajo.
Druga velika težava, ki že
letos kroji poslovanje pod-
jetja Štore Steel, prihodnje
leto pa ga bo še v večji meri,
so podražitve energentov.
»Cene v ponudbah o zaku-
pu električne energije so že
zdaj 20 do 30 odstotkov višje
od dosedanjega povprečja.
Zaradi dražje energije bodo
v celotnem drugem polletju
naši stroški višji od enega do
1,5 milijona evrov. Ne vem,
kakšno podražitev električ-
ne energije lahko pričaku-
jemo prihodnje leto, in res
se bojim, kaj bo. Če bodo
cene bistveno višje in bodo
Družba Štore Steel se bo letos
po prihodkih od prodaje in čistem
dobičku približala rekordnima
letoma 2017 in 2018. (Foto: arhiv
NT - Andraž Purg – GrupA)
v primerjavi s sedanjimi po-
skočile za 140 odstotkov, bo
to naše proizvode podražilo
za najmanj 15 odstotkov. Res
mi ni jasno, kakšni so razlo-
gi, da bi se cena megavatne
ure s sedanjih 60 evrov mo-
rala zvišati na 150 evrov,« se
sprašuje Jurkošek. Pričakuje,
da se bo Evropska unija bolj
odločno odzvala na energet-
sko krizo in sprejela skupne
ukrepe. »Do zdaj ni naredila
še nič in če bo vsaka država
morala sama zase reševati ta
problem, bo na trgu velika
zmešnjava. Prihodnje leto
bo vsekakor zelo težko,«
opozarja.
Višji prihodki in več
dobička
Bo pa leto 2021 uspešno,
pravi glavni direktor podje-
tja Štore Steel. Konec marca
je še napovedoval, da bo gle-
de na povečan obseg naročil
družbi uspelo doseči takšne
prihodke od prodaje in čisti
dobiček, kot jih je imela leta

2019. To pomeni malo manj
kot 113 milijonov evrov pro-
meta in 2,8 milijona evrov
dobička. Zdaj pravi, da bodo
prihodki 30 odstotkov višji
od predlanskih, dobička bo
dvakrat ali celo trikrat več.
»Leto 2021 bo torej solidno,
vendar ne bo tako uspešno,
kot sta bili leti 2017 in 2018,«
ocenjuje Jani Jurkošek.
Spomnimo, da so štorski
jeklarji leta 2017 imeli rekor-
dno količinsko proizvodnjo
jekla, ki je znašala 157.200
ton. Ustvarili so 122 milijo-
nov evrov čistih prihodkov
od prodaje in 8,8 milijona
evrov čistega dobička. V na-
slednjem letu tega količinske-
ga rekorda niso ponovili, a so
imeli rekordne čiste prihodke
od prodaje, ki so znašali malo
manj kot 139 milijonov evrov,
čisti dobiček je znašal 8,4 mi-
lijona evrov.
Še vedno premalo
proizvodnih
delavcev
Poleg tega, da se srečujejo
s težavami, kako izpolniti vsa
naročila, se letos v štorski je-
klarni srečujejo še s pomanj-
kanjem delavcev v proizvo-
dnji. Zmanjševanje stroškov
v zadnjih dveh letih je na-
mreč pustilo posledice tudi
na kadrovskem področju, saj
ljudi, ki so lani in letos odšli
v pokoj ali so iz katerega dru-
gega razloga zapustili podje-
tje, niso nadomeščali, če ni
bilo nujno. Letos so na novo
zaposlili štirideset ljudi, s či-
mer so, pravi Jurkošek, le »za
silo« pokrili svoje kadrovske
potrebe.
V podjetju Štore Steel so le-
tos za naložbe namenili 5,5
milijona evrov. V teh dneh
so podpisali pogodbo za in-
duktivno linijo za izdelavo
poboljšanih jeklenih palic.
Naložba, ki jo bodo končali
prihodnje leto, znaša 3,5 mi-
lijona evrov, zanjo so se od-
ločili, ker je v avtomobilski
industriji povpraševaje po po-
boljšanih jeklih vedno večje.
Zato jih bodo začeli izdelova-
ti tudi sami. Med pomemb-
nejšimi letošnji naložbami je
še nadaljevanje digitalizacije
poslovanja ter vlaganja v še
večjo energetsko učinkovitost
tovarne.
Jani Jurkošek: »Zaradi dražje energije bodo v drugem polletju naši stroški višji od enega do 1,5 milijona evrov.
Ne vem, kakšno podražitev električne energije lahko pričakujemo prihodnje leto, in res se bojim, kaj bo.« (Foto:
arhiv NT - SHERPA)
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 44, 4. november 2021
Konferenca reciklažne industrije: Tržno ravnanje z odpadki
Glede novega zakona
še na dveh bregovih
Na tradicionalni, že osmi konferenci REC, ki so jo
letos gostile Rimske terme, so sodelujoči razpravljali
o tržnem ravnanju z odpadki. Problematiko so sku-
šali osvetlili z različnih zornih kotov, hkrati so iskali
odgovor na vprašanje, ali tržno ravnanje z odpadki
lahko pomeni ključ do uspešnega krožnega gospo-
darstva.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Na okrogli mizi, ki so jo pri-
pravili v okviru konference, so
govorci v razpravi o predlogu
Zakona o varstvu okolja opo-
zorili, da je pristojno ministr-
stvo pripravilo kar štiri verzije
Tudi po okrogli mizi, na kateri so zagovorniki in nasprotniki novega zakona soočili mnenja, stališč niso zbližali.
predloga zakona, a vse brez
javne razprave. Večino je zmo-
tilo tudi to, da so o vsebini za-
dnje verzije izvedeli iz medijev.
Predstavnica Gospodarske
zbornice Slovenije (GZS)
Antonija Božič Cerar je iz-
postavila, da bi bila pri pri-
pravi omenjenega zakona
javna razprava nujna. Po
njeni oceni je dobro, da se po
predlogu združujejo postopki
pri pridobitvi okoljevarstve-
nih dovoljenj glede ravnanja
z odpadki. Dejala je tudi, da
predstavniki gospodarstva
resno jemljejo problematiko
odpadkov in da jim je mar,
kje bo odpadna embalaža
končala. Ob tem je dejala še,
da v Sloveniji pogosto spre-
minjamo zadeve, ki v praksi
dobro delujejo, medtem ko se
o zadevah, ki ne delujejo, niti
ne pogovarjamo.
Sledenje zakonodaji
je velik izziv
Okoljska zakonodaja je že
sicer zelo obsežna. Spremlja-
nje vseh sprememb pred-
stavlja za podjetja precejšen
izziv, je na omizju dejala Si-
mona Lesar, predstavnica
Steklarne Hrastnik. Izposta-
vila je, da so podjetja pri pri-
pravi zakonodaje žal pogosto
prezrta in preslišana. Sicer
pa, kot je povedala, Steklarna
Hrastnik že deluje po princi-
pu tržnega gospodarstva. Pri
objavi razpisov za izbiro pre-
delovalcev odpadne embalaže
tako poleg cene upošteva tudi
kakovost ponudbe, odzivnost
potencialnega predelovalca,
pomembno jim je tudi, ali je
temu predelovalcu mogoče
zaupati.
Monopol ali
konkurenca
Ministrstvo za okolje in pro-
stor je tik pred prazniki med
gradiva za obravnavo na seji
vlade uvrstilo predlog novega
Zakona o varstvu okolja. Ta
med drugim na novo ureja
področje proizvajalčeve raz-
širjene odgovornosti in do-
loča, da lahko za skupinsko
izpolnjevanje obveznosti v
primeru posameznega toka
odpadkov skrbi le ena organi-
zacija, ki deluje nepridobitno.
In ravno na tej točki je mnenje
med družbami, ki to službo
že opravljajo, in pripravljavci
zakona najbolj deljeno.
Predstavnik podjetja Dinos
Goran Ambrož je na okrogli
mizi v okviru konference
reciklažne industrije dejal,
da niso seznanjeni z argu-
menti, zakaj bi bil monopol
pri razširjeni proizvajalčevi
odgovornosti primerna reši-
tev. Razširjena odgovornost
proizvajalca pomeni, da mora
proizvajalec izdelka ali emba-
laže, ki jo daje na trg, plačati
celotne stroške – od ločenega
zbiranja transportne embala-
že do obdelave končnih od-
padkov zavrženega izdelka.
Slovenija ta sistem uvaja
na podlagi zahtev evropskih
direktiv, dejavnosti pa so
podrejene bolj prenosu teh
direktiv v uveljavljen sistem
kot izvajanju direktiv. Zato se
v praksi pojavljajo številne te-
žave. V Sloveniji se je instru-
ment razširjene odgovornosti
proizvajalca prilagajal obsto-
ječemu pravnemu okviru rav-
nanja z odpadki, namesto da
bi bilo obratno. Pristopi pri
različnih tokovih odpadkov
so bili različni, akutne teža-
ve so se reševale z različnimi
delnimi in »ad hoc« rešitvami,
so ocenili udeleženci omizja.
Ker razprava o razširjeni
proizvajalčevi odgovornosti
traja že kar nekaj let, nas bo
to zelo drago stalo, je opozo-
ril direktor podjetja Slopak
Srečko Bukovec.
Ob tem je direktor družbe
Surovina Jure Fišer, ki je tudi
predsednik Sekcije zbiralcev
in predelovalcev kovinskih
in nekovinskih materialov,
poudaril, da predlog Zakona
o varstvu okolja uvaja tudi
skrbnika varstva okolja, kar
bo predvsem malim podje-
tjem, ki se ukvarjajo z zbi-
ranjem in s predelovanjem
odpadkov, prineslo določene
težave, saj nimajo specializi-
ranega kadra.
»Krožno gospodarstvo je paradigma, ki zadnja leta predstavlja
edino možno alternativo današnjemu načinu gospodarjenja,
ki temelji na intenzivnem izkoriščanju naravnih virov. Kljub
navedenemu je sistem linearnega gospodarstva še vedno
prevladujoč tudi v našem delu sveta, čeprav je jasno, da čas in
razvoj zahtevata nujne spremembe,« je prepričan Jure Fišer,
predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in
nekovinskih materialov.
Položili vence in se poklonili
spominu na umrle
CELJE – Mestna občina je tudi letos pred dnevom spomina na mrtve pripravila spominski
komemoraciji v Starem piskru in na Golovcu, se poklonila spominu na pokojne častne me-
ščane ter položila venec v Spominskem parku Teharje.
Osrednja slovesnost je bila
v Starem piskru, spominskem
prostoru žrtev nacističnega
nasilja, ki je tesno povezan
z najtemnejšim obdobjem
nemške okupacije med drugo
svetovno vojno. V tem zaporu,
ki je zdaj dislocirana enota Mu-
zeja novejše zgodovine Celje,
je okupator zapiral zavedne
Slovence, antifašiste ter člane
in podpornike odporniškega
gibanja. Na dvorišču zapora
je v letih 1941 in 1942 brez
kakršnekoli sodbe ustrelil 374
talcev. Kot je na komemoraci-
ji dejal nekdanji ravnatelj III.
osnovne šole Celje Ivan Janez
V Spominskem parku Teharje
sta venca položili poslanka
državnega zbora Janja Sluga in
podžupanja Breda Arnšek.

Venec je k obeležju v Starem piskru v imenu Mestne občine Celje položil župan Bojan Šrot z delegacijo.
Domitrovič, so se ob obeležju,
ki je tragičen spomin in hkrati
opomnik, zbrali tisti, ki v sebi
nosijo ljubezen in spoštovanje
do domače zemlje, do domovi-
ne, do naše preteklosti. Zbrali
so se, da pokažejo svoj odnos
do vsega, kar pooseblja Stari
pisker, je dejal.
V imenu MOC je venec
k obeležju v Starem piskru
položil župan Bojan Šrot z
delegacijo. Vence so položili
še predstavniki veteranskih
organizacij. Kulturni program
je pripravila III. osnovna šola
Celje.
Slovesnost s krajšim pro-
gramom so pripravili tudi pri
grobnici Golovec, kjer so ven-
ce položili podžupan Vladimir
Ljubek z delegacijo MOC in
predstavniki veteranskih or-
ganizacij. Kulturni program
je pripravila IV. osnovna šola
Celje, njena ravnateljica Katja
Kojnik Vengust je poudarila
pomen vrednot, kot so svobo-
da, enakopravnost, humani-
tarnost, solidarnost in sodelo-
vanje. Te vrednote, za katere
so se borili naši predniki, bi
morale povezovati tudi danes
in ne razdvajati, je dejala.
V Spominskem parku Tehar-
je sta venca položili poslanka
državnega zbora Janja Sluga
in podžupanja Breda Arnšek.
BA, foto: MOC
Proti covidnim ukrepom
protestirali tudi v Celju
CELJE – Protesti proti vladnim ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa in pogoju
PCT so se minulo sredo iz prestolnice razširili tudi v nekatere druge kraje po Sloveniji.
Peščica ljudi se je zbrala tudi v Celju.
Na Trgu celjskih knezov se je na mirnem protestu zbralo približno sto protestnikov. Med
razlogi za udeležbo na shodu so med drugim izpostavili aktualno dogajanje v državi in šte-
vilne pozive k cepljenju.
Shodi tudi tokrat niso bili prijavljeni. Pozivi k protestu so se vrstili na družbenih omrežjih,
med drugim sta jih spet delila tako imenovana civilna iniciativa Maske dol ter stranka Resni.
ca Zorana Stevanovića. Je pa tudi dogajanje v Celju ves čas spremljala policija, ki kršitev ni
zaznala.	BA, foto: Andraž Purg – GrupA
Na mirnem protestu proti vladnim koronaukrepom se je nekaj ljudi zbralo tudi v Celju. Nekateri so prišli s tran-
sparenti.
Št. 44, 4. november 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Pogled na zaraščeno območje z gradu Podčetrtek. Študija podjetja Hidrosvet navaja, da so na območju glede na uredbo o vrednostih nevarnih snovi v
tleh presežene nekatere mejne, opozorilne in kritične vrednosti težkih kovin, in sicer to velja za kadmij, svinec, nikelj, krom in arzen.
VONARSKO JEZERO – Analiza tal pokazala vsebnost težkih kovin
Bodo rezultati
pokopali sanje
o jezeru?
Da ponovna ojezeritev Vonarskega jezera s kakovo-
stno vodo v akumulaciji ni izvedljiva, je ena od bistvenih
ugotovitev študije o revitalizaciji omenjenega jezera.
Študijo je naročila Direkcija RS za vode, kjer nam na
novinarska vprašanja glede ugotovitev niso odgovorili
v zakonsko določenem roku. Smo pa študijo, ki med
drugim omenja, da so v sedimentih prekoračene mejne
vrednosti težkih kovin in da bi imela voda ob ponovni
ojezeritvi močno preveliko obremenjenost s hranili oz.
s fosforjem, pridobili glede na Zakon o dostopu do infor-
macij javnega značaja. Župan Občine Podčetrtek Peter
Misja je nad ugotovitvami presenečen. »Če so razmere
res tako slabe, jih je treba sanirati,« je odločen.
TINA STRMČNIK
V službo za odnose z jav-
nostmi pri Direkciji RS za vode
smo sredi septembra poslali no-
vinarska vprašanja o tem, kaj
so glede projekta ponovnega
oživljanja Vonarskega jezera
naredili v zadnjem obdobju.
Vprašali smo, kakšni bodo
potrebni ukrepi glede na ugo-
tovitve študije. Zanimalo nas je
še, če so prizadevanja lokalnih
skupnosti o ponovni ojezeritvi
območja glede na rezultate
študije še smiselna in koliko je
stala analiza tal. Sodelavka za
odnose z javnostmi nam je v
telefonskem pogovoru sporo-
čila, da bo študija zaključena
oktobra in naj vprašanja po-
šljemo znova. To smo storili 19.
oktobra. Tudi tokrat odgovorov
na novinarska vprašanja v za-
konsko določenem roku nismo
prejeli. Sodelavka za odnose z
javnosti nas je znova poklicala
in dejala, da direkcija za vode
na vprašanja ne bo odgovorila
in da se o rezultatih študije mi-
nistrstva še usklajujejo.
Smo pa končno poročilo
študije, ki jo je po naročilu
direkcije za vode oz. okoljske-
ga ministrstva izvedlo podje-
tje Hidrosvet, prejeli glede na
prošnjo v skladu z Zakonom o
dostopu do informacij javne-
ga značaja. Kot so pojasnili v
službi za odnose z javnostmi
pri gospodarskem ministr-
stvu, so bili glavni nameni
študije preveriti vpliv ponov-
ne ojezeritve na vodni režim,
preveriti sestavo tamkajšnjih
sedimentov in možnost njiho-
ve nadaljnje uporabe oz. nači-
na deponiranja ter preveriti,
kako bi ojezeritev vplivala na
stanje voda.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je novembra
2017 v imenu vlade podpisalo Dogovor za razvoj Savinjske re-
gije, katerega del je bil tudi projekt »Vonarsko jezero, 1. faza«
v predvideni skupni vrednosti sofinanciranja 3,9 milijonov
evrov. Prvi del projekta, ki je zajemal sanacijo in moderni-
zacijo pregrade Vonarje z namenom zmanjšanja poplavne
ogroženosti, je bil končan leta 2019. Naložba je bila vredna
približno 1,7 milijona evrov, od tega je 85 odstotkov prispeval
Evropski sklad za regionalni razvoj. 15 odstotkov denarja za
naložbo so bila lastna sredstva partnerjev - Direkcije RS za
vode in organizacije Hrvatske vode. Za drugi del projekta z
naslovom Revitalizacija Vonarskega jezera je bilo v okviru
dogovora za razvoj Savinjske regije predvidenih 2,5 milijona
evrov državnih sredstev.
Obremenjenost s
težkimi kovinami
Izvajalec študije je na obmo-
čju akumulacije Vonarje, ki je
delovala med letoma 1978 in
1988, nato je prevzela vlogo
suhega zadrževalnika visokih
vod Sotle, naredil 15 razkopov
za določitev geomehanskih la-
stnosti sedimenta oz. usedline.
V petih razkopih je novomeška
enota Nacionalnega laboratori-
ja za zdravje, okolje in hrano
izvedla kemijsko analizo sedi-
mentov.
Peter Misja: »Če je območje,
kjer je predvideno jezero, res
onesnaženo, potem bomo
domačini zahtevali sanacijo,
podobno kot so znane pobu-
de za sanacijo Celjske kotline.
Mi gotovo nismo krivi za do-
mnevno onesnaženje.«
Glede na Uredbo o mejnih,
opozorilnih in kritičnih imisij-
skih vrednostih nevarnih snovi
v tleh je na enem razkopnem
mestu presežena mejna vre-
dnost kadmija. Na treh raz-
kopnih mestih so bile glede
na omenjeno uredbo prese-
žene mejne vrednosti niklja,
na dveh razkopnih mestih so
bile za to težko kovino pre-
sežene opozorilne vrednosti.
Na štirih razkopnih mestih
so bile presežene opozorilne
vrednosti svinca, na enem
razkopnem mestu je ta težka
kovina presegla kritično vre-
dnost koncentracije glede na
uredbo. Analiza je za tri raz-
kopna mesta pokazala prese-
ženo mejno vrednost kroma,
na dveh razkopnih mestih je
bila za ta element preseženo
opozorilna vrednost. Kako pa
je z arzenom? Njegova mejna
vrednost je bila presežena na
enem razkopnem mestu.
Pri tem dodajmo pojasnilo,
da so pri mejnih vrednostih
učinki in vplivi na zdravje člo-
veka in okolja sicer še spreje-
mljivi. Pri opozorilnih vredno-
stih se pri določeni rabi tal že
pojavlja verjetnost škodljivih
vplivov na zdravje človeka in
na okolje. Pri kritičnih vredno-
stih je koncentracija posame-
zne nevarne snovi v tleh tako
velika, da se pojavijo škodljivi
učinki ali vplivi na človeka. Tla
niso primerna za pridelavo ra-
stlin, za namen prehrane ljudi
ali živali ter za zadrževanje ali
filtriranje vode.
Študija navaja, da rezultati
vsebnosti težkih kovin v suhi
snovi sedimentov sicer ne
predstavljajo tudi koncentraci-
je vrednosti parametrov, ki bi
se iz sedimentov izlužila, če bi
ti ponovno prišli v stik z vodo.
Koncentracije raztopljenih tež-
kih kovin ob ponovni ojezeritvi
bi bilo mogoče bolje opredeliti
z izluževalnimi poizkusi.
Kam z onesnaženim
materialom?
Izvajalci študije so razisko-
vali tudi možnosti nadaljnje
O ponovnem oživljanju Vonarskega
jezera se govori že vrsto let. Tam
je bilo poskrbljeno za protipoplav-
no zaščito z zapornico. Zadnja
študija pa navaja, da ponovna
ojezeritev območja s kakovostno
vodo ni izvedljiva.
uporabe sedimentov. Ugoto-
vili so, da material zaradi pre-
visoke onesnaženosti ni pri-
meren za razvoz na kmetijske
površine. Manj primeren je
tudi za predelavo v gradbeni
material. Prav tako ni prime-
ren za ponovno uporabo na
območju bodoče ojezeritve,
saj ga ni mogoče kakovostno
vgraditi in utrditi, hkrati pre-
sega mejne vrednosti koncen-
tracij težkih kovin. Ker je one-
snažen, je treba za ravnanje z
njim pridobiti oceno odpadka.
Odstranitev sedimentov
bi po njihovem prepričanju
predstavljala nesorazmeren
strošek, saj bi bilo treba gra-
divo najverjetneje odložiti
na deponijo. Če bi nadaljnje
analize pokazale visoke vre-
dnosti parametrov izlužka, bi
bilo treba sediment odpeljati v
tujino. V Sloveniji odlagališča
za onesnažene sedimente na-
mreč nimamo.
Tudi dragi ukrepi
ne bi pomagali
Predlagali so tudi ukrepe za
izboljšanje stanja voda in za
preprečitev naraščanja hranil-
nih snovi v vodi, in to glede na
različne kote ojezeritve. Med
omenjenimi ukrepi so na pri-
mer gradnja ločenega kana-
lizacijskega sistema, gradnja
malih čistilnih naprav, doda-
tno čiščenje odpadnih voda,
omejitev kmetijske dejavnosti,
zlasti živinoreje in podobno.
A kljub dragim in strokovno
zahtevnim ukrepom to ne bi
omogočalo izboljšanja stanja
voda tako, da bila možna po-
novna ojezeritev.
Pri gladini ojezeritve na koti
207 metrov nadmorske višine
bi kljub vsem ukrepom v je-
zero še vedno dotekalo skoraj
dvakrat več hranil (fosforja),
kot bi bilo to dopustno. Pri
kateri koli nižji gladini oje-
zeritve bi bilo stanje še slab-
še. Vrednost vseh potrebnih
ukrepov, vključno z odvozom
sedimentov v tujino, bi po eni
različici znašala 254 milijonov
evrov, po drugi pa približno
168 milijonov evrov.
Zmanjšala bi se
biotska pestrost
Ponovna ojezeritev Vonar-
skega jezera bi, kot še navaja
študija, močno vplivala na
spremembo značilnosti vode.
Umetno stoječe vodno telo bi
povzročilo spremembe ži-
vljenjskega prostora za vodne
in obvodne organizme. Med
drugim bi bila močno zmanj-
šana pestrost rastlinskih in
živalskih vrst. Pregrada bi,
kot so ugotovili pripravljavci
študije, imela izrazito negati-
ven vpliv na zveznost vodne-
ga toka. Onemogočeno bi bilo
premeščanje usedlin, gibanje
vodnih bitij, v novonastali
zajezitvi bi se istočasno za-

drževale nevarne in strupene
snovi.
Pričakujejo še poslabšanje
stanja glede obremenitve s
hranili ter razrast alg in cia-
nobakterij. Ker bi bile med
njimi tudi nevarne strupene
vrste bakterij, bi to zmanjšalo
možnost rabe vode za različne
namene, med drugim tudi za
turistično dejavnost. Če bi So-
tlo na območju Vonarja zajezi-
li, bi to v nekaj letih povzročilo
izločanje toplogrednega plina
metana in neprijetnega, smr-
dljivega žveplovodika.
Ker so rezultati analize sedi-
mentov pokazali velike vsebno-
sti posameznih nevarnih snovi
v tleh, tla niso primerna za pri-
delavo rastlin, namenjenih pre-
hrani ljudi ali živali. Prav tako
niso primerna za zadrževanje
voda. Izvajalci študije tako
predlagajo, da se na območju
akumulacije opusti kakršnakoli
kmetijska raba.
Misja pričakuje
sanacijo
Župan Občine Podčetrtek
Peter Misja je nad rezultati
presenečen. Želi si, da bi sta-
nje preverili še s kakšno drugo
analizo, morda bi se jo lotili
strokovnjaki iz tujine. »Če
je zemljišče res tako močno
onesnaženo, mora država za
to najti ustrezno rešitev. Pri-
stojne ustanove morajo ne-
mudoma ukrepati. Vseskozi
sem pričakoval, da bo obmo-
čje vsaj očiščeno. Trenutno ga
prerašča drevje, videti je kot
džungla, popolnoma je za-
nemarjeno. Čiščenje bi bilo
osnova, saj zaraščenost slabo
vpliva tudi na protipoplavno
varnost.« Dodal je, da je bilo
v dogovoru za razvoj regij za
revitalizacijo jezera namenje-
nih 2,5 milijona evrov. Spra-
šuje se, čemu je bil namenjen
ta denar. »V sklopu tega bi
lahko posekali vsaj drevje. To
gotovo ne bi imelo vpliva na
zemljino. Tako pa so najbrž
denar namenili za zelo drago
analizo, v kateri so dobili zelo
malo odgovorov.«
Dejal je, da bo občina v
okolici predvidenega jezera,
na območju, za katerega je
občinski svet sprejel občinski
podrobni prostorski načrt,
poskušala urediti turistično-
rekreacijski center. Tam je
že urejena kolesarska steza,
občina je v zadnjem času na
novo asfaltirala nekatere od-
seke cest. Načrtuje še ureditev
dostopnih točk, gradnjo parki-
rišč za avtodome ter ureditev
vseh potrebnih napeljav, od
kanalizacije, vodovoda in ele-
ktrične energije. »Svoje načr-
te bomo prav gotovo izpeljali.
Uredili bomo infrastrukturo in
to vseeno, ali bo to ob bodo-
čem jezeru ali pa ob džungli,«
je zaključil.
Foto: Andraž Purg – GrupA

8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 44, 4. november 2021
Na slovesnosti ob odkritju temeljnega kamna so sodelovali projektant
Rok Poles, župan Peter Dermol in predstavnik veteranskih in domoljub-
nih organizacij Alojz Slavko Hudarin.
Slovencev do lastne države.

VELENJE – Temeljni kamen za Park državnosti
Predstavitev osamosvajanja
V začetku počitniškega tedna so na zelenici ob
Spominskem centru 1991 slavnostno odkrili temeljni
kamen za Park državnosti, ki so ga posvetili letošnje-
mu jubileju, 30-letnici samostojnosti Slovenije. Ob
županu Petru Dermolu sta se slovesnosti udeležila
predstavnik veteranskih in domoljubnih organizacij
Alojz Slavko Hudarin in projektant parka Rok Poles.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Smo v obdobju, ko mora-
mo govoriti o tem, kako je na-
stal slovenski narod, kakšna
je naša preteklost in kaj lah-
ko pričakujemo. Prav je, da
prenašamo spomine na pri-
hodnje generacije, saj imamo
bogato zgodovino, na katero
moramo biti ponosni. Ideja
o Parku državnosti v Velenju
je z današnjim dnem ugleda-
la luč sveta in prizadevali si
bomo, da bomo lahko projekt
čim prej dokončali,« je pou-
daril župan Peter Dermol.
Premišljeno izbran
dan odkritja
S Parkom državnosti bodo
v Velenju celostno zaokrožili
in dopolnili vsebino Spomin-
skega centra 1991 ter tako
omogočili obisk tudi večjim
skupinam. Ideja o ureditvi
Parka državnosti v Velenju se
je porodila že v času posta-
vljanja vsebin za Spominski
center 1991, park je bil za-
snovan v skladu z zahtevami
Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije in bo pri-
lagojen, da si ga bodo lahko
ogledali tudi ljudje z omeji-
tvami, so sporočili iz velenj-
ske občine.
Temeljni kamen parka, ki
so ga slavnostno in simbolno
odkrili 25. oktobra, je tetra-
eder, ki predstavlja osrednji
pomnik vojne za Slovenijo.
Datum odkritja je bil skrbno
izbran: »25. oktobra praznu-
jemo dan suverenosti – dr-
žavni praznik, ki je posvečen
enemu ključnih dogodkov v
procesu osamosvojitve Slo-
venije, saj je na ta dan slo-
vensko ozemlje zapustil še
zadnji vojak Jugoslovanske
ljudske armade,« so pojasnili
v občini.
Pot do lastne
države
V Parku državnosti bodo
predstavljena tri obdobja, ki
so zaznamovala pot Sloven-
cev do lastne države. Z obe-
ležjem »1918« bo predstavljen
zgodovinski pomen domači-
na dr. Karla Verstovška in
generala Rudolfa Maistra,
drugi sklop bodo zavzema-
le vsebine iz let 1941–1945,
s tretjim delom »1991« bo
predstavljena osamosvoji-
tvena vojna za Slovenijo. V
parku bodo predstavljeni trije
večji artefakti: betonska pro-
titankovska ovira iz vojne za
Slovenijo – tetraeder, jeklena
protitankovska ovira iz jam-
skih lokov – »jež« in obno-
vljen tank Sherman iz druge
svetovne vojne.
Župan Peter Dermol je mar-
ca letos imenoval tudi koordi-
nacijski odbor, ki se sestaja,
usklajuje in vodi dejavnosti
za gradnjo parka, vodi pa ga
nekdanja direktorica Muzeja
Velenje Mojca Ževart.
Park bo občina urejala po-
stopno, v dveh glavnih kora-
kih. Prva faza pomeni simbo-
lični začetek urejanja parka.
Na sredino zelenice je posta-
vljen betonski tetraeder, ki v
slovenskem prostoru simbo-
lizira vojno za Slovenijo, nanj
so pritrjene okrogle tablice iz
nerjavnega jekla z vgravirani-
mi simboli Območnega zdru-
ženja veteranov vojne za Slo-
venijo Velenje, Policijskega
veteranskega društva Sever
za celjsko območje, odbora
Velenje, in Mestne občine
Velenje. Vrednost investicije
je ocenjena na 80 tisoč evrov.
Iz velenjske občine ob tem
še sporočajo, da z vsemi vete-
ranskimi in domoljubnimi or-
ganizacijami spoštljivo ohra-
njajo spomin na pomembne
zgodovinske dogodke ter
spodbujajo domoljubne vre-
dnote, spoštovanje in ljube-
zen do slovenskega naroda,
kulture in države. »Z različ-
nimi dejavnostmi in priredi-
tvami prenašamo sporočilo
za našo državo prelomnih dni
na občane; tudi ali predvsem
na mlajše rodove.«
Foto: arhiv MOV
Da bi zimo dočakal na toplem
Za gibanje in druženje
ŠMARJE PRI JELŠAH – Škofijska karitas
Celje zbira pomoč za starejšega gospoda, ki
sam živi v dotrajani hiši na območju Uprav-
ne enote Šmarje pri Jelšah. Njegove bivalne
razmere niso primerne za dostojno bivanje
in ne zadostujejo osnovnim življenjskim
potrebam. Sodelavci Karitas si prizadevajo
za ureditev bivališča še pred zimo.
Starejši gospod, star 70 let, živi na kmetiji,
ki že več let ni bila obdelana, in v hiši, ki je v
zelo slabem stanju. Je duševno manj razvit,
njegov skrbnik je šmarska enota Centra za
socialno delo Celje. Iz Škofijske karitas Ce-
lje so sporočili, da bi bilo hišo omenjenega
gospoda treba v celoti izprazniti, zamenjati
okna, urediti tla v kuhinji, zamenjati pohi-
štvo, kupiti grelnik za toplo vodo ter pred-
vsem urediti sanitarni prostor, saj gospod
nima ne stranišča ne kopalnice.
Ker gre za večji poseg, je strošek uredi-
tve hiše prevelik za zmožnosti Karitas. Sle-
dnja za pomoč prosi še druge organizacije
in donatorje, ki bi bili pripravljeni darovati
material in opremo ter bi bili pripravljeni
pomagati delati.
Ne le brez sanitarij, tudi brez
elektrike
Gospod sicer zatrjuje, da ne rabi vsako-
dnevne podpore in posledično odklanja vsa-
kršno pomoč, med drugim tudi vključitev
v storitev pomoč na domu. Njegov način
življenja se mu zdi sprejemljiv. Prejema so-
cialne dohodke, s čimer ima zagotovljena
sredstva za preživljanje, so pojasnili v šmar-
ski enoti Centra za socialno delo Celje. In
dodali, da mu skušajo pomagati, vendar jim
to uspeva le takrat, kadar je gospod pomoč
pripravljen sprejeti. Omenjena ustanova mu
je letos pomagala organizirati nujno popra-
vilo strehe. S finančno pomočjo občine mu
ureja priklop elektrike.
S centra so še sporočili, da gospod trenu-
tno potrebuje predvsem pomoč strokovnja-
kov gradbene stroke, ki bi bili pripravljeni
opraviti določena popravila ali darovati ma-
terial za obnovo hiše. Potrebuje tudi nove
oz. rabljene gospodinjske aparate (na primer
štedilnik, pralni stroj in hladilnik).
TS
Prispevke za gospoda iz
Šmarja lahko darujete na
račun Slovenske karitas,
Kristanova ulica 1, 1000
Ljubljana. TRR: SI56 0214
0001 5556 761, BIC banke:
LJBASI2X, koda namena:
CHAR, sklic: SI00 904,
namen: Zaupanje.
ŠTORE – Na Lipi se lahko
občani po novem razgiba-
vajo in družijo ob uporabi
fitnesa na prostem. Tega so
projektni partnerji namenu
predali zahvaljujoč uspešni
prijavi projekta na razpis ter
državnemu in evropskemu
sofinanciranju.
Pri projektu so sodelovali
občina, Športno društvo Ko-
vinar in Dom Lipa. Sodelujoči
so skušali prispevati k razvoju
podpornega podjetniškega oko-
lja in medgeneracijskega pove-
zovanja. Hkrati so poskrbeli, da
imajo občani boljše pogoje za
rekreacijo. Ob fitnesu so uredi-
li sprehajalno pot, pod naprave
so namestili primerno podlago.
Kupili so še klopi, mize in šotor.
Medgeneracijsko povezovanje
so skušali spodbuditi z različni-
mi dogodki, na katere so pova-
bili mlade in varovance Doma
Lipa, izvedli so tudi delavnice
za ranljive skupine. Projekt je
vreden približno 67 tisoč evrov,
od tega je skoraj 23 tisoč evrov
prispeval Evropski sklad za re-
gionalni razvoj, skoraj šest tisoč
evrov je prispeval državni pro-
račun. TS, foto: Občina Štore
Št. 44, 4. november 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Učilnica na prostem bo služila tudi kot prireditveni prostor za različne priložnosti šoli in Občini Šentjur. Na novo urejenem prostoru je bila pred dnevi
tradicionalna komemoracija pred dnevom spomina na mrtve. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur.
ŠENTJUR – Novo mesto za spomenik in urejena učilnica na prostem
Preteklost povezali
s prihodnostjo
Da jim je s prestavitvijo spomenika Franju Malgaju v manjši park ob istoimenski
osnovni šoli uspelo združiti preteklost s prihodnostjo, je ob tem, ko so novosti
predali namenu, dejal ravnatelj omenjene šentjurske šole Jure Radišek. Občina
je uredila območje, kjer je bila prej improvizirana učilnica na prostem. Tako
bodo mladi med pridobivanjem znanja v naravi v stiku z dediščino preteklosti.
Hkrati je nastal nov prostor za manjše prireditve.
Nove pridobitve so v Šen-
tjurju namenu predali na-
tančno 65 let po tistem, ko je
bil na ploščad pri osnovni šoli
postavljen spomenik Franju
Malgaju in žrtvam narodnoo-
svobodilnega boja. Spomenik
je bil s prvotnega mesta pre-
stavljen, saj na tem odseku
ceste Dole–Šentjur izvajalec
gradi krožišče s podhodom
za pešce. Omenjen podhod
bo med drugim prispeval k
večji prometni varnosti učen-
cev. »Glede prestavitve spo-
menika smo se pogovarjali z
mestno skupnostjo, s šolo, z
veteranskimi organizacijami
in jim predstavili idejo. Ker je
bila v preteklosti na tem me-
stu učilnica na prostem, smo
se odločili, da jo bomo ure-
dili. Učilnica bo prispevala k
pedagoškemu procesu v šoli,
hkrati bo na tem prostoru
možno pripraviti kakšno pri-
reditev,« je povedal šentjur-
ski župan mag. Marko Diaci.
Dodal je, da bosta v sklopu
gradnje krožišča zgrajena levi
zavijalni pas in pešpot, ki bo
vodila mimo novega ureje-
nega prostora in učilnice na
prostem. Ureditev je stala
približno 80 tisoč evrov, od
tega je občina za obnovo in
prestavitev spomenika name-
nila 20 tisočakov.
Pouk na prostem
navdušuje
Ravnatelj OŠ Franja Malga-
ja Šentjur mag. Jure Radišek
je povedal, da je učilnica na
prostem izjemno pomembna
pridobitev za šolo. Po njego-
vem prepričanju bo to zelo
dobra povezava med zgodo-
vinsko dediščino in učenci,
ki predstavljajo našo priho-
dnost. »To se mi zdi zelo po-
membno za naše mlade, da
se učijo iz zgodovine. Da ne
gredo kar mimo spomenika,
ki je postavljen nekje ob stra-
ni, ampak da so neposredno
povezani z njim in se tako
učijo o dogajanju nekoč.« Do-
dal je, da je urejena učilnica
na prostem tudi lepa vstopna
točka v Zgornji trg, kjer so še
druga pomembna zgodovin-
ska obeležja.
Otroci so bili doslej zelo
navdušeni nad poukom na
prostem, za potrebe katerega
so v šoli najprej uredili prepro-
ste lesene mize in klopi. Pro-
stor so radi uporabljali učenci
vseh generacij. »Pouk v nara-
vi, na svežem zraku, na soncu
je spodbujal učence k razmi-
sleku, sodelovanju. Bili so bolj
ustvarjalni,« je dejal ravnatelj.
Ker so leseno pohištvo zdaj
prestavili na drugi konec šol-
ske zgradbe, pod lipo, bodo
osnovnošolci po novem lahko
znanje pridobivali kar v dveh
učilnicah na prostem.
Malo je treba
potrpeti
Območje okoli največje
šentjurske osnovne šole je v
znamenju gradbišč. Medtem
ko na eni strani nastajata
krožišče in podhod za pešce,
nastaja na drugi strani stano-
vanjska soseska. Radišek je
povedal, da imajo zaradi tega
v tej izobraževalni ustanovi
stroga pravila o načinu giba-
nja učencev v okolici šole.
Tega se mladi in njihovi starši
držijo. »Zdaj je treba nekoliko
potrpeti. Ko bodo delavci za-
pustili gradbišča, bomo imeli
lepo urejeno okolico, ki bo še
poudarila lepoto naše šole.«
TINA STRMČNIK
Umrl nekdanji
župan
KOZJE – V 77. letu je umrl nekdanji
župan občine in dolgoletni direktor
podjetja Mont Jožef Planinc.
Jožef Planinc je bil rojen na Gorja-
nah. Bil je dolgoletni direktor podjetja
Mont in v mandatu med letoma 1998 in
2002 tudi župan Občine Kozje. V času,
ko mu je zdravje še dopuščalo aktivno
družbeno udejstvovanje, je bil član in
podpornik različnih društev v občini,
ves čas je bil tesno povezan z domačimi
kraji in njihovimi prebivalci. Leta 2000
se je invalidsko upokojil. Iz Občine Koz-
je so sporočili, da njegov prispevek k
razvoju tamkajšnjih krajev ne bo šel v
pozabo.	TS
Na voljo sadike
starih sort
KOZJE – Kozjanski park je minuli torek
začel prodajati ekološke sadike tradicio-
nalnih sort jabolk in hrušk, ki jih vzgaja
v lastni ekološki drevesnici. Sadike so ce-
pljene na sejancih in primerne za travni-
ške sadovnjake in ohišnice.
Omenjen javni zavod se z drevesničarsko
pridelavo ukvarja že več kot desetletje. Naj-
prej je sadike vzgajal za potrebe kolekcij-
skega sadovnjaka, z namenom, da bi ohra-
nil vse popisane sorte jabolk in hrušk na
zavarovanem območju. Z razmnoževanjem
tradicionalnih in avtohtonih sort jabolk in
hrušk je omejil gensko erozijo pri sadnih vr-
stah tako na območju parka kot širše. Zato
je številne sorte vključil v Slovensko sortno
listo sadnih rastlin.	TS
O dostopnosti nujne ambulante
ROGAŠKA SLATINA – Da občani ob kon-
cih tedna in praznikih težko stopijo v stik
z osebjem Zdravstvenega doma Šmarje pri
Jelšah, so opozorili svetniki občinskega sveta
Občine Rogaška Slatina. Pozivajo k izboljša-
nju komunikacije. V omenjeni zdravstveni
ustanovi odgovarjajo, da telefonsko številko
ambulante nujne medicinske pomoči veli-
kokrat zasedajo bolniki, ki nimajo nujnih
zdravstvenih stanj. Pripravili bodo tudi pisne
informacije o tem, kam in kdaj poklicati v
različnih primerih.
V ZD Šmarje pri Jelšah so pojasnili, da je služ-
ba nujne medicinske pomoči, ki je dosegljiva
na številki 112, ob koncih tedna in praznikih
namenjena obravnavi bolnikov z nujnimi zdra-
vstvenimi stanji. Bolniki imajo še možnost, da
pokličejo neposredno v ambulanto nujne me-
dicinske pomoči na telefonsko številko 03 818
37 19 in se posvetujejo. Zdravstveni reševalec
ni dosegljiv le takrat, kadar ima delo, zaradi
katerega se ne more oglasiti na telefon. Takrat
morajo bolniki z življenjsko ogrožajočimi stanji
ZD Šmarje pri Jelšah, ki mu slatinski svetniki očitajo slabo dostopnost osebja za bolnike, je zadnjih pet mesecev
brez polnega vodstva. Svet zavoda je doslej objavil štiri razpise za direktorja, vendar doslej ni podprl nobenega
od prijavljenih kandidatov.
Vršilka direktorice ZD Šmarje pri Jelšah mag. Natalija
Klun
poklicati številko 112. Vedno lahko tudi pridejo
v ambulanto nujne medicinske pomoči in to
brez predhodnega klica. Kadar so vse razpolo-
žljive ekipe na terenu, je vklopljen odzivnik, ki
pojasni, kako ravnati v primeru nujnih stanj.
V ZD Šmarje pri Jelšah so izračunali, da so
se v ambulanti nujne medicinske pomoči v
zadnjih dveh mesecih oglasili na 70 odstotkov
klicev. Opažajo, da precej bolnikov ob koncih
tedna in praznikih kliče na napačne telefonske
številke, in sicer na številko informacij ali v
ambulante družinske medicine. »Poleg tega
je veliko klicev v ambulanto nujne medicinske
pomoči povsem nepotrebnih. Ljudje sprašuje-
jo, kateri zdravnik je v službi, kdaj dela njihov
osebni zdravnik, kdaj se izvajajo brisi, kakšen
je razpored cepljenja in podobno. Takšni klici
motijo delo v ambulanti, zaradi njih ambulante
ne morejo priklicati tisti, ki imajo bolj nujna
stanja,« so zapisali v svojem dopisu.
Elektronska pošta in spletna
stran
Vršilka direktorice ZD mag. Natalija Klun
je dodala, da bi bila komunikacija veliko bolj
učinkovita, če bi bolniki, ki nimajo nujnih po-
treb, s pomočjo elektronske pošte sporočili
prošnjo za zdravila, napotnice, bolniški list.
Na pregled se lahko naročijo s pomočjo spletne
strani. »Takoj ko ljudje pošljejo elektronsko
pošto s svojo prošnjo, nas tudi pokličejo, ali
smo jo prejeli. To je zelo obremenjujoče. Ko
pokličejo, naj imajo natančno pripravljene in-
formacije o tem, kaj želijo, saj izgubimo veliko
časa, preden izvemo, kaj bi radi. Še vedno lah-
ko svojo prošnjo napišejo na list in jo prinesejo
k nam ter tako sprostijo linijo za tiste, ki ne
morejo priti.«
Svetniki so ponovno predlagali, da bi ZD po-
novno organiziral nujno dežurno medicinsko
pomoč še v kateri drugi zdravstveni postaji, ne
le v Šmarju pri Jelšah. Spomnimo, da je bila ena
takšna ambulanta pred epidemijo koronavirusa
organizirana v Rogaški Slatini. V ZD Šmarje pri
Jelšah menijo, da še ena dodatna ambulanta
v drugi zdravstveni postaji ne bi prispevala h
kakovosti obravnave bolnikov z življenjsko
ogrožajočimi stanji, le osebje nujne medicin-
ske pomoči bi bilo še dodatno obremenjeno.
TS
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 44, 4. november 2021
Direktor celjskega AC Fri-mobil Zdenko Fridau:
»Tako močne delegacije Toyote še ni bilo pri nas, obisk
je bil vljudnostne in tudi poslovne narave. Fri-mobil
sodeluje s Toyoto že sedem let. Zahtevnost partnerjev je
v takšnem poslu nujna, saj se zato tudi sam izboljšuješ.
Leta 2020 smo prodali manj vozil kot leto prej, a prodaja
se izboljšuje in je letos že presegla raven izpred dveh let.
Med Celjani je priljubljen zlati yaris cross.«
Obisk Toyotinih predstavnikov v celjskem avtomobilskem centru Fri-mobil

Toyotini predstavniki v Celju	troslojni dimniki SN-MD
povrtavanje obstoječih tu
Razvoj novih vozil in
potrebe kupcev
Izbruh pandemije covida-19 je lani močno prizadel
tudi avtomobilski trg, ki počasi okreva. Pred izdelo-
valci vozil so številni novi izzivi, in sicer kako ponu-
diti nove rešitve na področju manjšanja izpustov, kar
prinašajo novi modeli hibridnih, električnih vozil ter
tistih na vodikov pogon. V Toyoti si prizadevajo razvija-
ti vse to, smo med drugim slišali ob nedavnem obisku
Toyotinih visokih predstavnikov v Celju.
Delegacija iz Toyotine-
ga evropskega hčerinskega
podjetja, iz predstavništva za
regijo Adria in iz Toyote Slo-
venija je obiskala celjski AC
Fri-mobil, ki je eden najuspe-
šnejših med enajstimi sloven-
skimi prodajalci in serviserji
Toyotinih vozil. Obisk ni bil le
vljudnostne narave, ampak je
tudi pomemben za poslovno
sodelovanje, saj si Toyota želi
v prihodnjih letih priti med
pet najbolj prodajanih znamk
v Sloveniji.
Pogled v
prihodnost
Kot je dejal Didier Gam-
bart, podpredsednik družbe
Toyota Motor Europe, zadol-
žen za prodajo, marketing in
zadovoljstvo kupcev, Toyota
ni več samo japonska znam-
ka, ampak je v Evropi izde-
lanih 75 odstotkov vozil, ki
jih tu tudi prodajo. Električna
vozila, ki so danes izziv, so v
Toyoti razvijali že pred dese-
tletji, ko še ni bilo zakonskih
obveznosti o zmanjševanju
izpustov toplogrednih plinov.
»Zdaj ima sedem od desetih
brez subvencije države. »Lju-
dje se hitro odločijo za nekaj
novega, se pa še nekoliko bo-
jijo avta na električni pogon
zaradi vprašanj o zanesljivo-
sti po nekaj letih uporabe, za-
radi njegovega dosega, vpra-
šanj o vrednosti rabljenega
vozila … Vsa ta vprašanja je
mogoče rešiti postopno, vme-
sna faza je lahko hibrid,« je
prepričan Gambart.
Do leta 2025 načrtuje To-
yota predstavitve štiridesetih
novih ali prenovljenih mode-
lov elektrifi ciranih vozil.
saj ni dovolj polnilnic in vo-
žnje so daljše.«
Pomemben pogonski vir
vozil prihodnosti naj bi bil
vodik in s tem se intenzivno
ukvarja tudi Toyota. »V tem
času se pogovarjamo z neka-
terimi avtobusnimi operater-
ji, da bi predstavili vodikov
avtobus, kar je tesno poveza-
no s polnilnicami. Slovenija
nima nobene vodikove pol-
nilnice. Z mesti, ki so naše
nove stranke, in s sodelova-
njem države bi radi uredili
tovrstno infrastrukturo.«
Gregor Mauko: »Za Japonce velja, da je načrtovanje
najpomembnejše. V tej krizi se je izkazalo, da je to dobro. Tudi mi
imamo težave z dobavo novih vozil, a v primerjavi s konkurenco
bistveno manjše, saj načrtujemo vedno za tri leta naprej in za
načrti stojimo.«
avtov, ki jih prodamo, hibri-
dni sistem.« Zato so po nje-
govih besedah v Toyoti pre-
dani cilju, da bi še zmanjšali
ogljični odtis. Želijo doseči
najboljše razmerje med težo
in zmogljivostjo električne
baterije. Pri tem morajo upo-
števati pričakovanja kupcev,
zato morajo najti celo vrsto
rešitev, da bodo avti tudi ce-
novno bolj dostopni, in sicer
Vodikova vozila so,
a ni polnilnic
Gregor Mauko, direktor
družbe Toyota Slovenija, je
poudaril, da je razvoj no-
vih vozil odvisen od potreb
kupcev. »Za ljudi v urbanih
središčih pri nas je električ-
no vozilo ena najboljših izbir,
medtem ko je hibridno vozi-
lo boljša rešitev za podeželje,
Kensuke Tsuchiya, pred-
sednik družbe Toyota Adria,
je povedal, da snuje tudi nove
rešitve mobilnosti. Ustanovi-
lo je podjetje Kinto Europe,
ki bo ponujalo najem vozil,
souporabo, skupne vožnje …
Storitve bodo prilagojene za-
sebnim in poslovnim uporab-
nikom, a tudi večjim organi-
zacijam in mestom.
NT, foto: SHERPA


Popolna zapora
ceste Zidani
Most–Radeče
RADEČE – Gradbena dela prenove glavne ceste Zidani
Most–Radeče, ki obsegajo več podpornih konstrukcij
ter prepustov, se na osrednjem delu gradbišča pribli-
žujejo zaključnemu delu. Potrebna je še izvedba za-
ključnega sloja asfalta, za kar bodo cesto popolnoma
zaprli, so sporočili iz Direkcije RS za infrastrukturo.
Zapora je predvidena za to nedeljo, 7. novembra, med
7. in 16. uro, v primeru slabega vremena teden dni ka-
sneje, v nedeljo, 14. novembra. Trenutno je promet na
cesti Zidani Most–Radeče urejen izmenično enosmerno
s pomočjo semaforjev. V času popolne zapore bo promet
po obvozu: Zidani Most–Celje–Šentjur–Planina pri Sevni-
ci–Sevnica–Radeče in obratno. Za stanovalce na območju
kraja Zalipno bo urejen dostop iz smeri Zidanega Mosta,
za stanovalce pri železnem mostu v Radečah pa bo dostop
iz smeri Radeč.
Prenova 1,2 kilometra dolgega odseka ceste Zidani
Most–Radeče se je začela junija lani. 5,5 milijona evrov
vredna dela so zahtevna. Cesta je namreč umeščena med
železniško progo in reko Savo. Cestišča proti železniški
progi ni bilo mogoče širiti, edina možnost je bila širitev
proti Savi. To je pomenilo postavitev podpornih konstruk-
cij oziroma pilotne stene ter armiranobetonskih zidov,
gradnmjo tnreh porevpu:stov, ureditev odvodnjavanja ter pro-
mNetne opreme in signalizacije.	BA
Pomoč pri plačilu
elektriMOS HALA G
RAZSTAVNI PROSTOR 04
RADEČE – Na rastoče cene energije, ki državljanom
in podjetjem še dodatno otežujejo že tako zahtevno
spoprijemanje s posledicami pandemije covida, so se
odzvali tudi v Občini Radeče. Občinski svetniki so na
izredni seji soglasno sprejeli odlok o dodelitvi enkra-
tne subvencije socialno šibkim občanom pri plačilu
elektrike.
Tako bodo Radečani še letos prejeli pomoč v višini 50
evrov za eno- ali dvočlansko gospodinjstvo ter sto evrov za
tri- ali veččlansko gospodinjstvo. In na kakšen način bodo
izbrali upravičence? »Z objavo odloka v uradnem listu
velja, da se lahko do 10. decembra prijavijo vsi pomoči
potrebni občani. Nato bo posebna komisija, ki jo bodo
sestavljali tako predstavniki socialnih in humanitarnih
služb kot občine, določila upravičence,« je pojasnil rade-
ški župan Tomaž Režun, prepričan, da bo pomoč prišla v
prave roke. »Žal je pogosto tako, da je tistemu, ki resnično
potrebuje pomoč, to nerodno priznati in se raje ›skrije‹.
Naj tokrat ne bo tako,« je še dodal.	BA
Uspešna akcija
na pokopališčih
V letošnji ekološko-humanitarni akciji Manj svečk
za manj grobov je bilo zbranih več kot 60 tisoč evrov.
Gre za donacije, ki so jih obiskovalci pokopališč v
preteklih dneh darovali na stojnicah, ki jih je s po-
močjo prostovoljcev postavila Fundacija Svečka.
Med 24 slovenskimi pokopališči so bile stojnice tudi
v Celju, Vojniku, Šmartnem ob Paki, Žalcu in Šentjurju.
Namen akcije je bil, da se namesto sveč, plastičnega
cvetja in drugih plastičnih izdelkov del denarja raje
nameni za dobrodelnost. Fundacija Svečka bo donacije
namenila za zdravstvene terapije, invalidska vozila in
vozičke, dvigala ter reševalno in drugo zdravstveno
opremo. Še vedno je mogoče darovati na račun funda-
cije in do konca tedna tudi s pomočjo SMS-sporočil.
V akciji je sodelovalo več kot 500 prostovoljcev.
TC

Št. 44, 4. november 2021
KULTURA
11
Dvajset let Celjskega literarnega društva
Obletnica Celjskega li-
terarnega društva je pri-
poved o dvajsetih letih
napredovanja, razvoja in
premikanja mej ljubitelj-
ske literature in kulture,
so zapisali v društvu in ob
tem izpostavili tudi dvaj-
set let revije Vsesledje, ki
je iz ciklostilnega natisa s
precej preprosto produkci-
jo napredovala v resno in
uveljavljeno literarno revi-
jo, kjer občasno objavljajo
tudi priznani tuji avtorji.
Celjsko literarno društvo
je pomemben gradnik celj-
ske in tudi slovenske ljubi-
teljske kulture. Prireditve, ki
so jo pripravili v preteklem
tednu, sta se udeležila tudi
župan Mestne občine Ce-
lje Bojan Šrot in ravnatelj
Glasbene šole Celje Simon
Mlakar.
Župan Bojan Šrot je spre-
govoril o pomenu kulture za
mesto in ob tem obljubil na-
daljnjo podporo mestne ob-
čine kulturnim projektom.
Prireditev je sicer otvorila
Mateja Mohorko z inter-
pretacijo poezije Ane Ma-
rije Justin, ki se je zatem v
uvodnem govoru sprehodila
skozi dve desetletji razvoja
društva. Sledila sta poz-
dravna govora prejšnjega
predsednika Ivana Janeza
Domitroviča in aktualnega
predsednika Bojana Ekse-
lenskega. Prireditev sta po-
pestrila tudi glasbena na-
stopa, najprej harfistke Taje
Svet iz Glasbene šole Celje
(mentorica Erika Frantar),
nato pa uglasbena poezija
Mateja Krajnca, ki jo je s ki-
taro izvedel kar avtor sam.
Izbor poezije iz zadnjega
Vsesledja je pripravil ure-
dnik dr. Zoran Pevec, ki je
izbral poezijo Mire Goren-
šek, Barbare Ribič Jelen,
Virginije Mehle Majerič, Mi-
lene Šimunič, Klementine
Sambolič in Marka Vitasa.
Prvi del poezije je bil po-
svečen delu najstarejših
članic in članom društva.
Mateja Mohorko in Živko
Beškovnik sta brala poezijo
Ane Marije Justin, Ljudmile
Conradi in dr. Zorana Pevca.
V drugem delu poezije
izvornih članic in članov
društva je občinstvo uživalo
v poeziji Metke Hojnik Ver-
dev, Justine Strašek, Bran-
ka Zupanca in Zore Hudales
Travner. Neja Guzelj je s ki-
taro interpretirala uglasbe-
no poezijo Mateje Mohorko.
Ob obletnici so podelili
tudi značke JSKD za aktivne
članice in člane. Zlato znač-
Ob obletnici so podelili tudi značke JSKD za aktivne članice in člane.
ko so za več kot 15 let dela
v društvu prejeli Ana Mari-
ja Justin, Ljudmila Conradi,
Matej Krajnc, Virginija Mehle
Majerič, Zoran Pevec, Blaž
Šafarič, Branko Zupanc, Re-
nata Cigler Gandolfo, Barbara Petelinek Hohler, Metka Hoj-
Ribič Jelen, Justina Strašek, nik Verdev in Nuša Ilovar.
Zora Hudales Travner, Tanja	LŽ
Kot jo vidijo ljubiteljski likovniki
Čaj
za dve v
Na gradu Komenda na Polzeli je na ogled razstava li-
kovnih del, ki so nastala na likovni koloniji prijateljstva,
tradicionalnem likovnem dogodku ob občinskem prazniku
Polzele.
Likovne kolonije, ki nastaja tamkajšnje občine in žalske
v organizaciji Kulturno-ume- izpostave javnega sklada za
tniškega društva Polzela, kulturne dejavnosti, se je le-
tos udeležilo 52 slikarjev iz
vse Slovenije. Za razliko od
preteklih let, ko so že tradi-
cionalno ustvarjali na Gori
Oljki, so letos za prizorišče
izbrali dvorišče gradu Ko-
menda. Udeleženci so pod
Vodja žalskega sklada za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik je na odprtju razstave prejšnji četrtek udele-
žencem kolonije podelil priznanja za sodelovanje na tem tradicionalnem likovnem dogodku na Polzeli. (Foto: TT)
mentorstvom celjskega aka-
demskega slikarja Tomaža
Milača na celodnevnem slika-
nju v različnih tehnikah upo-
dabljali kulturne in naravne
znamenitosti polzelske obči-
ne, predvsem takšne, ki jih
vsak dan srečujemo, a mno-
gokrat spregledamo.
Odprtje razstave, na ka-
teri so na ogled vsa nastala
dela, je bilo prejšnji četrtek
v osrednjem prostoru gradu
Komenda. Kulturnega do-
godka sta se poleg predse-
dnika kulturno-umetniške-
ga društva Marka Slokarja
in domačega župana Jožeta
Kužnika udeležila še sekre-
tarka na ministrstvu za kul-
turo Marija Minka Jerebič in
vodja žalskega javnega sklada
za kulturne dejavnosti mag.
Marko Repnik. Vodja likovne
sekcije Sonja Jezernik se je
zahvalila sodelujočim likov-
nikom in vsem, ki so poma-
gali, da so tudi letos projekt
uspešno spravili pod streho.
Razstava bo na ogled še do
sredine decembra.
ŠO
nadaljevanju
srečanj
Po tednu premora bi se z jutrišnjo otroško predsta-
vo Čudežna srajca na odru Gledališča Zarja morala
nadaljevati letošnja Novačanova gledališka srečanja,
a predstave zaradi bolezni v ansamblu ne bo. Letošnji
koncept sicer že 28. gledaliških srečanj, ki jih letos
v Trnovljah pripravljajo med 22. oktobrom in 19. no-
vembrom, je drugačen kot vsa leta do zdaj. Tokratna
izvedba festivala namreč ni tekmovalne narave, v re-
pertoarju pa so kar tri predstave domače produkcije.
Novačanova gledališka srečanja se bodo nadaljevala
prihodnji teden, 12. novembra, ko bo sledila komedija
Tone Partljiča Čaj za dve v režiji Damjana M. Trbovca
v izvedbi domačega gledališča. Čaj za dve je zgodba o
osamljenih ljudeh in upanju, ki se lahko rodi iz brez-
upa. Zgodba govori o zadnji postaji življenja, ki lahko
med ljudmi stke tako močne vezi, da se začne dogajati
novo življenje. Festival bo 19. novembra zaključila go-
stujoča komedija zmešnjav Hotel Opera v režiji Viktorja
Hrvatina Megliča v izvedbi Kulturnega društva 2020 iz
Ljutomera.	LŽ

Drugače ne morem
Hiša kulture Celje bo jutri ob 19.30 pripravila v Mladinskem centru Celje tretjo
predstavo letošnje sezone gledališkega cikla, ki je del letošnjega abonmaja, Koncen-
tracija. Gre za predstavo Ich kann nicht anders (Drugače ne morem), ki je sicer peta
predstava kolektiva Beton Ltd.
Kot je poudarila Nuša Komplet Peperko, ki bdi nad gledališkim ciklom abonmaja Hiše
kulture, je bi morala biti predstava zvezda lanskega abonmaja, a je zaradi epidemioloških
razlogov niso mogli izvesti in bo tako končno zaživela jutri.
»Predstava temelji na improvizacijah, besedilo temelji na beleženju dialogov med sobivanjem
v izoliranem prostoru, kamor so se zaprli nastopajoči v procesu nastajanja predstave. Je arena,
kjer gledalci kot voajerji kukajo v izbrane intimne trenutke treh ljudi. Predstava briše meje
med fiktivnim in zasebnim, med politično nekorektnim in objektivnim, med svetom zunaj
in svetom intime. Vzdušje te predstave je stalno izmuzljivo, skorajda mučno, spremembe so
sublimne: gledalec se ne more nikoli v celoti poglobiti v predstavo, čeprav so nastopajoči tako
blizu, da se jih je skoraj mogoče dotakniti, a obenem ni mogoče odvrniti pogleda. Kaj se dogaja
za zaprtimi vrati oziroma za zaveso?« so zapisali v celjski Hiši kulture Celje.
V predstavi nastopajo Katarina Stegnar, Branko Jordan in Primož Bezjak.
Naslednja uprizoritev v okviru gledališkega cikla letošnjega abonmaja Hiše kulture Celje
bo predstava Shelter/Zaklonišče, ki jo bodo pripravili v petek, 19. novembra, v Plesnem
forumu Celje.
LŽ
12
NAŠA TEMA
Št. 44, 4. november 2021
V koraku s časom s pomočjo nepovratnega denarja
Za posodobitve kmetij
milijoni evropskega denarja
Časi, ko je bilo dovolj, da so kmetje znali kmetovati, so očitno že zdavnaj mimo.
Trg in razmere na njem so jih preoblikovali v prave poslovneže. V veliko primerih
velikosti njihovih naložb presegajo investicije okoliških podjetnikov. Če slovenski
kmetje želijo ohraniti konkurenčnost, so posodobitve kmetijske infrastrukture
nujne, a zanje je kot tudi na vseh ostalih področjih treba imeti dovolj poguma,
iznajdljivosti in znanja. Pri tem so jim v oporo Kmetijsko-gozdarski zavod Celje
in njegovi kmetijski svetovalci. Med njimi je Marjana Avberšek, ki pravi, da so pri
posodabljanju kmetijske infrastrukture velika priložnost evropska sredstva. A ta
ne prinesejo zgolj dela zagonskega kapitala, s katerim so posodobitve mogoče,
temveč tudi odgovornost, da kmet nadaljuje dejavnost, s katero upraviči pridobljen
evropski denar. Le tako bo lahko Slovenija še naprej stopala po poti samooskrbe.
ŠPELA OŽIR
Specialistka za področje ekonomike v kme-
tijstvu Marjana Avberšek in njeni sodelavci
so ponavadi prvi svetovalci, ko se kmetje od-
ločijo, da je napočil čas, da posodobijo kme-
tijo. Skupaj se pogovorijo o njihovih željah in
pogojih javnega razpisa. Pomagajo jim pripra-
viti vlogo in poslovni načrt ter na koncu še
zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev.
Na tej točki se sodelovanje še ne konča. Zavod
kmetijam še pet let po izplačilu nepovratnega
denarja pomaga pri poročanju o doseženih
ciljih in obveznostih.
Kmetje na savinjskem podeželju gradijo kar
nekaj velikih in sodobnih hlevov. Je to posle-
dica nepovratnega denarja, ki jim je na voljo?
Javni razpisi, ki omogočajo sofinanciranje gra-
dnje hlevov, so malenkost spodbudili, da so se
kmetje, ki so imeli zastarele, nesodobne hleve,
odločili za nove investicije. Kar nekaj je kmetij,
ki so nujno potrebovale nove hleve, spet druge so
zgolj razširile obstoječe. Zagotovo so evrop-
ska sredstva spodbuda, da se v teh
težkih časih odločijo za nalož-
be. Pri tem ne gre zgolj za
gradnjo hlevov, temveč
kmetije v naši regiji s
pomočjo javnih raz-
pisov posodabljajo
tudi trajne nasade
in namakalne sis-
teme ter postavlja-
jo rastlinjake.
»Nepovratnih
sredstev ni tako
enostavno pridobiti, kot
se morda zdi. Kmetje morajo
najprej imeti dovolj točk, ko se
prijavljajo na razpis. Nato morajo
pošteno izplejati investicijo in ko
Za kakšen nepovratna sredstva gre? Kako
pogosto so na voljo?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano javne razpise za posodabljanje kmetijskih
gospodarstev razpisuje vsako leto. Obsegajo več
različnih področij, kot so na primer naložbe
v gradnje, naložbe za prilagajanje podnebnim
spremembam in izboljšanje okolja, naložbe
ekoloških in gorskih kmetij ter podobno. Kako
visok je delež sofinanciranja, je odvisno od vr-
ste investicije. Kmetje lahko prejmejo od 30 do
90 odstotkov nepovratnega denarja. Evropski
kmetijski sklad za razvoj podeželja zagotovi 75
odstotkov, medtem ko ministrstvo za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano 25 odstotkov.
Je težko izpolniti kriterije za prijavo na
tovrstne razpise?
V zadnjem času, ko je razpisanega nepovratne-
ga denarja manj kot pred leti, je kar nekaj kmetij
dobilo negativne odločbe, kljub temu da so od-
dale popolno vlogo. Za vsakim javnim raz-
pisom se namreč skriva določena
višina nepovratnih sredstev. Če
je prijavljenih naložb več,
kot je na voljo denarja, ga
prejmejo kmetije, ki pri
točkovanju dobijo več
točk. Zelo »močen«
javni razpis je bil
leta 2016, ko je bilo
za gradnje na ravni
celotne Slovenije
na voljo kar 40 milijonov nepovra-
tnih sredstev, zaradi česar je bilo
takrat, če je imel kmet popolno
vlogo, lažje dobiti denar kot zdaj.
Za primerjavo – nazadnje je bilo
na voljo osem milijonov, kar je
malo, če se prijavi več kmetov, ki
imajo v načrtu velike investicije.
Kdo se v prvi vrsti odloča za
kandidaturo za sofinanciranje
naložb v kmetijsko infrastruk-
turo?
Šele ko na kmetiji določene
ideje o novih naložbah dozorijo,
je pravi čas, da se družina prijavi
na razpis. Pri velikih odločitvah
»Slovensko
kmetijstvo se mora
razvijati. Kmetijam,
ki se za to odločijo,
Specialistka za področje ekonomi-
ke v kmetijstvu Marjana Avberšek
in njeni sodelavci so ponavadi prvi,
ki so v stiku s kmeti, ko se ti odloči-
jo, da je napočil čas, da posodobijo
kmetijo. (Foto: osebni arhiv)
moramo omogočati, da
posodobijo infrastrukturo, zato
je prav, da lahko kandidirajo in
prejmejo nepovratna sredstva.«
namreč ne gre z danes na jutri. Ponavadi je
tako, da kmetje že več let razmišljajo o poso-
dobitvi infrastrukture, razpis jih morda k temu
le malenkost spodbudi. Nihče se namreč ne
odloči, da bo zgradil hlev, zato ker je javni raz-
pis, temveč zato, ker novo zgradbo potrebuje.
Je treba za to imeti pogum?
Zagotovo. Kmetje morajo najprej pripraviti po-
polno vlogo z vso gradbeno dokumentacijo in za-
dostiti vsem razpisnim pogojem ter ob tem imeti
dovolj točk na objavljenem razpisu. Nato morajo
hlev zgraditi, predložiti vse račune, potrdila o
vplačilu in cel kup dokumentacije ter zadostiti
kontroli. Šele nato dobijo izplačana nepovratna
sredstva. A tukaj še ni konec. Prejemnik mora
nato še pet let poročati, kako izpolnjuje obvezno-
sti javnega razpisa. Ena od obveznosti je, da mora
kmetija v 36 mesecih od izplačila nepovratnih
sredstev zagotoviti 80 odstotkov
proizvodnih zmogljivosti – sta-
lež živali in površine, ki jih je
načrtovala v vlogi. Pomembna
obveznost je še doseganje na-
črtovanega prihodka na polno
delovno moč.
»Veliko je še
kmetij, ki bi želele
pridobiti denar,
a ga je na teh
razpisih premalo
za vse.«
Nekoč je bilo dovolj, da je
kmet zgolj kmetoval, danes
mora biti domač tudi na
področju ekonomije in po-
slovanja.
Mlajši kmetje to že zelo dobro poznajo in se
pri tem vedno bolje znajdejo. Mladi prevze-
mniki imajo namreč pogosto kmetijsko izo-
brazbo, številni celo univerzitetno. Spodbudno
in zelo dobro je, da ob kmetovanju posebno
pozornost namenjajo ekonomiki na kmetij.
Večina kmetov ob nepovratnih sredstvih
vzame tudi posojilo. Kdaj se povrnejo in-
vesticije?
Naložbe naj bi se povrnile v toliko letih,
kot načrtujemo v poslovnih načrtih. Seveda
mora biti ob tem tudi proizvodnja takšna, kot
predvidevamo. Kdaj točno naj bi se denar po-
vrnil, je povsem odvisno od velikosti naložbe
in prometa, ki ga ustvari kmetija.
Kaj se zgodi, če se zalomi?
Takšnih primerov si ne želimo. Ob vsakem
javnem razpisu je objavljen katalog kršitev in
sankcij. Če kršitev ni huda, kmetija prejme
zgolj opozorilo. Če se neizpolnjevanje pogo-
jev ponavlja, sledijo sankcije. V skrajnem pri-
meru mora kmetija celo vrniti denar. Kmetje
se zelo dobro zavedajo, da morajo zadostiti
vsem kriterijem, zato so kršitve redke.
prejmejo denar, morajo še pet let
Št. 44, 4. november 2021
NAŠA TEMA
13
Kot petzvezdični hotel
za piščance
Zagotovo ne bi pretiravali, če bi tako opisali hlev, ki ga je
družina Drofelnik leta 2019 zgradila na obrobju Paške vasi
v občini Šmartno ob Paki. Hlev, vreden 1,15 milijona evrov,
namreč trenutno sodi med tri najsodobnejše tovrstne zgrad-
be v Sloveniji. Drofelnikovi, ki se s piščančjerejo ukvarjajo
že od leta 1975, so se zanj odločili po večletnem tehtnem
razmisleku. Odločitev je dozorela, ko je leta 2017 dejavnost
prevzel danes enaintridesetletni sin Tilen Drofelnik.
Drofelnikovi, ki imajo za
odkup piščancev sklenjeno
pogodbo s Perutnino Ptuj, so
si že dlje prizadevali, da bi
farmo prestavili na obrobje
vasi, kjer njihova piščančjere-
ja zaradi vonjav in prahu ne
bi bila moteča za sovaščane.
Po desetih letih so le uspešno
pridobili zemljišče in ga ko-
Drofelnikovi so nov sodoben hlev za piščančjerejo, za katerega so
morali odšteti 1,15 milijona evrov, zgradili na obrobju Paške vasi. Danes
je med tremi najsodobnejšimi tovrstnimi zgradbami v Sloveniji.
Simon Čretnik je naložbo, vredno 970 tisoč evrov, pod streho spravil s pomočjo bančnega posojila. Banka mu je za
gradnjo hleva odobrila 950 tisoč evrov kredita, približno polovico ji bo Čretnik odplačal, ko bo dobil nepovratna sred-
stva države z razpisa ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerega se je uspešno prijavil leta 2019.
Pašnik za milijon evrov
Na kmetiji Čretnik v Pernovem pri Žalcu so postavili
najsodobnejši »pašnik pod streho«. Gre za inovativen in
edinstven hlev, vreden skoraj milijon evrov, v katerem
govedo ni privezano, najmodernejša mehka tla prepuščajo
vodo, robot ves čas čisti blato. V svojevrstnem pokritem pa-
šniku, ki si ga ogledujejo številni domači in tuji kmetijski
poznavalci, mladi gospodar pa ga je razvil v sodelovanju
z nizozemskim podjetjem, sta moderen robot za molžo in
masažni aparat, ki ga krave sprožijo kar same.
Prejšnji hlev, ki je bil star
več kot 35 let in že povsem ne-
primeren, so letos spomladi
nadomestili z novim, velikim
600 kvadratnih metrov. Tre-
nutno imajo v njem 46 krav
molznic in 45 telet. Število
krav molznic želijo povečati
na 60. Čeprav krave v novem
sodobnem domovanju bivajo
šele pol leta, so rezultati že
vidni, pravi Simon Čretnik.
»Še vedno sem vsako jutro ob
šesti uri v hlevu, a namesto
da debelo uro čistim tla v le-
žalnih boksih, na računalni-
ku pregledam podatke, ki jih
je zbral robot, in iščem reši-
tve za še boljše počutje krav.
Več časa imam za podrobno
opazovanje živali in včasih
spremembe opazim prej kot
tehnologija. Zelo pomembni
so vsi podatki, ki so nam na
voljo, saj nam omogočajo res
munalno opremili. Da bi dobi-
li ideje, kako naj bi izgledal, so
si v tujini ogledali več sodob-
nih piščančjih farm. Leta 2017
so se s pomočjo sodelavcev
kmetijsko-gozdarskega zavo-
da prijavili na javni razpis za
pridobitev evropskih sredstev
in že naslednje leto, takoj ko
so prejeli odločbo, da je bilo
kakovostno pridelavo mleka.
Dobro počutje živali pomeni
manj zdravljenj in nižjo upo-
rabo antibiotikov,« opisuje.
Čista in mehka tla
In zakaj je hlev pri Čretni-
kovih tako poseben? Največja
novost so edinstvena tla, ki
so ves čas suha in čista. »Se-
stavljena so iz treh plasti, ki
so postavljene na betonsko
ploščo z odtoki in s cevmi
do jame. Prva plast je pla-
stično satovje, nato je plast
za udobje, povsem na vrhu
je tkanina. Vse tri plasti pre-
puščajo tekočino, urin, ki jo
po posebnih ceveh zbiramo
v ločeni jami. Trdi del, bla-
to, ostane na površini in ga
odstrani za ta hlev posebej
prilagojen robot. Ločevanje
opravimo že na ležalni povr-
šini, zaradi česar so izpusti
njihovo kandidiranje uspešno,
začeli graditi.
Računalniško
podprt
Enoetažni hlev, ki so ga
zgradili v sedmih mesecih, je
bistveno večji od njihovega
starega poslopja, zaradi česar
so lahko občutno povečali šte-
vilo piščancev. Do takrat so
jih lahko imeli hkrati 12 tisoč.
Od 2019 jih po zaslugi nove-
ga hleva vzrejajo 56 tisoč, in
sicer na šest turnusov letno.
»V hlevu imamo najsodobnej-
šo mogočo opremo za vzrejo
piščancev, kot so sistem reku-
peracije toplote, talno gretje za
boljše sušenje gnoja in vodne
linije oziroma napajalni sistem
brez razlivanja vode, zaradi
česar privarčujemo pri njeni
amonijaka manjši za kar 80
odstotkov. Poleg tega suha
tla zelo dobro vplivajo na
zdravje krav, njihovih vimen
in parkljev,« pozitivne učinke
našteva prevzemnik kmetije,
ki se je z inovacijo nedolgo
nazaj potegoval za naziv naj-
bolj inovativnega kmeta.
Nagradna molža
in sprostitvena
masaža
Tudi molža je zelo moder-
nizirana. Krave se kar same
razporedijo za molžo, zanjo
skrbi računalniško voden
robot. »Ta sistem deluje kot
podkupovanje,« z nasme-
hom prizna gospodar. »Kra-
ve v robotu dobijo krmilo, ki
ga imajo zelo rade, tako da
včasih večkrat na dan pridejo
›pogledat«, če je že čas za po-
sladek.« Ker je za vsako kravo
določeno, kolikokrat na dan
jo lahko molzemo, jo robot
pri morebitnem »goljufanju«
takoj prepozna. Čretnikovi so
sicer poskrbeli še za dodatno
razvajanje črede. V hlevu so
namestili robot za masažo.
»Krave krtačo z glavo neko-
liko privzdignejo in s tem
sprožijo. Sistem so kar hitro
›naštudirale‹,« ob koncu še
pove Čretnik.
LKK
porabi in obenem preprečimo
močenje gnoja,« pojasni Tilen
Drofelnik in doda, da je hlev
voden popolnoma avtomatsko
s pomočjo dveh računalnikov,
ki imata točne podatke za vsak
dan, kaj potrebujejo piščanci.
»Program nam, če pride do
kakršnekoli napake, to takoj
javi na naše mobilne telefone.
V primeru izpada električnega
toka imamo agregat. Piščanci
namreč niti pet minut ne sme-
jo biti brez električne energije.«
Zahvaljujoč avtomatizaciji, veli-
ko časa prihranijo pri strojnem
čiščenju farme. Kljub temu da
gre za štirikrat večjo količino
kot v starem hlevu, jim opravilo
vzame trikrat manj časa.
V dvaindvajsetih
letih
Drofelnikovi so morali za
hlev z najsodobnejšo opremo
odšteti 1,15 milijona evrov plus
davek na dodano vrednot. Ura-
dno so prejeli 50 odstotkov so-
financerskega denarja, a ker so
se od priprave dokumentacije
do začetka gradnje cene zvi-
šale, so prejeli 430 tisoč evrov
nepovratnega denarja, kar je
približno 37 odstotkov konč-
ne vrednoti. Za preostali del
so najeli dolgoročno posojilo.
»V prvi vrsti je pomembno, da
je kmet dober pogajalec, da
sploh pridobi vsa soglasja in
Toplo zavetje za ekološki ingver
Lanski evropski razpisi za kmetije so med drugim omo-
gočali sofinanciranje postavitve rastlinjakov. To je bilo kot
voda na mlin Klemnu Mumlju iz Zreč, ki je profesionalni
rastlinjak potreboval za gojenje ingverja. Za omenjeno
ekološko pridelano rastlino je namreč zaznal izjemno za-
nimanje. Bil je na prelomni točki. Če svojih pridelovalnih
pogojev ne bi mogel urediti tako, da lahko zadosti povpra-
ševanju trga, bi svojo idejo najverjetneje opustil.
Mumelj je pred petimi leti tov. Iz ZDA je uvozil gomolje
na dopustu srečal gospo, ki je
ingver za izdelavo posebnega
napitka uvažala s Kitajske. Za-
nimalo jo je, če bi ta rastlina
lahko uspevala na naših tleh.
Vprašanje mu ni dalo miru,
zato je začel iskati informaci-
je o pridelavi te začimbne ra-
stline. S pomočjo spleta se je
povezal s kmetom iz Severne
Virginije in dobil nekaj nasve-
Klemen Mumelj, ki se prvenstveno ukvarja z ekološko živinorejo, se zadnja
leta posveča še ekološki pridelavi ingverja. Gomolje za sajenje vsako leto
kupuje v ZDA. Pridelava sadilnih gomoljev se mu ne bi splačala, saj bi moral
v tem primeru rastlinjake ogrevati. »Podobno je s krompirjem. Mladega
krompirja, ki ga sproti koplješ za prehrano, ne moreš imeti za ozimnico ali
za semenski material za prihodnje leto.« (Foto: osebni arhiv)
OB ROBU
Stopili iz cone udobja
Zdi se, kot da veliki in sodobni hle-
vi na savinjskem podeželju rastejo kot
gobe po dežju. Nedavno sem mimogre-
de naletela na pogovor sokrajank, ki
sta se spraševali, ali kmetje res potre-
bujejo tako drage hleve ali gre pri tem
zgolj za prestiž. Odgovor, ki najprej
morda zveni nekoliko nenavadno,
je preprost. Njihove velike sodobno
opremljene naložbe potrebujemo vsi.
Le kdo si želi jesti in piti zgolj uvožene
ŠPELA OŽIR
izdelke, ki so, preden so se znašli na naših krožnikih, pre-
potovali pol sveta? Spet drugo poglavje je njihova kakovost.
Zagotovo je treba za tovrstne velike naložbe v kmetijstvu
imeti zvrhano mero poguma. Kmet, ki se odloči za tako
velik projekt, zagotovo stopi iz svoje cone udobja. Za pri-
hodnjih nekaj desetletij se ne zaveže le z banko, ki mu je
odobrila dolgoročno posojilo, temveč se obenem odloči, da
bo v dobrem in slabem vztrajal pri dejavnosti.
Takšno odločitev je veliko lažje sprejeti s pomočjo prido-
bljenega evropskega denarja, ki je v veliko primerih jeziček
na tehtnici, da se kmetija odloči za posodobitev infrastruk-
ture. Obenem je priložnost, da slovensko podeželje postane
sinonim za razvito kmetijsko območje in ne zgolj za zaspane
predele brez perspektive, od koder se mladi le odseljujejo.
dokumente, in da ve, na koga
se mora za kakšno stvar obr-
niti. Da smo bili sploh uspešni
na razpisu, imata veliko zaslug
Marjana Avberšek in Lidija Di-
klič iz kmetijsko-gozdarskega
zavoda, ki imata veliko znanja
za sajenje. Prvi pridelek je
vzgojil v rastlinjaku, velikem
12 kvadratnih metrov, ki ga je
izdelal sam. Ker so bile stran-
ke navdušene, se je odločil za
postavitev profesionalnega ra-
stlinjaka.
Celotna naložba, ki je zaje-
mala postavitev rastlinjaka, ure-
ditev namakalnega sistema z
lovljenjem deževnice in nakup
in izkušenj glede pridobiva-
nja nepovratnega denarja in
gradnje hlevov,« je ob koncu
dodal Tilen, ki računa, da se
jim bo naložba povrnila v dva-
indvajsetih letih.
ŠO
tehnologije, je bila z davkom na
dodano vrednost vredna pribli-
žno 40 tisoč evrov. Sogovornik
je pridobil 19 tisoč evrov sofi-
nanciranja, za lastna sredstva je
namenil svoje prihranke. »Zdaj
imamo res čudovite pogoje za
pridelavo. Ingver ima rad toplo-
to, zato ga je spomladi in jeseni
nujno treba zaščititi pred hla-
dnim vremenom,« je dejal. Če
bo pridelek lepo rasel in če ga
bo uspel prodati, se bo lasten
del naložbe povrnil v približno
desetih letih.
Birokratske borbe
Ekološkemu kmetu iz Zreč je
precej sivih las povzročila spre-
memba zakonodaje, ki pravi,
da je za postavitev rastlinjaka,
čeprav stoji na njivi, potrebno
gradbeno dovoljenje. Dodatno
težavo je predstavljalo, da ob-
činski prostorski načrt za ob-
močje, kjer se s kmetovanjem
ukvarja Mumelj, ni predvideval
postavitve rastlinjakov. Težavo
je rešil tako, da je rastlinjak po-
stavil kot pomožni kmetijski
objekt. »Zaradi tega sem sicer
pridelavo ingverja moral presta-
viti v bližino hleva, čeprav na
najslabše zemljišče, ki sem ga
imel. Eden od pogojev je bil na-
mreč, da morajo pomožni kme-
tijski objekti stati 20 metrov od
že obstoječe stavbe.«
Ker dva gomolja nista enako
velika, še ne more podati oce-
ne o tem, kakšna bo letošnja
letina. Ni pa dvoma, da je s
sodobnim rastlinjakom naredil
občuten korak pri pridelavi te
aromatične rastline. »Prej smo
sadike na primer vzgajali kar v
stanovanju. Zdaj imamo zanje
pod streho rastlinjaka posebno
kalilnico, ki je še dodatno za-
ščitena pred zmrzaljo.« Pride-
lek prodaja sproti, stranke se
oglasijo ponj, v nekatere kraje
ga dostavlja sam, spet drugam
ga pošlje po pošti.
O ponudbi javnost obvešča
na strani Slovenski ekološki
mladi ingver, na omrežju Fa-
cebook.	TS
14
KRONIKA
Št. 44, 4. november 2021
Zakaj za kršenje pravic delavcev ni nihče odgovarjal?
Vegrad tone v pozabo, najkrajšo
potegnili delavci
Nepravilnosti v nekdanjem gradbenem velikanu
Vegrad so pred časom polnile medijski prostor, a je
v zadnjih letih vse potihnilo. Nekdanja direktorica
Hilda Tovšak je v zadnjem desetletju za zapahi zara-
di številnih gospodarskih kaznivih dejanj presedela
skoraj šest let, a za kršitve temeljnih pravic delavcev,
ki so v Vegradu pustili velik del svojega življenja in
žuljev, do danes ni odgovarjal nihče. In niti ne bo.

SIMONA ŠOLINIČ
Spomnimo, da je Inšpekto-
rat RS za delo leta 2010, ko
so iz Vegradovih omar zače-
li padati okostnjaki zaradi
različnih nečednosti, po-
dal kazenske ovadbe zoper
družbo Vegrad zaradi kršitev
delavskih pravic oziroma za-
radi neizplačila več kot treh
zaporednih plač ter posledič-
nega neizplačila prispevkov.
O vložitvi kazenskih ovadb
zoper odgovorne v Vegradu
se je takrat zelo veliko govo-
rilo, Slovenija je zbirala tudi
humanitarno pomoč za de-
lavce, ki so bili tudi iz tujine,
glas so povzdignili takratni
politiki, ki se danes očitno
ne spominjajo več svojih
besed.
Očitki so se takrat nanaša-
li na kršitve delovnopravne
zakonodaje, predvsem na
odrejanje in izplačila nad-
urnega dela ter na izplačila
regresa in plač. Medtem ko so
na slovenskih sodiščih Vegra-
dovi sodni procesi trajali in
so sodišča izrekala kazni, so
delavci ostali najbolj oškodo-
vani. Gre za skoraj dva tisoč
delavcev. Poznavalci so že
takrat ugibali, da pri oškodo-
vanju delavcev zadeva »ne
bo šla skozi«, predvsem zato,
ker organi pregona ne morejo
dokazati, da je šlo za naklep.
In točno to se je zgodilo.
Ni bilo naklepa
»Kazensko ovadbo zoper
osumljene fi zične osebe
smo zavrgli, ker ni bil po-
dan utemeljen sum, da so
osumljeni naklepno izvrši-
li očitano kaznivo dejanje.
Glede na dokaze in ugoto-
vljeno dejansko stanje za
večino osumljenih ni bilo
izkazano, da so imeli vpliv
na kadrovska vprašanja in
izplačila za zaposlene, saj
je bilo glede na okoliščine
obravnavanih družb ugo-
tovljeno, da je to potekalo
centralno iz matične druž-
be,« so nam sporočili z
Okrožnega državnega tožil-
stva v Celju.
»Nadalje ni bilo dokaza,
da bi osumljeni v matični
družbi obravnavano kazni-
vo dejanje izvršili naklepno,
pri čemer so ta kazniva de-
janja zgolj v krivdni obliki
neposrednega naklepa. Iz
dokazov je bilo namreč raz-
Foto: Arhiv NT
vidno, da so družbe imele
zaradi vsesplošne gospodar-
ske krize in plačilne nedisci-
pline dejanske likvidnostne
težave. Pri tem so osumljene
osebe pri odločanju začele
izvajati dejanja in postopke,
s katerimi bi v čim večji meri
omilile te posledice oziroma
teh posledic ne bi prenesle
na zaposlene. Osumljene
osebe so začele sprejemati
ukrepe za spremembo poslo-
vanja, vendar se je kriza še
poglabljala in so se stopnje-
vale tudi posledice za zapo-
slene,« so nam še odgovorili
na tožilstvu.
Glede na časovno obdobje,
v katerem so se posledice za
zaposlene stopnjevale ter
glede na število zaposlenih,
velikost in fi nančno stanje
družb ter socialni vpliv, ni
bilo utemeljenega suma, da
so vodilni naklepno storili
kaznivo dejanje na škodo
temeljnih pravic delavcev. S
celjskega tožilstva so nam še
odgovorili, da zoper družbo
Vegrad ne vodijo več nobene-
ga drugega postopka.
Tovšakova je bila doslej obsojena zaradi dajanja daril
pri gradnji letališkega stolpa na letališču Brnik (zadeva
Čista lopata) na 14 mesecev zapora, zaradi goljufije z
evropskimi sredstvi v zadevi Rimske terme in Betnava
na enotno kazen sedem let in pol zapora, zaradi dajanja
nedovoljenih daril pri iskanju varilcev za šesti blok Ter-
moelektrarne Šoštanj na osem let zapora ter zaradi oško-
dovanja Vegradovih upnikov na enotno pogojno zaporno
kazen štiri leta z osemletno preizkusno dobo. Prav tako je
bila obsojena zaradi zlorabe položaja, takrat ji je celjsko
sodišče izreklo denarno kazen 8.550 evrov. Tovšakova je
prestala približno pet let zaporne kazni. Njeno ime se še
vedno pojavlja v sodnem postopku v primeru Delamaris,
kjer gre za očitke o zlorabi položaja in pranja denarja pri
nakupu Delamarisovih delnic.
Vlomilci med prazniki niso počivali
Praznični konec tedna, ko so bili ljudje večinoma zdoma, so izkoristili nepridipravi.
Policija je namreč obravnavala več vlomov v stanovanjske hiše.
V Varpolju v Zgornji Savinjski dolini je neznan storilec skozi pritlično okno vlomil v stanovanj-
sko hišo in ukradel več kosov nakita. V Klokočovniku so obravnavali vlom v počitniško hišico.
Neznanec je ukradel kosilnico na nitko, škropilnico in več orodja. Poskus vloma v stanovanjsko
hišo so policisti zabeležili v Valvasorjevi ulici v Celju, od koder je storilec pobegnil, ko se je vklopil
alarm. Odnesel ni ničesar, vendar je lastnikom škodo povzročil s poškodovanjem vrat. V Šedini na
območju Policijske postaje Šentjur je storilec v stanovanjsko hišo vlomil skozi pritlično okno, pri
vlamljanju je poškodoval še drugo okno. Prostore je preiskal in ukradel nekaj gotovine. S terase
stanovanjske hiše v Velenju je neznanec odnesel električni skiro, vreden približno 450 evrov.
BA
Pozor, prepoved zdaj velja tudi
drugod!
Od 1. novembra velja omejitev prehitevanja, ki se nanaša na težka tovorna vozila med
6. in 18. uro na celotnem omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest. Voznike tovornih
vozil zato policija poziva k spoštovanju prometne signalizacije, saj nepravilno prehi-
tevanje kaznuje avtocestna policija, ki že deluje nekaj časa. Prehitevanje tovornjakov
ostaja dovoljeno le na odsekih s tremi prometnimi pasovi (kjer je tudi pas za počasna
vozila) ter ponoči.
Prepoved prehitevanja podnevi velja za tovorna vozila, težja od 7,5 tone največje dovoljene
mase. Označena je s prometnim znakom za prepovedano prehitevanje za tovorna vozila z
dopolnilnima tablama, ki sta sestavni del prometnega znaka. »Prepoved bo prispevala k večji
varnosti in pretočnosti prometa na slovenskih avtocestah in hitrih cestah,« pravijo na policiji.
Težka tovorna vozila s prehitevanjem ne bodo zavirala prometnega toka na prehitevalnem pasu.
Ukrep so pozdravili tudi slovenski avtoprevozniki pod okriljem gospodarske in obrtne zbornice.
Od 15. januarja je takšna omejitev že veljala na avtocesti med Šentiljem in Koprom. Po
novem dnevna prepoved prehitevanja tovornih vozil velja tudi na ostalih avtocestah in hitrih
cestah. Dars je za označitev prepovedi na celotnem avtocestnem omrežju postavila skupno
približno 1.200 različne prometne signalizacije.
V gorah posredovali skoraj
tridesetkrat
Celjski gorski reševalci so morali letos v gorah in višjih legah na našem območju za-
radi nesreč in poškodb planincev posredovati 29-krat. Letos sta se zgodili tudi smrtni
nesreči. V vseh primerih nesreč in poškodb v gorah na Celjskem so se štiri osebe lažje
poškodovale, dve pa hudo.
Reševalci opozarjajo na previdnost ob odhodu v višje lege in na nujnost spremljanja vre-
menske napovedi ter na preverjanje razmer v gorah. Sledenje so zaradi jeseni lahko tudi hitro
spremenljive. Letos se je na Celjskem zgodilo največ nesreč pri hoji po označenih poteh in
po brezpotju. Pet nesreč se je zgodilo pri plezanju, ena se je zgodila pri turnem smučanju.
Med poškodovanimi je bilo največ ljudi v starostni skupini 50 do 70 let, telesne poškodbe sta
dobila tudi mladoletna. Zaradi vseh letošnjih primerov je bilo v vsa posredovanja vključenih
236 reševalcev, v 17 primerih je pri posredovanju sodeloval tudi helikopter z zdravniško ekipo.
Letos je bilo v gorah organiziranih tudi devet iskalnih akcij.
Št. 44, 4. november 2021
ZA ZDRAVJE
15
Onkološki bolniki in cepiva
Cepljenje je ključnega pomena
V času, ko okužbe z novim koronavirusom skoko-
vito naraščajo, je na drugi strani pomembna skrb za
onkološke bolnike, ki so izredno ranljiva skupina
ljudi. Okužba z novim koronavirusom lahko zanje
pomeni hud zaplet in tudi smrt. Še posebej za hemato-
onkološke bolnike je novi koronavirus nevaren. Zdra-
vstveni strokovnjaki zato poudarjajo pomen cepljenja
proti različnim boleznim za te bolnike. Kljub temu da
po cepljenju običajno razvijejo manj protiteles, so ta
lahko ločnica med življenjem in smrtjo, poudarjajo.
SŠOL, STA
Krvnih rakavih bolezni je
vedno več, zato je še toliko
bolj pomembno, da se bolniki
lahko cepijo in s tem prepre-
čijo zaplete, celo pljučnico, ki
je za onkološke bolnike že od
nekdaj nevarna, tako je bilo
že v času, ko o epidemiji še ni
bilo ne duha ne sluha.
Kakšna je
smrtnost?
Smrtnost hematoonkolo-
ških bolnikov je 30-odstotna,
če zbolijo zaradi covida-19.
»V medicini so vedno plusi in
minusi, a prednosti cepljenja
odtehtajo morebitne stranske
učinke, zato je cepljenje za te
bolnike izjemnega pomena,«
pravi predstojnik kliničnega
oddelka za hematologijo Uni-
verzitetnega kliničnega centra
Ljubljana Samo Zver. Trenu-
tno je v javnosti zelo popular-
no preverjanje ravni protiteles.
Toda Zver dodaja, da pri bolni-
kih s krvnim rakom in na sploh
preverjanje ravni protiteles po
cepljenju ni smiselno.
Hematoonkološki bolniki
lahko razvijejo nižjo raven
protiteles, a pri imunski za-
ščiti so pomembni tudi limfo-
citi T, ki jih analiza ravni pro-
titeles ne zazna. »Ampak tudi
nizke ravni protiteles so za
hematoonkološkega bolnika
pomembne. So lahko ločni-
ca med življenjem in smrtjo.
Bolnika lahko rešijo na način,
Hematologija je veja interne medici-
ne, ki se ukvarja s prepoznavanjem in z
zdravljenjem bolezni krvi in krvotvornih
organov. V zadnjih tridesetih letih smo
priča izrednemu napredku v prepozna-
vanju in zdravljenju številnih bolezen-
skih stanj, še posebej je napredek opa-
zen v hematologiji.
V teh tridesetih letih je poleg napredka
diagnostike in razvrščanja hematoloških
bolezni prišlo do skokovitega napredka
načinov zdravljenja. Eden od mejnikov
je presaditev kostnega mozga oziroma
krvotvornih matičnih celic. Presaditev je
bistveno spremenila možnosti ozdravi-
tve številnih bolezni, predvsem levkemij,
ki so bile prej praviloma neozdravljive.
Poleg presajanja krvotvornih matičnih
celic je prišlo do skokovitega napredka
tudi pri drugih načinih zdravljenja. Poleg
monoklonskih protiteles so na osnovi mole-
kularno genetičnih sprememb pri posame-
znih boleznih razvili nova tarčna zdravila, ki
delujejo selektivno na maligne celice.
Razvoj tako diagnostičnih postop-
kov kot načinov zdravljenja še vedno
traja. Povezan je z vedno bolj zahtevno
in predvsem zelo drago tehnologijo in
zahteva tudi ustrezne strokovnjake ter
ustrezne prostore in opremo.
da je potek covida-19 blažji
oziroma da bolnik preživi, če
je priključen na respirator,«
dodaja Zver.
Ob tem Zver opozarja, da
pogreša odločnejše pozive
bolnikov k cepljenju. Veliko
časa zdravstvenim delavcem
po njegovih besedah vzame
organizacija, ki je potrebna
zaradi oseb, ki ne izpolnjuje-
jo pogoja preboleli, cepljeni,
testirani. »S tem izgubljamo
dragocen čas, ki bi ga lahko
namenili za kaj drugega,« je
pojasnil Zver.
Prednosti cepiva
odtehtajo stranske
učinke
Tudi specializant infekto-
logije na infekcijski kliniki
UKC Ljubljana Andrej Petrič
je zagotovil, da prednosti
cepljenja pretehtajo pred
možnimi stranskimi učinki.
Ob tem cepljenje še posebej
priporoča hematoonkološkim
bolnikom, kjer že osnovna
bolezen pripelje do imunske
oslabelosti. Po njegovih bese-
dah je idealen čas za ceplje-
nje teh bolnikov pred začet-
kom njihovega zdravljenja.
Zdravniki pojasnjujejo, da
hematoonkološki bolniki pri
cepljenjih proti različnim
boleznim potrebujejo več od-
merkov. Pričakujejo, da bo to
veljalo tudi pri cepljenju proti
covidu-19, čeprav raziskave na
tem področju še trajajo. Zara-
di slabega imunskega odziva
priporočajo, naj se cepijo tudi
osebe, ki prihajajo v stik s he-
matoonkološkimi bolniki, ter
naj upoštevajo splošno znane
zaščitne ukrepe. Specializant-
ka klinične mikrobiologije z
ljubljanske medicinske fakul-
tete Anja Šterbenc poudarja,
da sta za hematoonkološke
bolnike poleg cepljenja proti
covidu-19 pomembna tudi ce-
pljenje proti gripi in cepljenje
proti pnevmokoknim okuž-
bam. »Pri gripi je najučin-
kovitejše, če se cepimo pred
začetkom sezone, cepljenje pa
je sicer priporočljivo za vse,«
pravi Šterbenčeva.
Cepivo proti gripi je neživo,
morebitni stranski učinki po
njenih besedah izzvenijo v
nekaj dneh po cepljenju. Ob
tem je opozorila, da v neka-
terih evropskih državah že
beležijo primere gripe, ki je
v lanski sezoni respiratornih
obolenj ni bilo.
K cepljenju in spoštovanju
zaščitnih ukrepov hematoon-
kološke bolnike pozivajo tudi
v Slovenskem združenju bolni-
kov z limfomom in levkemijo,
kjer pojasnjujejo, da se bolniki
na društvo obračajo s številni-
mi vprašanji glede cepljenja.
Razmere so »ponorele«
Razširjene zmogljivosti v bolnišnici
V Splošni bolnišnici Celje so morali sredi pretekle-
ga tedna razširiti zmogljivosti, namenjene oskrbi
covidnih bolnikov. Zadnje dni je tudi na celjskem
območju strmo naraslo število kritično bolnih oseb
s covidom-19, ki potrebujejo hospitalizacijo. Ker so
polne tudi ostale bolnišnice in bolnikov ne morejo iz
Celja premestiti drugam, so morali v Celju omogočiti
še dodatne postelje tako na navadnih covidnih oddel-
kih kot v intenzivni terapiji.
SIMONA ŠOLINIČ
»Trenutne razmere so zelo
slabe in zaenkrat ne nakazujejo
na umiritev epidemije. Ta situa-
cija nima dobrih obetov,« pravi
direktorica celjske bolnišnice
Margareta Guček Zakošek.
V bolnišnici se je samo v enem
tednu število covidnih bolni-
kov povišalo za več kot tride-
set, prav tako je naraslo število
oseb, ki potrebujejo respirator,
torej intenzivno terapijo, med
bolniki je vedno več mlajših
oseb. V četrtem valu je v Celju
umrlo več kot 40 covidnih bol-
nikov.
Kmalu samo nujni
pregledi?
Glede na zaostritev epide-
mioloških razmer so vse bol-
nišnice, ne le celjska, morale
zmanjševati število nenujnih
bolnišničnih pregledov. »Tre-
nutno prehajamo na 50 od-
stotkov izvajanja normalnega
obsega dela programa. Če se
bodo razmere še dodatno po-
slabšale in bomo morali zmo-
gljivosti za covidne bolnike še
povečati, kar je mogoče priča-
kovati glede na stanje, bomo
lahko izvajali le nujne preglede
in posege,« dodaja direktorica
bolnišnice.
Vse to je za seboj spet pote-
gnilo drugačno organizacijo
dela, posledično se spet kaže
izčrpanost zdravstvenega ka-
dra, najbolj na področju zdra-
vstvene nege. Znano je, da
primanjkuje predvsem diplo-
miranih medicinskih sester.
»V tem času je več kot 30 dni
zaradi bolezni ali porodniških
staležev odsotnih približno 65
medicinskih sester, nekatere so
odšle tudi v pokoj. Vedno več
je krajših bolniških staležev,
kar kaže, da se povečuje tudi
absentizem,« pojasnjuje Guček
Zakoškova.
V bolnišnici primanjkuje tudi
infektologov, tehtna organizaci-
ja dela je nujna še na področju
internistike, saj kot pravi direk-
torica, internisti delajo na od-
delkih in tudi na covidnih od-
delkih ter v Urgentnem centru
Celje. V kirurškem delu celjske
bolnišnice prav tako izvajajo
nujne posege, saj tudi kirurge
premeščajo na covidne oddel-
ke, pomagati morajo tudi na
urgenci.
Foto: arhiv NT (Andraž
Purg – GrupA)
Zaradi naraščajo-
čega števila okužb po
vsej državi, število se
je v zadnjem tednu
strmo povečalo tudi v
naši regiji, je predvi-
deno še odprtje dveh
dodatnih covidnih bol-
nišnic. Ena od teh je
Bolnišnica Topolšica.
16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 44, 4. november 2021


Tatarski biftek,
kot se spodobi
Od kod prihajajo sestavine?
Lisjak Celjski skrbi, da so te naj-
Dobre kulinarične ponudbe v knežjem mestu nikoli ni dovolj.
Še posebej, ko se ta prepleta s tradicijo in z jedmi, ki so razvaja-
le Celjanke in Celjane že desetletja nazaj. V novi kavarni in re-
stavraciji Lisjak Celjski, lokaciji Hiše Lisjak, pripravljajo tatarski
biftek tudi pred gosti, kot so ga v starem legendarnem Merxu.




Pravi tatarski biftek ni vnaprej
pripravljena jed, pravega zameša
natakar pri mizi. Tako tudi v Lis-
jaku Celjskem pripelje voziček,
poln sestavin. Kakovosten kos
sveže mletega mesa, 13 sesta-
vin v malih skodelicah, sonč-
nično olje, pekočo omako, malo
rdečega vina in malo »kratkega«.
Mogoče ste odkrili skrivnost, a
ključ je v malih podrobnostih.
Nato tatarski biftek natakar po-
streže na leseni deski z maslom,
s kumaricami, z vloženimi fefero-
ni, zraven pa ne manjka košarica
opečenih kruhkov.
bolj kakovostne in karseda lo-
kalno pridelane.
»Res sem se prijetno počutil,
ko je pri moji mizi ustavil voz
sestavin in se je prišel ›šov‹ pri-
prave biftka. V današnjem času,
ko dan tako hitro mine, se pri
takem načinu postrežbe gosta
čas vsaj malo ustavi. Z družbo
uživaš v pogledu in se veseliš,
da boš lahko poskusil pravi ta-
tarski biftek,« je povedal Fran-
ci Podbrežnik, moderator ter
glasbenik iz Happy Banda in
The Moonlighting Orchestra,
ko smo ga ujeli na Ljubljanski
cesti 39.
Tatarski biftek vztrajno išče-
mo decembra, a se prileže tudi

LISJAK CELJSKI
TATARSKI BIFTEK,
MEŠAN PRED GOSTI
V Hotelu Faraon na
Ljubljanski cesti

v drugih mesecih. Lahko je
odlična izbira za hladno pred-
jed, ko se s prijatelji odpravite
na kulinarično razvajanje. A
vseeno se približuje ravno tisti
čas, ko si ga še bolj zaželimo,
to so zimska, decembrska dru-
ženja.
Prenovljeni prostori
V restavraciji Hotela Faraon je
Lisjak popolnoma prenovil po-
dobo in pričaral topel ambient
v nekoč znano gostilno na Celj-
skem in širše. Njihov hišni mizar
je ročno izdelal novo pohištvo,
predvsem sta privlačna vinska
omara in okvir z osvetljenim
podpisom družbe Hiše Lisjak.
Za pravo vzdušje poskrbi prija-
zno osebje, ki ima že dolgoletne
izkušnje pri delu z gosti
in skrbjo za njihovo
dobro počutje
poročnih
drugih
slavjih
pod Ko-
zolcem
pri rib-
niku in
Na jasi v
Taboru.
Prve go-
stilniške
izkušnje so
Lisjakovi
krepili tudi v
znani Gostilni Pri
mamici, bivši Šoferski
mamici v Ločice pri Vranskem,
ki je danes zaželena lokacija na
poti od Ljubljane do Maribora.
Veli izbor jedi
V starem Merxu se je zame-
njalo že nekaj najemnikov.
Lisjak Celjski želi pisati novo
zgodbo, ki bo prešla v tradicijo.
Zato so tatarskemu biftku do-
dali še pester izbor jedi iz a'la
carte ponudbe. To so
hrustljavi postrvini mo-
šnjički, ocvrta piščančja
bedra s krompirjevo so-
lato, goveji fi le z omako
črnih tartufov, hrustljav
fi le postrvi v ovoju buč-
nih semen, polnjeni li-
gnji … V kavarno pa va-
bijo dobra kava, ob kateri
ne manjka dišeč domač
piškot, pravi čaji in lep iz-
bor sladkih pregreh. Ra-
zlog več za obisk Lisjaka
Ceerlnjsikcegoaporedmplojannejdaesljpkao
dvo seobportilea, gvajkaavpaortnriebpa
teurdi iporbavnaedizebljiarha .za mode


EMBER 2021
www.nt-rc.si


^2^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^3^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Št. 44, 4. november 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Komercialist m/ž (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: V.
stopnjo ekonomske, komercialne
ali druge tehnične smeri izobra-
ževanja, 1 leto delovnih izkušenj
na podobnem delovnem mestu,
zelo dobro znanje enega tujega
jezika, prodajne veščine, smisel
za komunikacijo s strankami in
psihologijo prodaje, vozniški
izpit B-kategorije, dobro raču-
nalniško pismenost, MS office,
komunikativnost, samostojnost,
samoiniciativnost in organizacij-
ske sposobnosti. Prijave zbiramo
do 2. 12. 2021. Biro Ogis, d. o.
o., Kosova ulica 5 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Komercialni referent za
tuj trg m/ž (Celje)
Opis delovnega mesta: iskanje
novih prodajnih možnosti (kupce
in dobavitelje) v tujini, pridobiva-
nje in spremljanje podatkov o tržnih
razmerah (konkurenca, cenovna
gibanja, potrebe), zbiranje povpra-
ševanj, izdelava ponudb, prodajnih
pogodb, cenikov, trženje izdelkov
delodajalca, skrb za realizacijo na-
ročil kupcev in prodajnega plana,
izdelava poročil o realizaciji plana
prodaje, stroških, nabavni proble-
matiki, cenah ipd., komuniciranje
s kupci in dobavitelji ter njihovo
vrednotenje, opravljanje marketin-
ških del (skrb za ažurnost spletnih
strani, socialnih omrežij itd.). Prija-
ve zbiramo do 29. 11. 2021. Elasto-
meri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4,
3000 Celje. Več informacij na www.
trgotur.si.
Tehnolog barvanja m/ž
(Prebold)
Od kandidata pričakujemo: naj-
manj IV. stopnjo izobrazbe strojne,
kemijske ali sorodne usmeritve,
osnovno računalniško znanje (MS
Offi ce), poznavanje osnov lakiranja
izdelkov, željo po izobraževanju in
napredovanju, vozniški izpit B-ka-
tegorije, delovno vztrajnost, samo-
iniciativnost, iznajdljivost, natanč-
nost, sposobnost timskega dela,
komunikativnost. Prijave zbiramo
do 20. 11. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81/d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Brusilec valjev m/ž
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo:
zaželeno vsaj 3 leta delovnih iz-
kušenj na istem ali podobnem
delovnem mestu, zaključeno po-
klicno izobraževanje smeri bru-
silec, strugar, oblikovalec kovin
ali podobne relevantne smeri, na-
tančnost, strokovnost na svojem
področju dela, komunikativnost,
urejenost, natančnost, veselje do
timskega dela, inovativnost, samo-
iniciativnost, pripadnost. Kandi-
datom nudimo: zaposlitev za dolo-
čen čas 12 mesecev s 3-mesečnim
poskusnim obdobjem in z možno-
stjo podaljšanja v nedoločen čas,
delo v mladem, dinamičnem, ure-
jenem in sproščenem delovnem
okolju, redno in stimulativno pla-
čilo za opravljeno delo, možnost
osebnega in strokovnega razvoja.
Prijave zbiramo do 29. 11. 2021.
Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska
cesta 4, 3000 Celje. Več informacij
na www.trgotur.si.
CNC-operater m/ž (Paka
pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s
kovinsko proizvodno pri kateri je
vključen laserski razrez pločevine
s CNC-rezalnikom, varjenje, CNC-
-krivljenje ter ostala ročna dela v
kovinski industriji. Pričakujemo:
izvrševanje nalog in odgovornosti
za vse, kar je v opisu za delovno
mesto CNC-operater, zagotavlja-
nje urejenosti in čistoče v proizvo-
dnji, zagotavljanje pravilnega in
odgovornega ravnanja z osnovni-
mi sredstvi, drobnim inventarjem
ter ostalim materialom in opremo
v proizvodnji, skrb za varstvo pri
delu in upoštevanje vseh varstve-
nih predpisov. Prijave zbiramo do
5. 12. 2021. LKK, d. o. o. Paka pri
Velenju 63, 3320 Velenje. Več in-
formacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
m/ž (Šmartno ob Paki)
Glavna dejavnost podjetja je pre-
delava in brizganje plastičnih mas.
Proizvajamo predvsem tehnično
visoko zahtevne izdelke velikih
serij na tujem in domačem trgu.
Kandidatu ponujamo 1-mesečno
uvajanje na delovnem mestu in
2-mesečno poskusno obdobje,
triizmensko delo za polni delov-
ni čas. Pogodbo bomo sklenili za
nedoločen čas, delo se opravlja 5
dni na teden, občasno ob sobotah,
izplačilo morebitnih nadur, fl eksi-
bilnost odobritve dopustov in mo-
žnosti njegovega koriščenja. Prija-
ve zbiramo do 8. 11. 2021. MPT, d.
o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327
Šmartno ob Paki. Več informacij
na www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D
m/ž (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: ustre-
zno vozniško dovoljenje za vožnjo
manjšega ali večjega avtobusa,
komunikativnost, čut za delo z
ljudmi, dosledno upoštevanje CPP
in varne vožnje, pripravljenost na
opravljanje časovno neenakomer-
no razporejenega delovnega časa.
Z ustreznim kandidatom bomo
sklenili pogodbo za nedoločen čas
s poskusnim obdobjem 3 mesecev.
Prijave zbiramo do 6. 11. 2021. APS,
Avtoprevozništvo in servisi, d. d.,
Koroška cesta 64, 3320 Velenje Več
informacij na www.trgotur.si.
Monter m/ž (Celje,
teren)
Kaj pričakujemo od kandidatov:
sposobnost dela v timu, osnovno
tehnično znanje, redoljubnost, na-
tančnost, fi zično moč, sodelovanje
v projektih, izobrazba ni pomemb-
na, priporočljiv izpit B-kategorije,
zaželene delovne izkušnje, niso pa
pogoj. Kaj kandidatom nudimo: za-
poslitev za nedoločen čas s posku-
snim obdobjem 6 mesecev, motiva-
cijsko delovno okolje z možnostjo
napredovanja. Prijave zbiramo do
2. 12. 2021. Biro Ogis, d. o. o.. Koso-
va ulica 5 3000 Celje. Več informacij
na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Celje)
Od kandidatov pričakujemo:
IV. stopnjo poklicne izobrazbe
prodajalca, oblikovalca kovin ali
skladiščnika oz. druge relevan-
tne primerljive smeri (ni pogoj),
vsaj 2 leti delovnih izkušenj (ni
pogoj), izpit B-kategorije, znanje
upravljanja viličarja (ni pogoj),
osnovno računalniško pismenost,
samostojnost, samoiniciativnost in
organizacijske sposobnosti. Kan-
didatom nudimo: zaposlitev za
določen čas z možnostjo podaljša-
nja v nedoločen čas, s poskusnim
obdobjem 2 mesecev, urejeno de-
lovno okolje, stabilno, dolgoročno
zaposlitev, možnost kariernega in
osebnega razvoja, razgibano delo
v mednarodnem okolju. Prijave
zbiramo do 2. 12. 2021. Biro Ogis,
d. o. o.. Kosova ulica 5 3000 Celje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar / Varilec
(delavec v proizvodnji)
m/ž (Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov:
ročne spretnosti, natančnost, iz-
najdljivost in delovno vztrajnost,
izobrazba ni pomembna, dovolj so
izkušnje, 2 leti delovnih izkušenj
na podobnih delovnih mestih. Kaj
kandidatom nudimo: zaposlitev za
določen čas z možnostjo podaljša-
nja za nedoločen čas, s poskusnim
obdobjem 6 mesecev, dolgoročno
zaposlitev v stabilnem podjetju,
motivacijsko delovno okolje z mo-
žnostjo napredovanja, redno in sti-
mulativno plačilo, delo v urejenem
okolju ki se stalno razvija, mlada in
motivirana ekipa. Prijave zbiramo
do 2. 12. 2021. Biro Ogis, d. o. o..
Kosova ulica 5 3000 Celje. Več in-
formacij na www.trgotur.si.















TOYOTA HILUX
NEPREMAGLJIVO IME,
NEPREMAGLJIV ZNAČAJ.
Najbolj prodajani poltovornjak na svetu.
DO
LET
JAMSTVA
TOYOTA RELAX
DOBAVLJIV
TAKOJ
TOYOTA EASY
FINANCIRANJE OD
MOŽNOST
ODBITKA DDV
329
€
NA
MESEC
AC FRI-Mobil
Dečkova 43, Celje
03 425 60 80
Povprečna poraba goriva za vozila Toyota Hilux: od 9,2 - 10,4 l/100 km in emisije CO₂: od 242 do
256 g/km. Emisijska stopnja: za EURO 6 AO. Emisije NOx: od 0,0314 do 0,0566 g/km. Ogljikov
dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisi-
je onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti
zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona,
delce PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Po preteku tovarniške garancije vam ponujamo bre-
splačno vključite,v v program jamstva Toyota Relax (vse do starosti 10 let ali 160.000 km. In-
formativni izračun: Hilux 2.4D SC 4x4 m/t Comfort TSS. Vrsta financiranja: finančni leasing •
predračunska vrednost predmeta financiranja: 30.600 € • DDV od vrednosti predmeta finan-
ciranja: 5.518,03 € • lastna udeležba (polog): 7.647 € • skupaj začetno plačilo: 13.479,55 € • šte-
vilo obrokov: 60 mesečno plačevanje: 329 € • obroki se v času trajanja pogodbe ne spreminjajo •
stroški odobritve: 313,52 €. Izračun je informativne narave in ni zavezujoči za sklenitev posla.
18
ŠPORT
Št. 44, 4. november 2021
Rok Mordej je pri 32 letih še vedno gonilna sila slovenskega prvaka.
Trener Dobovca Kujtim Morina se vedno popolnoma vživi v tekmo.
Luka Perić v boju z odličnimi Francozi
Futsalski klub Dobovec uspel z eno zmago izpolniti cilj
Že v prvem dejanju
Dobovec med elito
v Podčetrtku
Že petič je Dobovec igral v glavnem delu lige prva-
kov v dvoranskem nogometu in še petič se je uspel
zavihteti v elitni del, med šestnajst najboljših klubov
v Evropi. Turnir štirih ekip je gostil v športni dvorani
v Podčetrtku. V izjemno močni skupini se je uvrstil
na tretje mesto, ki je še omogočilo napredovanje.
DEAN ŠUSTER
Klub, ki ga je ustanovila
in vodila »familija Mordej«,
je prvič v elitnem klubskem
tekmovanju igral v sezoni
2015/16, nato še v sezonah
2018/19 in 2019/20. V minuli
sezoni je bilo tekmovanje za-
radi pandemije novega koro-
navirusa v spremenjeni obliki,
Dobovec je kot prvi slovenski
futsalski klub sploh nastopil
na zaključnem turnirju, toda
v Zadru je bilo osem klubov in
ne štirje kot običajno.
Popraviti igro v
obrambi
Poleg Dobovca so si elitni
del lige prvakov priigrali še
Po zmagi nad kazahstanskim predstavnikom se je neizmerno veselil naj-
boljši igralec Dobovca Kristjan Čujec: »To so tekme, ki so povsem običajne
na tej ravni. Tehtnica se lahko hitro prevesi na eno ali drugo stran. Mi bi
lahko dosegli gol več in mirno zaključili tekmo. Na koncu štejejo le tri točke.
Kazahstanci so v uvodu zaigrali s štirimi v liniji. To je bil atomski uvod, težko
smo jim sledili, potem smo jim vsilili svoj način igre in zasluženo zmagali.
Vesel sem, da smo spet odigrali pred gledalci, ki so dolgo čakali, da so se
lahko vrnili na tribune. Prav navijači so nam dali dodaten motiv. Hkrati je
jasno, da se tekme igrajo zaradi njih.«
Barça in Levante (oba Špani-
ja), Benfica in Sporting (oba
Portugalska), Sinara Jeka-
terinburg in Tjumen (oba
Rusija) ter Kairat Almaty
Kazahstan), ACCS Asnières
Villeneuve 92 (Francija),
Plzeň (Češka), Halle-Gooik
(Belgija), Viten Orša (Beloru-
sija), Haladás (Madžarska),
Hovocubo (Nizozemska),
Olmissum (Hrvaška – Omiš)
in Uragan Ivano-Frankivsk
(Ukrajina). Elitni del bo med
30. novembrom in 5. decem-
brom, žreb skupin pa je bil
včeraj. Trener Dobovca Kuj-
tim Morina je dejal, da po-
sebnih želja nima, in dodal:
»Obenem se zavedamo, da
bomo iz prvega bobna dobili
enega od velikanov, Barce-
lono, Sporting, Benfico ali
Kairat!« Morina se je ozrl v
naslednje tedne: »Pred nami
je zelo pomemben mesec po-
novnih priprav. Moja želja je,
da popravimo igro v obram-
bi. Izkazalo se je, da nam
ne ustrezajo ekipe, ki gojijo
neobičajen futsal in ki so te-
kaško zelo močne. Nismo jih
dobro pokrivali, vse skupaj se
je dogajalo ob veliki hitrosti,
puščali smo jim preveč pro-
stora, tudi za situacije ena na
ena. Prav te pomanjkljivosti
bi radi popravili.«
Ob koncu na dno ali
na vrh
V taboru Dobovca so pred
turnirjem v Podčetrtku uspeli
zelo natančno preučiti zmo-
žnosti tekmecev. Obstajala je
velika možnost, da bo že ena
zmaga zadoščala za napre-
dovanje. Zato so se gostitelji
osredotočili predvsem na na-
sprotnika iz Kazahstana, na
Atyrau. V sredo so ga prema-
gali z 2:1. Za vodstvo Dobov-
ca z 2:0 sta poskrbela Klemen
Duščak in Kristjan Čujec. Go-
stje so znižali zaostanek, Do-
bovčani pa so zdržali njihov
pritisk v zadnjih minutah in
si s tem na široko odprli vrata
v elitni del lige prvakov. Upali
so, da Atyrau ne bo uspel v
četrtek in soboto nikogar pre-
senetiti. Igralci Dobovca so v
drugem krogu turnirja izgu-
bili s francosko ekipo ACCS s
5:4. Dva gola je za gostitelje
dal Kristjan Čujec, po enega
sta dala Vedran Matošević in
Luka Perič. Pred sobotnima
tekmama je bilo kombinacij
ogromno, Dobovec je imel v
primeru neugodnega zaple-
ta na voljo še popravni izpit,
toda proti evropskemu prva-
ku. Na srečo je Atyrau še tre-
tjič izgubil. A Dobovec je imel
v sobotnem večeru možnost
za skok na prvo mesto. Tega
so se Portugalci še predobro
zavedali in so zmagali s 6:1.
Sporting je osvojil 9 točk,
ACCS 6, Dobovec 3, Atyrau
pa nič.
Zadovoljen z
napadom
»Po turnirju imam meša-
ne občutke. Dvakrat smo bili
poraženi. To ni dobro. Naša
obveznost je popraviti igro v
obrambi. Z napadom sem bil
zadovoljen. Toda moramo se
zavedati, da smo igrali v zelo
zahtevni skupini, v kateri sta
bili ekipi, ki sodita v evropski
vrh. Kar je najbolj pomembno,
Dobovec je petič zapored med
šestnajstimi najboljšimi evrop-
skimi moštvi. Osnovni cilj smo
dosegli, to je lep dosežek in
priznanje za slovenski futsal,«
je po zadnji tekmi črto potegnil
Kujtim Morina, hrvaški strateg
na klopi Dobovca, ki se zaveda,
da je na evropski ravni skoraj
Pikado za slepe in slabovidne
Tretji letošnji turnir v go-
vorečem pikadu za slepe je
v prostorih Medobčinskega
društva slepih in slabovidnih
Celje organiziralo Športno
društvo slepih in slabovi-
dnih.
Tekmovalo jih je šestnajst.
Gre za povsem običajen pika-
do s posebno lastnostjo. Ko
puščica pristane v tarči, raču-
nalnik prek ozvočenja sporoči
Tekmovalci pred »govorečo« tarčo.
vsaka napaka kaznovana z
golom. Precej preglavic sta
mu povzročili poškodbi dveh
nosilcev igre. Na prvi tekmi jo
je skupil Rok Mordej, na tretji
še Žiga Čeh. Mordej ima natr-
gano mišico in bo moral vsaj
teden dni počivati, Čeh pa še
ni dobil diagnoze.
Izvleči pozitivne
stvari
Dobovec je v evropskem
tekmovanju odigral 24 te-
kem, vknjižil je 14 zmag in
10 porazov. »Cilj smo uresni-
čili. Vedeli smo, da nas čaka
težko delo. Glede na našo
uvrstitev na evropski lestvici
smo dobili izredno zahtevno
skupino kar na ravni elitnega
dela lige prvakov, ne le glav-
nega dela. A če potegnemo
črto, smo nastopili uspešno.
Po drugi strani smo prvič v
tem delu tekmovanja zbrali
tekmovalcu, katero številko je
zadel in ali je zadel predalček,
ki to številko podvoji ali po-
troji. Nato sledi še sporočilo,
koliko še tekmovalcu manjka
do ničle oziroma zaključka.
Nekatere sodobne tarče ob
zgrešenem metu povedo, kje
je končala puščica, zgoraj,
spodaj, levo ali desno od tarče.
Najbolj je za slepega tekmoval-
ca pomembno, da dobro oce-
tri točke, pred tem vselej po
šest. Svoje so dodale tudi po-
škodbe, proti Sportingu smo
ostali še brez Žige Čeha,« je
objektivno oceno podal ne-
uničljivi kapetan Rok Mor-
dej. Svoje misli je po enem
od osmih turnirjev glavnega
dela lige prvakov dodal vele-
mojster dvoranskega nogo-
meta Kristjan Čujec: »Spor-
ting je bil boljši od nas v vseh
elementih igre. Na koncu je
do izraza prišla tudi naša
krajša klop. Mi bi lahko več
storili ob večji rotaciji v na-
padu. A to je v tem trenutku
naša realnost. Želim si, da iz
tega turnirja potegnemo po-
zitivne stvari. Ena zmaga je
bila dovolj za napredovanje.
Tudi francosko ekipo smo
želeli premagati. A ko pogle-
dam na vrstni red skupine, je
povsem pošten.«
Foto: NZS. SI
ni, kje je tarča in se na pamet
nauči, kje so številke. Kasneje
z vadbo pridobi občutek, ki
mu pomaga, da meče čim bolj
suvereno.
Nekateri sicer pravijo, da
je za slepega dobro že, če ne
zgreši ogromno metov, vendar
po besedah enega največjih
ljubiteljev tega športa Seba-
stjana Kamenika iz Celja lah-
ko tekmovalec sčasoma prido-
Št. 44, 4. november 2021
ŠPORT
19
Celjski nogometaši so se s tretjo zmago v nizu vključili v boj za prvaka
Sešlarja med junaki
prvenstvenega dogajanja


V ponedeljek, 1. novembra, se je končal petnajsti
krog v prvi slovenski nogometni ligi, ko je v derbiju
Maribor z 2:0 premagal ekipo Kopra. Zdaj so na vrhu
lestvice tri moštva s po 27 točkami, Koper, Olimpija
in Maribor.
DEAN ŠUSTER
S tretjo zmago zapovrstjo so
se celjski nogometaši povzpe-
li v zgornji del razpredelnice.
Muro so premagali z golom
Tamarja Svetlina: »Lepo je, če
zadeneš nasprotnikovo mre-
žo, toda najbolj pomembna je
zmaga naše ekipe. Pomenila je
naš skok v zgornji del lestvice,
zato smo zelo srečni!« Nato je
napovedal jutrišnji prvenstve-
ni obračun v Domžalah: »Zah-
tevna preizkušnja, Kalcer je
neugoden. To smo videli že na
pokalni tekmi. Imel je igralca
manj, a smo ga izločili šele po
enajstmetrovkah.«
Izpolnili trenerjevo
zahtevo
Trener Celja Simon Sešlar
je poudaril: »Res je, da smo
pred koncem dvoboja z Muro
trpeli, kar je razumljivo. Do-
bro smo odigrali, pritiskali
smo nasprotnike. Imeli smo
še nekaj priložnosti. Čestitam
fantom za prikazano. Izpolni-
li so mojo zahtevo, da se vsi
trudijo med branjenjem.« Še
trener Mure Ante Šimundža
je priznal, da je bila zma-
ga Celja zaslužena. Celjsko
nogometno moštvo je pod
vodstvom novega trenerja Si-
mona Sešlarja osvojilo enajst
od petnajstih možnih točk,
za nameček se je uvrstilo še v
polfinale slovenskega pokala.
Grofje so vse tri tekme dobili z
rezultatom 1:0 in nihče se ne
bo pritoževal, če bi s takšnim
izidom slavili tudi jutri proti
Kalcerju. V zadnjih petih kro-
Žan Medved je bil eden od štirih uspešnih izvajalcev enajstmetrovk Celja v Domžalah.
gih se niso zgolj približali me-
stom, ki zagotavljajo nastop v
evropskem tekmovanju, tem-
več so se celjski nogometaši
celo vključili v boj za naslov
državnega prvaka.
Še trije tedni do
Olimpije
Veselje v družini Sešlar je do-
polnil Simonov sin Svit, ki je z
izjemnim strelom »iz kolena«
rešil Olimpijo pred porazom
proti Bravu. Oče Sešlar, Celjan,
se je lotil zahtevne naloge in
umiril vihrave okrepitve, ki jih
je pripeljal Amir Ružnić. Stre-
zniti je moral osrednja branilca,
nezadovoljnega Žana Zaletela
in nerazsodnega Davida Zeca.
Na bočnih položajih je še malo
v dvomih, v zvezni vrsti raje za-
upa zanesljivim, čeprav manj
prodornim igralcem. Skupaj je
postavil Žana Benedičiča in Iva-
na Majevskega. Tjašu Begiču je
prepustil svobodo. Je nepred-
vidljiv kot Robert Polnar. Vča-
sih se mu med »soliranji« celo
posreči kaj dobrega za ekipo,
dostikrat pa svoje kolege pusti
na cedilu. Oziroma brez žoge.
Tokrat je grešil (nekaznovano)
celo vratar Florijan Raduha, za
vrat mu diha ozdravljeni Me-
tod Jurhar in tudi preverjeni
Matjaž Rozman, ki pa za pro-
dajo ni več zanimiv. Ko se bo
odprlo Žanu Medvedu, bo šlo
še bolj navzgor. Konkurenca
v moštvu je nasploh izjemna.
Po reprezentančnem premoru
bodo Celjani znova odpotovali
v Domžale, konec tega meseca
bo pripotovala Olimpija s Svi-
tom Sešlarjem. Tedaj bo jasno,
ali celjski ljubitelji »fuzbala«
ne zaupajo moštvu ali vodstvu
kluba.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Najvišja zmaga celjskih košarkaric v ligi Waba
Košarkarice Cinkarne so
v petem krogu Jadranske
lige zabeležile četrto zma-
go. V svoji dvorani so s kar
122:50 odpravile ekipo iz
Banovićev. To je bila njihova
bi tudi vsaj približni občutek,
kje je katera številka, da lahko
tudi povsem slep tekmovalec
zaključi tekmo. Slepi pikado
večinoma trenirajo enkrat na
teden v prostorih svojih deve-
tih matičnih društev po vsej
Sloveniji, saj je govoreči pi-
kado precej drag. V kategoriji
B1 so slepi ali z minimalnim
ostankom vida. V kategoriji
B2 so slabovidni z malo več
ostanka vida, v B3 pa slabo-
vidni s še kar nekaj odstotki
ostanka vida.
Sebastjan Kamenik med prejemanjem priznanja za prvo mesto.
rekordna zmaga v mednaro-
dni regionalni ligi in četrta
najvišja doslej v zgodovini
tega tekmovanja.
Po petih krogih v skupini
B ni več neporaženih ekip,
Posebnost celjskega turnir-
ja je bilo dejstvo, da so se v
prvem krogu tekmovalci po-
merili med seboj ne glede na
kategorijo in ostanek vida.
Kdo bi utegnil trditi, da je to
do slepih tekmovalcev nepo-
šteno, vendar si prav ti želijo
tovrstno tekmovanje. Med
predstavniki celjskega društva
sta se z zmagama izkazala Se-
bastjan Kamenik v kategoriji
1 in Jernej Nejc Memič v ka-
tegoriji 3.
DŠ
V skupini B lige Waba ima Montana pet zmag in en po-
raz, sledijo Cinkarna 4/1, Plamen Požega 3/1, Badel 1862
2/3, Partizan 1953 1/4 in Banovići 0/5.
namreč hrvaška ekipa Pla-
mena Požege je v svoji dvo-
rani nepričakovano ugnala
bolgarsko Montano ((82:77),
makedonski Badel 1862 pa je
v Beogradu presenetil tam-
kajšnji Partizan 1953 (70:73).
Proti ekipi iz Bosne in Her-
cegovine sta bili pri Cinkar-
ni najbolj učinkoviti tujki,
Američanka Katrina Pardee
s 30 točkami (in sedmimi
trojkami) in Brazilka Isabela
Ramona z 28 točkami v zgolj
24 minutah igranja. Sledila
jima je Lea Debeljak, ki je
dosegla 22 točk. Po 13 sta jih
dodali Sophia Gbemuotor, ki
je dvanajstkrat ujela odbito
žogo pod obročema in po-
novno poskusila zabiti, in
Blaža Čeh, ki je zbrala deset
asistenc. Na klopi so zaradi
poškodb obsedele Lea Bartel-
me, Zoja Štirn in Sara Garič,
vse ostale so se vpisale v listo
strelk.
Bili so temeljiti in
tehtni
Trener Damir Grgić je dva
tedna pred obračunom napo-
V Celju sta se pomerili do 5. kroga 1. slovenske lige ne-
poraženi ekipi, Cinkarna in Pro-Bit Konjice. Aktualne dr-
žavne prvakinje so zmagale s 25 točkami razlike. Konji-
čanke so zelo dobro igrale v prvi četrtini in bile popolnoma
enakovredne tekmice. Kasneje so domačinke veliko bolje
zaigrale v obrambi in si po koncu prvega polčasa priigrale
dvomestno prednost, 38:23. Pri Celjankah sta bili najbolj
učinkoviti Katrina Pardee (18 točk) in Mojca Jelenc (12),
pri Konjičankah pa sta v napadu izstopali Tia Tajhar s 17
in Katja Klančnik s 15 točkami.
vedal gladko zmago svojih
varovank, deset dni po tistem
je izvedel, da ni več selektor
slovenske ženske reprezen-
tance. Takšno odločitev je
najbrž tudi pričakoval, saj
vodstvo Košarkarske zveze
Slovenije z njim ni podaljšalo
pogodbe. Priljubljeni »Grga«
je bil selektor od 16. decem-
bra 2014 in je svoje varovanke
trikrat zapovrstjo popeljal na
evropska prvenstva. Njegove-
ga naslednika Grka Georgio-
sa Dikaioulakosa čaka težko
delo. Najprej bo slovensko
ekipo spoznaval v kvalifika-
cijskih tekmah za nastop na
evropskem prvenstvu (naša
izbrana vrsta je že uvrščena
na EP), nato jo bo vodil še
na domačem EuroBasketu
2023. »Po temeljiti analizi
in tehtnem premisleku smo
se odločili za spremembo
na mestu selektorja ženske
članske reprezentance. Poleg
Damirja Grgića sta bila v igri
še dva kandidata, na koncu
so izbrali grškega strokovnja-
ka Georgiosa Dikaioulakosa.
Gre za trenerja z zelo bogato
Kapetanka Cinkarne Maruša Seničar je bila s štirinajstimi ujetimi odbitimi
žogami najboljša skakalka srečanja z Banovići.
in uspešno trenersko karto-
teko ter veliko izkušnjami.
Damir Grgić je žensko repre-
zentanco postavil na evropski
košarkarski zemljevid in se v
zgodovino slovenske ženske
košarke zapisal z velikimi
črkami. Za odlično delo v
vseh teh letih se mu v imenu
Košarkarske zveze Sloveni-
je in svojem imenu iskreno
zahvaljujem. Prva reprezen-
tančna akcija dekleta čaka že
v uvodnih novembrskih dneh
in želim jim uspešno delo,« je
vse skupaj zaokrožil general-
ni sekretar Košarkarske zveze
Slovenije Radoslav Nestero-
vić, ki o razlogih za zamenja-
vo ni spregovoril.
DŠ
Foto: SHERPA
Caunnkaajurjevnegnaa dvoemae.m
Šlt. 44, 4. tnovejmbP 20L21
20
MALI OGLASI / INFORMACIdmnlLbjiera.nma
STROJI
KUPIM
TRAKTOR, s priključki ali brez, kupim. Telefon
070 116-838.	p
SNEŽNO frezo za Gorenje Muto, na dva vija-
ka, kupim. Telefon 070 287-761. 970
PRODAM
KOTEL peč na drva za centralno TKU-W, 30
kW, novo, nerabljeno, prodam za 900
EUR. Telefon 030 778-724.
p
ŽIVALI
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-
stjo, prodamo. Brezplačna dostava na
dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02)
582-1401.	n
PRAŠIČE, težke od 40 do 90 kg, prodam.
Telefon 041 836-398.	952
OVNA prodam. Telefon 031 656-947. 964
TELICI simentalki, težka 250 kg za 650 EUR
in težka 380 kg za 750 EUR, prodam.
Telefon 031 560-073.	967
KOZLA, starega 6 mesecev, srnasto-sanska
pasma, prodam za 60 EUR. Telefon 070
287-761.	970
DVE pašni telici, stari 5 in 6 mesecev, pasma
ls/lim/lim in ls/charole ter bikca simen-
talca, starega12 dni, prodam. Telefon 031
840-282.	936
PRAŠIČA, težkega od 200 do 250 kg, hranje-
nega z domačo hrano, prodam. Telefon
051 234-489.	972
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene
plemenske svinje (za predelavo v sala-
me), prodamo. Domača hrana, možna
dostava. Telefon 031 311-476. p
PRAŠIČE, težke do 120 do 160 kg, prodam.
Telefon 031 832-520.	975
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon
040 647-223.	p
DEBELE ali suhe krave in telice za zakol, ku-
pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041
653-286.	p
OSTALO
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
haste barve, pred nesnostjo, kletke za
kokoši, prodamo, pripeljemo na dom.
Telefon 070 545-481.	p
KOVINSKA garažna vrata, izolirana, s ste-
klom, velikost 3 x 3 m, prodam. Telefon
041 741-719.	966
PLATIŠČA, 17 col, za mercedes B-clas, pro-
dam. Telefon 031 696-120.	969
SUHA mešana drva, kratko žagana na 33 cm,
z dostavo in traktorsko prikolico, nosilnost
4 t, prodam. Telefon 070 367-257. 973


















M ALI aOG LA SI0, la/dIs,N F ORMACIJE
21
xkraj Ppios2tu0oe0lsska)g, Pgeoterr Mlmak
2Š5t.0k45i54b, 4. ni,,oveimbŽer 20P21
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu.
(T. Pavček)
V SPOMIN
Minilo je sedem let, kar nas je za
vedno zapustil dragi ati
RUDI GRIL
z Brega pri Celju tedne. Tod
2468	(6. 4. 1949–4. 11. 2014) poročno n
McEwan je
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominSua, omiruseprRižo-
igate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Hči Irena in sin Dušan
963
Ko zaželimo tvoje si bližine,
rgroemočtjaev mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
šov, jes abj ivlearjveti noče,
modrae mte oveSč lmo-ed nami ni.
V SPOMIN
3p. trnaovZvemsbr,ačje minilo 19 let,
koatr. nZaas jverzoačpeustil dragi oče
Rok Pilientisčt)a,ri oče
i. JANEZ JOHAN
SALOBIR
iz Trobnega Dola
(11. 5. 1925–3. 11. 2002)
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obi-
skujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Sin Janko in hčerka Marija z družinami
p
ZAPOSLITEV
Smrti
ZAPOSLIMO fanta s trgovsko šolo. Hojnik
trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon
031 728-130.	974
Celje
Umrli so: Martina GMAJ-
NIČ iz Celja, 85 let, Dušanka
MASTNAK iz Celja, 65 let,


o in peVtnajSstPraOc MIN
fon 031 756-783.
vo, 9 KwJ, raObljenoŽE
in dva dimniška
fonŽ031 A2762-04V8463.SKI
M(22. 4. 1943–4. 11. 2020)
CkhupeismilinpEizrnčeropžaliemvt.lojTajeetl eamfominn0iel5do1,e4n91e-
tai unnp ičemegpoirnatoivzvtrovpaosmjt g.ilnaesse storenavhečpnre dsl- iši,
vla3nv8ae6š.nihbsrrictiahnmskedi pniasmatiešlej 2vI4ea7dn4n o si.
sDtnoebmrotraotmvoajinhuro kv ndirkadmari inger am ine,
ezdačmasio/h raarntjam,nreažma spomine,
zato hvaležni vedno m. islimo nate.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Tilika, sin Jožko ter hčerki Helena in
Silva z družinami
947 955
Če lučko na grobu
upihnil bo vihar,
v mojem srcu
je ne bo nikdar.
V SPOMIN
Mineva peto leto,
kar te ni več z nami, dragi
FRANCI TOVORNIK
iz Dobja, Suho 1a
(7. 12. 1950–4. 11. 2016)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke.
Za vedno boš v mojem srcu!
Žena Ivanka
906
Franc PLEVNIK iz Lokrovca,
75 let, Erika STIEFEL iz Naza-
rij, 79 let, Vincenc Albin ČA-
TER iz Griž, 80 let, Andreja
ŠTRUKELJ iz Nazarij, 50 let,
Anton FAJDIGA iz Mozirja,
73 let, Hermenegilda JUR-
HAR iz Celja, 85 let, Štefanija
ZBILJSKI iz Celja, 89 let, Iva-
na ARNŠEK iz Šentjungerta,
79 let, Julijana KRANJC iz Ce-
lja, 87 let, Marija SEDMINEK
iz Šentjurja, 82 let, Stanislav
HRIBERŠEK iz Laškega, 75








Jesen ihti in dež vso noč turobno pada,
odpadle liste veter pred seboj podi.
Jesen ihti in dež z njo kliče slutnjo vame,
ti si odšel, utonila senca tvoja je v megli.
(iz pesmi 'Jesen ihti', besedilo Branko Zupanc)
V SPOMIN
100-letnico rojstva bi v teh dneh
praznovala draga nam
IVAN
JERŠIČ
(27. 10. 1921 – 27. 11. 2008)
in
FRANČIŠKA
(FANIKA)
JERŠIČ
(4. 11. 1921 – 6 .6. 2011)
Žal sta se že pred leti poslovila, a spomin nanju in na
njuno delo ostaja.
Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ju ohranjate
v spominu in se kdaj pa kdaj tudi ustavite ob njunem grobu
na teharskem pokopališču.
V trajnem in lepem spominu ju ohranjamo tudi njuni domači:
otroci, vnuki(nje), pravnuki(nje) in prapravnuki(nje).
p
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in veselje.
Prava. In ena sama
za vse življenje.
(T. Pavček)
ZAHVALA
V spokojnem dnevu jeseni smo se na pokopališču na Vran-
skem poslovili od naše ljube mami, babi in ome
HERMINE JURHAR
roj. Ratajc (9. 2. 1936–23. 10. 2021)
Ob slovesu čutimo in izrekamo iskreno zahvalo vsem sku-
paj in vsakemu posebej za vsako toplo misel, stisk roke in
globoke besede tolažbe. Hvala osebju doma Lipa Štore,
Splošni bolnišnici Celje – oddelku AER, gospodu župniku,
Heleni Novak za prelepo cvetje in pogrebni službi Ropotar.
Hčerka Jasna in sin Tomaž z družinama
965
let, Berta TODOROVIĆ iz Ve-
lenja, 91 let.
Šentjur
Umrla sta: Bojan ŽEKAR
s Ponikve, 51 let, Štefanija
BUDJA iz Šentjurja, 75 let.
Laško
Umrla je: Marija GRAČ-
NER iz Harij, 77 let
Žalec
Umrli so: Ana KOPUŠAR
iz Kasaz, 96 let, Antonija
OŠLAK iz Kasaz, 85 let, Mi-
lan SKALE iz Velenja, 71 let,
Milena SKOK s Polzele, 66 let.
Mozirje
Umrla je: Matilda ŠTAJNA-
HER iz Slovenskih Konjic, 85
let.
Velenje
Umrla sta: Ernest RAHTEN
iz Velenja, 92 let, Jožica JU-
VAN iz Šoštanja, 66 let.




Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE,
OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur
(7.00–15.00) na sedežu podjetja
Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO
ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 44, 4. november 2021
Kino
CINEPLEXX
Spored od 4. 11. do 10. 11.
Dune: Peščeni planet – pustolo-
vski, drama, fantazijski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.10, 20.30
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek, petek, torek, sreda: 16.00
sobota, nedelja: 14.00, 16.00
Mali šef: Družinski posli – ani-
mirani, komedija
četrtek, petek, torek, sreda:16.20
sobota, nedelja: 14.10, 16.20
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler
četrtek, petek, nedelja, torek,
sreda: 17.20, 19.45
sobota: 15.00, 17.20, 19.45
Noč čarovnic mori – grozljivka,
triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 20.50
Pri Addamsovih 2 – animirani,
komedija
četrtek, petek, torek, sreda:
15.50, 16.40, 17.50
sobota, nedelja: 13.50, 14.40,
15.50, 16.40, 17.50
Sinoči v Sohu – triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.30
Spartak – Bolšoj balet
nedelja: 16.00
Spirala bolečine: Nova zapušči-
na igre Žaga – grozljivka
četrtek, petek, torek, sreda:
16.10, 21.10
sobota, nedelja: 21.10
Tačke na patrulji: Film – animi-
rani, pustolovski, družinski
četrtek, petek, torek, sreda: 15.30
sobota, nedelja: 13.40, 15.30
Toma – biografski fi lm
četrtek, petek, sobota, torek, sre-
da: 16.30; 19.20
nedelja: 15.20, 19.20
Večni – akcijski, pustolovski,
fantazijski
četrtek, petek, torek, sreda:
17.00, 18.00, 20.00, 21.00
sobota, nedelja: 14.00, 17.00,
18.00, 20.00, 21.00
Venom 2 – akcijski, fantazijski
četrtek, petek, torek, sreda:
18:40, 20:40
sobota: 14.30, 18.40, 20,40
nedelja: 14.00, 18.40, 20.40
ČETRTEK
19.00 Nekoč so bili ljudje – dra-
ma, premiera + pogovor
PETEK in NEDELJA
18.00 Panj – drama
19.30 Toma – biografska drama
SOBOTA
18.00 Toma – biografska drama
20.30 Panj – drama
SREDA
19.00 Nikoli redko, včasih ve-
dno – drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Dune: Peščeni planet –
pustolovski, drama, fantazijski
SOBOTA
17.00 Paradise: Novo življenje –
komična drama
20.00 Ni čas za smrt – akcijski,
pustolovski, triler
NEDELJA
16.00 Luka – animirani, pustolo-
vski, komedija
19.00 Poslednji dvoboj – zgodo-
vinska drama
PONEDELJEK
19.00 Tri nadstropja – drama
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 4. 11.
20.30 Max klub Velenje
Milan Stanisavljević
Quintet
koncert Max klub jazz
festivala
PETEK, 5. 11.
9.00 Glasbena šola Celje,
koncertna dvorana
Javni nastop tekmovalcev
Glasbene šole Celje
18.00 Kulturni dom Škofja vas
Razstava del iz delavnice
na temo Konji in voda v
Škofji vasi
delavnico je izvedla
Likovna sekcija KUD
bratov Dobrotinšek Škofja
vas
19.00 Galerija Račka Celje
Velvet 2 – Hiša erotične
ilustracije
odprtje razstave sodobne
ilustracije, ki se ukvarja z
erotiko, dela štirinajstih
avtoric in avtorjev
19.00 Cerkev svetega Jožefa
Celje
Preobrazbe: Mešani
pevski zbor Forte Vojnik
in Tomaž Marčič, orgle
koncert zborovskih pesmi
in orgelskih variacij



20.00 MC Patriot Slovenske
Konjice
Podobe iz sanj
odprtje razstave, avtorici:
Vita Kovše & Taja Rihtaršič
22.00 MC Patriot Slovenske
Konjice
Gospa Profesor
koncert skupine
SOBOTA, 6.11.
9.00 Glasbena šola Velenje
Mednarodno tekmovanje
klasične kitare
Veleposlaništva Španije v
Sloveniji
tekmovanje je posvečeno
glasbi vseh španskih
skladateljev, ki so skozi
zgodovino svoja dela
posvetili kitari
10.00 Galerija Velenje
Mladi muzealci: Barve
Afrike
ob razstavi Barve
Afrike bodo otroci tudi
poustvarjali v likovni
delavnici, ki jo bo vodila
kustosinja muzeja,
akademska slikarka
Barbara Drev
18.00 Gledališče Celje
Saša Eržen: Tista o
bolhah
premiera lanske sezone;
izven abonmaja
18.30 Cerkev svetega Jožefa
Celje
Sklepni orgelski recital
Ane Koželj
19.00 Glasbena šola Velenje
Mednarodno tekmovanje
klasične kitare
Veleposlaništva Španije v
Sloveniji
otvoritveni koncert
Guitarras de Mundo
(Kitare sveta)
19.00 Dom krajanov Vrbje
Smrtna past
gledališka predstava, Ta
bol’ teater Kranjska Gora
20.00 Dom kulture Velenje
Janez Dovč & Sounds of
Slovenia
koncert za abonma Klub
in izven
NEDELJA, 7. 11.
17.00 Dom kulture Velenje
Ne sprehajaj se no
vendar čisto gola!
Gledališka predstava
Gledališča Velenje, za
Nedeljski ljubiteljski
abonma in izven
17.00 Dom II. slovenskega tabora
Žalec, avla
Srebrne strune
2. koncert cikla citrarske
glasbe, nastopajo citrarke
iz skupin Marjanke, Notice
in Srebrne strune
PONEDELJEK, 8. 11.
19.00 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva
predstavitev glasbene
knjige Izvir naše dediščine,
Etnološko društvo Srečno
19.30 Dom kulture Velenje
Mali otroci, veliki
problemi
stand–up predstava Uroša
Kuzmana in Aleša Novaka
(SiTi Teater)
19.30 Glasbena šola Velenje
Mednarodno tekmovanje
klasične kitare
veleposlaništva Španije v
Sloveniji
zaključni koncert s
svečano podelitvijo nagrad
TOREK, 9. 11.
17.00 Velenjski grad
Grajske fl avte
predstavili se bodo učenci
in dijaki oddelka za
fl avto GŠ Frana Koruna
Koželjskega Velenje
SREDA, 10. 11.
16.30 Kulturni dom Vojnik
Javni nastop učencev
dislociranega oddelka v
občini Vojnik
18.00 Glasbena šola Velenje
Komaj čakam, da
se usedem za klavir
(Utrinki iz narave
skladatelja Matevža
Goršiča)
predstavitev glasbene
zbirke, nastopili bodo
učenci klavirskega oddelka
Glasbene šole Velenje
19.30 Narodni dom Celje
Koncertni abonma:
Pevski obeti in
pričakovanja
nastopajo: Ernestina Jošt
in Nadia Ternifi , sopran,
Gregor Ravnik, tenor in
Aleksandra Pavlovič,
klavir; vstop prost
Ostale prireditve
ČETRTEK, 4. 11.
10.00 Knjižnica Velenje
Moč branja
bralni krožek za odrasle;
krožek bosta vodili Brina
Zabukovnik Jerič in
Andreja Kac
13.30 Dom za varstvo odraslih
Velenje
Bralne urice
bralne urice bo izvajala
Bernarda Lukanc
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki
Pravljična joga za otroke
16.30 Knjižnica Vitanje
Sezona pravljic
pravljice za otroke od 3. do
7. leta starosti; udeležba je
brezplačna
17.00 Galerija Velenje
Po kotičkih galerije
vodenje in raziskovanje
galerije za družine
19.00 Dom svetega Jožefa Celje
Celje skozi čas: Povojno
Celje
gost: dr. Milko Mikola
19.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec
Najlepši kraj, hiša,
kmetija
zaključna prireditev s
podelitvijo priznanj
PETEK, 5. 11.
8.00 do 16.00 Parkirišče pod
Občino Laško
Laški sejem
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Bonton pri mizi
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob razstavi
Hermanov bonton; za
skupine
10.00 Zbirališče udeležencev
je pri Bobrovem centru v
Rogaški Slatini
Gobarska delavnica in
predavanje
nabiranje gob, določitev
gob in priprava razstave,
predavanje in vodenje
po razstavi strokovnjaka
Slavka Šerode iz Mikološke
zveze Slovenije
16.00 Celjska kulturnica
Filmska delavnica s
produkcijo VIII. Filmfesta
treh zvezd
snemanje kratkega
igranega fi lma, s
poudarkom na delu
režiserja z igralci, mentor
delavnice: Dejan Babosek;
tudi v soboto ob 9. uri
18.00 Hiša Sadeži družbe Žalec
Izdelava papirnatih ladjic
za projekt 6 milijonov
ladjic za žrtve holokavsta
SOBOTA, 6. 11.
8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani
Žalec
Podeželska tržnica
8.00 Odhod izpred avtobusne
postaje Slovenske Konjice
Pohod v neznano
prijave: e-mail: gorenak.
stefka@siol.net
9.00 Zbor: TIC Laško
22. tradicionalni pohod
pohod po nekdanjih
trških mejah Laškega
10.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur
Sobotna ustvarjalna
delavnica z Manjo Koren
Kodele
prijave: sasa.gaber@
ikcsentjur.si; vstop prost
10.00 do 11.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnica
primerna za otroke od
8.00 do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
11.00 Tehnopark Celje
Ta nora znanost - šov z
WAW efektom na temo
znanosti v sklopu ogleda
Tehnoparka Celje
prijave na spletni strani
Tehnoparka
17.00 Zbirno mesto: TIC Celje
Jesenska vodenja –
Obišči & okusi Celje
sprehod z lokalnim
vodnikom po starem
mestnem jedru; vodenje je
brezplačno
17.00 Vinotoč Primožič Šmartno
ob Paki
Gospodarjev krst vina
v vinskih kleteh, TD
Šmartno ob Paki
NEDELJA, 7. 11.
11.00 Tehnopark Celje
Soba pobega: Soba
prvošolke Ane
prijave na spletni strani
Tehnoparka
PONEDELJEK, 8. 11.
10.00 do 18.00 Mestna knjižnica
Šoštanj
Knjižni sejem
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
Velenje
delavnice, igre, pomoč pri
učenju
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 4. november
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 5. november
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 6. november
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 7. novembe
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
8. november
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 9. november
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 10. november
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 44, 4. november 2021
NAPOVEDNIK
23
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori o življenju in
smrti
voditeljici: Metka Klevišar
in Julka Žagar, na Zoomu;
prijave: info@jozef.si
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Delavnica na
temo priprave in
pripovedovanja zgodb
18.00 in 19.30 Ipavčev kulturni
center Šentjur
Zvočna meditacija z
Matejo Bobek
TOREK, 9. 11.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Hvaležni medved ali
medvedkova nova
oblačila
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob stalni
razstavi v otroškem
muzeju; za skupine
16.00 Dom krajanov Vrbje
Odprtje razstave ročnih
del
18.00 Galerija Velenje
Spomini na 50
ustvarjalnih let v galeriji
pogovor s Špelo Marin,
Mileno Koren Božiček,
Kornelijo Križnič in Natašo
Tajnik Stupar bo vodila
Bojana Špegel

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Viki Grošelj: Krona
Slovenije
potopis in predstavitev
knjige; vstop prost
19.19 Knjižnica Velenje
Kako se je domačijam v
Šaleku reklo po domače:
Stropnik; Vetrnik
filmski večer Turističnega
društva Šalek
SREDA, 10. 11.
9.00 Fotoatelje in galerija
Pelikan
V muzej po fotografsko
zgodbo
muzejska učna ura; za
skupine
9.00 Večgeneracijski center
Planet Generacij Velenje
Pogovor s psihologom
Bojanom Krevhom
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot
in izdelkov iz okoliških
kmetij
14.00 Tehnopark Celje
Delavnica hologram:
Izdelaj sam svoj
avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9.
razreda; prijave na spletni
strani Tehnoparka
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnica
primerno za otroke od
8. do 11.leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
16.00 Dom krajanov Vrbje
Srečanje starejših
krajanov KS Vrbje
17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga
namenjena je otrokom,
starejšim od treh let
19.00 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec
Čebele in čebelarstvo
strokovno predavanje
Ivana Esenka
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja, do junija
2022, Zloščeno do visokega si-
jaja – Kositrno posodje iz zbirk
Pokrajinskega muzeja Celje, do
oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Od groba do groba –
načini pokopa skozi čas, do 31.
12., Kaj počne tukaj samuraj?
Vzhodnoazijski predmeti v zbirki
Pokrajinskega muzeja Celje, do
februarja 2022
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Herma-
nov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Muzej novejše zgodovine Celje:
Hermanov bonton; do konca leta
2022, ter spletna razstava: Biti
ženska v času korone; do na-
daljnjega
Galerija sodobne umetnosti in
Likovni salon Celje: mednarodna
skupinska razstava Onkraj meja,
ki jo je Center sodobnih umetno-
sti Celje pripravil v sodelovanju s
Koroško galerijo likovnih umetno-
sti Slovenj Gradec; do 5. 12.
Šola za hortikulturo in vizual-
ne umetnosti Celje: Fotografska
razstava prve generacije fotograf-
skih tehnikov; do konca leta
Savinov likovni salon Žalec:
razstava likovnih del Zgodbe o
lesu/Svetline in temine lesorezov
grafika Janka Orača, do 10. 11.
Muzej na Velenjskem gradu:
razstava Foto Pajk: Pogled za
objektiv fotografskega mojstra
Volbenka Pajka; do 30. 11.
Atrij Velenjskega gradu: multi-
medijska razstava Šaleška dolina
– dolina gradov avtorja Staneta
Špegla; do 30. 11.
Medgen borza Rečica ob Savi-
nji: razstava 5. Lenartova pre-
pletanja Deseti brat Kulturnega
društva likovnih ustvarjalcev
Gal; do 5. 11.
Galerija Mozirje: razstava Ume-
tniki za Karitas, likovna dela so
nastala na Sinjem Vrhu nad Ajdo-
vščino na 26. mednarodni likovni
koloniji; do 15. 11.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Sta-
ra grofija: Kulturnozgodovinska
razstava, Od gotike do historiciz-
ma po korakih (prilagojeno za
osebe z okvaro vida), Alma M.
Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke
do zvezd (prazgodovinski del
stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz-
dravstvena zbirka (trenutno zapr-
ta), Fotoatelje in galerija Pelikan,
Spominska soba »Stari Pisker«
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-
jah: Teharska koseška skupnost
in Šolstvo na Teharjah, avtorja
razstav: Slavica Glavan in Matej
Ocvirk
Galerija Zgornji trg Šentjur:
Vojna za samostojno Slovenijo
– 1991
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v
19. in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej za-
kladi Rifnika – najdbe iz arheo-
loškega najdišča Rifnik (od ka-
mene dobe do 6. stoletja našega
štetja, predstavljenih je preko
600 najdb) in Spominska soba
New Swing Quarteta s stalno
razstavo Pesem Južne železnice
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njego-
vi zakladi in igrica Lov na zaklad
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri
Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-
te na območju Žusma
Planina pri Sevnici 37: Etnolo-
ška zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-
govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni stadion Velenje: razstava
ob 70-letnici Nogometnega kluba
Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela
Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predsta-
vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko
dolino v procesih osamosvajanja
RS
Poslovni center Megatel Vele-
nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz
preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način
življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Za-
puščina Ane Lušin, Cankarjeve
ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje – osrednje
razstavišče: Prva berila, razsta-
va iz zbirke prvih beril zbiratelja
in kulturnika Marjana Marinška
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. urednice: Tatjana Cvirn
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Janja Intihar,
Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik,
Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM:
SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Št. 44, 4. november 2021
Ni vsako ležanje počitek
Foto: SHERPA
»Lockdown« za spodnjo vrsto
Foto: Andraž Purg - GrupA


Št. 44/ Leto 76 / Celje, 4. november 2021
Ideje za uniforme iz Mozirja v
daljni Dubaj str. 41
Ko mlad športnik Ljubiteljica zgodovine Uspešna v boju z
pristane na vozičku in domoznanstva str. 36-37 rakom dojk str. 38-39
26
INTERVJU
Št. 44, 4. november 2021
Tatjana Kruder, inženirka živilske tehnologije in sodna izvedenka ter cenilka za živila
»Zaupati bi morali
sebi in zdravi kmečki pameti«
Sodobna družba nas sili v hiter tempo. V njem skoraj ni časa za pravilen način
prehranjevanja niti za zdravo hrano. Ljudje površno in s premalo znanja silijo v
različne diete, ne zavedajoč se, da jim niso pisane na kožo. Pri prehranjevanju
smo izgubili stik s seboj, ne znamo več poslušati svojega telesa, a zaupamo pre-
fi njenim oglasom industrije. Kot pravi strokovnjakinja Tatjana Kruder, inženirka
živilske tehnologije in sodna izvedenka ter cenilka za živila, ki svoje življenje
posveča tudi osveščanju o zdravi in pravilni prehrani, je zaskrbljujoče, da je že
vsak strokovnjak za prehrano, za nasvete o nakupih in pripravi hrane. »To bi bilo
lahko dobro, če bi na drugi strani ljudje zaupali sebi in bi znali poslušati svoje
telo. A ni prav, da nekdo, ki ugotovi, da mu določena prehrana ustreza, začne
to ›prodajati‹ drugim.«
SIMONA ŠOLINIČ
V pogovoru poudarja, da morajo ljudje pri
izbiri hrane in pri nakupih uporabljati zdravo
pamet in se predvsem ves čas izobraževati.
Hrana je nujna za preživetje, nikakor ni mo-
dna muha. Ampak v vsakdanjem življenju se
zdi, kot da je natančno to. »Trenutno so trend
bio, eko izdelki, brezglutenska hrana in živila
brez laktoze. Ljudje posegajo po tovrstni pre-
hrani tudi zaradi znanih osebnosti, ki objavi-
jo, da jim je določena dieta pomagala. Toda
dolgoročne diete niso primerne niti zdrave.
Ljudje ›padajo‹ na takšne objave,« pravi.
»Brezglutenska hrana je na primer za lju-
di s celiakijo življenjskega pomena, ker so
resice v njihovem tankem črevesu uničene,
torej je zanje ta dieta doživljenjska. Za ostale
pa ne, če jim gluten ne škoduje. Enako je v
primeru živil brez laktoze. Nobene potrebe
ni za tistega, ki je zdrav, da uživa izdelke
brez laktoze. Laktoza je mlečni sladkor in
le nekaj odstotkov ljudi nima laktaze ali je
nima dovolj, da bi mlečni sladkor prebavil.
Lahko pride do zdravstvenih težav, če nekdo
zaužije mleko z laktozo, vendar te težave
niso dolgoročne. Nobena dieta dolgoročno
ni dobra, ker se zaradi nje sčasoma v telesu
pokaže določen primanjkljaj. Stroka pravi,
da je treba jesti raznoliko hrano. Še posebej
zdaj, v epidemiji, in sicer predvsem zele-
njavo in sadje, da iz tega pridobimo čim več
hranilnih snovi.
Je vegetarijanstvo modna muha ali prava
izbira?
Tudi to je zdaj zelo priljubljeno ali pa de-
nimo veganstvo. Stroka pravi, da ni s tem
nič narobe, če ima človek dovolj znanja in
zna kombinirati živila tako, da dobi z njimi
vsa hranila, ki jih telo potrebuje. Težava je,
ker imajo ljudje premalo znanja ali ga sploh
nimajo in jedo hrano, ki ni raznovrstna. Ta-
krat takšna odločitev ni dobra, saj telo ne
dobi vseh potrebnih hranilnih snovi. Potem
so tukaj fl eksitarijanci. Gre za tiste, ki prise-
gajo na vegetarijanstvo, ampak včasih poje-
do meso, ker se zavedajo, da je to dobro ali
jim enostavno prija. Ljudje imajo strašansko
radi nove trende, smernice, a mogoče bi bilo
dobro, da bi se naučili samo pravilno jesti.
Pravilno jesti za mnoge pomeni jesti do-
mače.
No, to je še en trend. O tej temi bi lahko
razpravljali ure in ure. Večina ljudi, ko sliši,
da je nekaj domače, resnično misli, da je to
zanje tudi dobro. Nekateri rečejo, da so pri
kmetih kupili domačo klobaso, zato je za-
gotovo zdrava in dobra. A to vedno ne drži.
Nekateri znajo nek izdelek dobro narediti,
nekateri ne. To, da nekdo prodaja domače
pecivo, še ne pomeni, da je zdravo, okusno in
odlično. Nekdo ima svojo blagovno znamko,
kar še ne pomeni certifi kata, da je izdelek
domač. Do zdaj sem videla veliko stvari, ki
so bile domače in sočasno zelo slabe. A ljudje
kupujejo – ker je domače.
Kako kupec lahko preveri, ali je neka do-
mača stvar zdrava.
Vidite? Tudi vi ste uporabili besedo zdra-
va. Na to vprašanje ni preprostega odgovora,
pomembno je zaupanje. Če nekoga pozna-
mo, vemo, kaj pri predelavi uporablja in da
upošteva vsa pravila. Bom razložila drugače:
»Kot kupci se moramo zavedati, da imamo veliko
moč. Če določenih živil ne bomo več kupovali,
jih bo morala industrija prenehati proizvajati.
Zavedati se, da imamo potrošniki moč,
pomeni biti osveščen.«
pred časom se mi je zelo mudilo, prav tekla
sem skozi tržnico, se na hitro ustavila pri eni
stojnici in kupila samo en korenček. Enega.
Gospa mi je zanj zaračunala evro. Vsi vemo,
da je možno v nekaterih trgovinah za evro
kupiti skoraj kilogram korenja. Ampak gospa
mi je – čeprav se mi je zdelo, da korenček ni
ravno domač – računala evro. Morda je ko-
renje kje kupila in ga je na tržnici prodajala
kot svojega. V tistem trenutku se je zgodilo,
da v najinem odnosu ni šlo za zaupanje, saj
ga v takšnem primeru ne more biti. Kot tudi
ne ustreznega nadzora, saj ni dovolj inšpek-
torjev, ki bi lahko preverjali, ali je branjevka
prodala svoj izdelek ali izdelek, ki ga je kupila
drugje. Zdaj, v koronačasu, se je dogajalo,
da so številni kupovali domače in ne toliko v
trgovinah. Ampak v takšnih primerih gre za
zaupanje in za odnos.
Bi lahko to, da se je povečalo število naku-
pov domačih stvari, privedlo do tega, da se
bo kakovost izdelkov ponudnikov kmečkih
domačih stvari sčasoma poslabšala?
Trenutno je na splošno ogromno strahov.
Nekatere stvari pri tem uberejo svojo pot.
Lahko se to zgodi, da. Nadzor namreč ne
more biti nikoli tako popoln, da bi preveril
pot vsakega živila od začetka do konca. Ne
znam odgovoriti na to. Bojim se, da je pož-
rešnost tista, ki nas bo vodila tako, da če bo
zaslužek dober, bo marsikdo prodajal mar-
sikaj. A še vedno verjamem v ljudi in tudi v
kmete, da bodo znali biti pošteni. Kmetje so
predolgo gradili svoje ime, zavedajo se, da če
ga bodo izgubili in s tem zaupanje, da ju
bodo težko pridobili nazaj. Enako je s
trgovinami.
Torej kmet zaradi preživetja vztra-
ja pri kakovosti, industrija to spre-
tno izkorišča, medtem ko mi nase-
damo. Industrija določa smernice
ali je ravno obratno?
Kot kupci se moramo zave-
dati, da imamo veliko moč.
Če določenih živil ne bomo
več kupovali, jih bo morala
industrija prenehati proizvajati. Zavedati
se, da imamo potrošniki moč, pomeni biti
osveščen. Industrija proizvaja bio izdelke.
Vse lepo in prav. A ne upa si na trg dati iz-
delka pod to oznako, če ni resnično bio. Bio
pomeni biološko predelavo, a nikakor to ne
pomeni, da v tem izdelku ni sladkorja. To
je tisto, kar morajo kupci vedeti. In morajo
brati deklaracije. Biološka predelava namreč
ne preprečuje visoke vrednosti sladkorja v
izdelku in to je primer nečesa, kar se mora-
mo potrošniki naučiti. Enako je na primer s
presnimi torticami. So dobre, ampak kalorič-
ne. Če so presne, še ne pomeni, da jih lahko
»Nobena dieta dolgoročno
ni dobra, ker se zaradi nje
sčasoma v telesu pokaže
določen primanjkljaj.«
potrošnik poje ogromno. To so stvari, ki jih
moramo povedati, naučiti tega tudi otroke.
Ste v vseh teh letih v trgovinah videli, da
kdo bere deklaracije?
Morda kakšne stare mame – z menoj vred.
Deklaracije so tudi zaradi majhnega tiska
slabo vidne. Nekatere trgovine imajo zdaj
lupe, da jih ljudje lažje preberejo. Ampak
potrošniki se moramo naučiti zahtevati de-
klaracije tam, kjer jih ni. Na primer pri kru-
hu ali sadju in zelenjavi. Če nam je mar, jih
zahtevamo. Ne sme nam biti vseeno. Včasih
opazim v hotelih vzdolž Jadrana
ponudbo vietnamskega soma.
Gre za meso izredno slabe
kakovosti, samo pomisli-
te, kako dolgo so morali
to meso voziti do cilja …
… a ljudje to jedo. Smo
potrošniki lahkoverni ali
gre samo za to, da nima-
mo dovolj znanja?
Smo v času poplave
vseh informacij in v
tej poplavi se ljudje
ne znajdejo. Tudi
jaz vsemu, kar
preberem
ali slišim,
ne ver-
jamem.
Nekaj
Št. 44, 4. november 2021
INTERVJU
27
časa sem delala v industriji in vem, da je mo-
žno nekatere predpise zaobiti …
Kakšno moč ima industrija pri odločitvi
človeka, kaj bo užival, pri tem, ali bo vegan,
ali pri tem, katero dieto bo izbral?
Ogromno moč. Še enkrat poudarjam: za-
vedati se moramo, da imamo večjo moč po-
trošniki, ki se lahko dodatno izobrazimo,
pravilno osveščamo. Če nečesa ne bomo ku-
povali, industrija tega ne bo proizvajala. Vse
to pomeni dolgo pot in spremembe se ne zgo-
dijo čez noč. Industrija ima denar, oglašuje
in posledično ima vpliv na odrasle in otroke.
Vidite, da so reklame zelo dobro psihološko
pripravljene …
… pred dnevi sem opazila reklamo za
brezglutenska živila. Ali gre za to, da po-
skusiš nekaj novega ali se nekdo za tovr-
»Za božjo voljo, poglejmo, kaj vse imamo na vrtu in kaj vse
nam ponujajo reklame. V medijih vidimo superživila iz Andov,
Sibirije … Ali se kdo pri uživanju teh superživil vpraša, ali so jih
naša telesa sploh sposobna presnoviti – porabiti zase? Doma
na vrtu pa imamo česen, čebulo. zelje. To so naša, slovenska
superživila.«
stna živila odloči zgolj zaradi zdravstvenih
težav, ki jih ima v določenem času?
Ne bi rekla, da zaradi zdravstvenih težav.
Tisti, ki jih imajo, vedo, da se morajo takšne
diete držati. Tu se vrnemo na izhodišče, da je
hrana osnovna človekova potreba, ki je nuj-
na za preživetje. Toda hrana v zadnjem času
ni le to – osnovna potreba. Postala je trend.
Navzven si »ok«, če ješ polže in kaviar in to
tudi lahko poveš. Hrana je postala statusni
simbol in pri tem smo fenomen. Ko se za-
bavamo, jemo. Ko nekdo umre, se družimo,
jemo. Želim povedati, da bi ljudje imeli veliko
manj zdravstvenih težav, če bi jedli tisto, kar
potrebujejo za preživetje. Vsi poznamo ču-
stveno lakoto, ko v nekem trenutku in stiski
posežemo po hrani. Razlogov, zakaj nekdo
poseže po neki dieti, je več. In spet – nobena
dieta dolgoročno ni zdrava. Zdravo je jesti
raznoliko hrano, nepredelana živila, uživati
manj predelanega sladkorja oziroma samo
naravni sladkor.
Reciva, da se nekdo drži diete, ki je ne po-
trebuje. Če bi vzporedno izračunali stroške
za živila, ki bi bila sicer za to osebo čisto
dovolj, bi bili stroški zelo različni?
Mislim, da bi bili primerljivi. A bi se razli-
ka poznala pri prehranskih dodatkih v tem
času. Reklame o teh dodatkih so narejene
odlično. Človek jih vidi na televiziji in ga
prepričajo tako zelo, da nek dodatek v tem
času potrebuje, kot da drugače ne bi mogel
preživeti te zime. Vzame telefon in pokliče,
naroči. Ob tem bi rada poudarila, da pre-
hranske dodatke preverja živilska industrija,
medtem ko za zdravila veljajo drugi pred-
pisi. Torej če kupite D-vitamin, ga kupite
tam, kjer je registriran kot zdravilo, ker je
nadzor nad njegovo kakovostjo boljši. Pri
kakovosti prehranskih dodatkov obstaja ve-
liko vprašanj.
Ravno zdaj so popularni D-vitamin, cink,
magnezij … Ljudje kupujejo te dodatke zdaj
še več.
Najbrž preveč gledajo reklame, ki imajo
vpliv nanje. Psihološko so naravnane tako,
da prepričajo človeka, da v določenem tre-
nutku to res potrebuje. Na drugi strani, če
kdo misli, da nima dovolj vsebnosti D-vi-
tamina, lahko to preveri. Res je, vitamin D
je pomemben, v tem času imajo ljudje pri-
manjkljaj tega vitamina, toda pri uživanju ne
smemo pretiravati. Možnost je, da bo stroka
pritrdila temu, da bi ga morali uživati v ve-
čjih količinah, kot je predpisano, toda D-vi-
tamin ni tako nedolžen. Lahko ima odlične
učinke, a dolgoročno lahko tudi škoduje.
Tudi C-vitamin ne pomaga, če ga uživamo
preveč, saj ga telo izloči, ne more ga kopičiti
na zalogo. Zato govorim o uporabi zdrave
kmečke pameti pri teh dodatkih.
Tudi pri superživilih, ki so uspešnica na
trgu?
Da. Za božjo voljo, poglejmo, kaj vse ima-
mo na vrtu in kaj vse nam ponujajo reklame.
V medijih vidimo superživila iz Andov, Sibi-
rije … Ali se kdo pri uživanju teh superživil
vpraša, ali so jih naša telesa sploh sposob-
na sprejeti? So jih sploh zmožna presnovi-
ti – porabiti zase? Doma na vrtu pa imamo
česen, čebulo. zelje. To so naša, slovenska
superživila.
V enem svojih predavanj ste omenili, da
je trend pri načinu tudi nakup »hrane za
na pot«. Ali smo pozabili, da bi v 24 urah
morali najti uro časa, da bi sedli v miru za
mizo in normalno pojedli kosilo?
Ljudje smo veliko v avtomobilih, po oprav-
kih in zmanjka časa za hrano za mizo. Nekdo
poseže po energijskih ploščicah, za katere je
bolje, da jih sploh ne bi užival … Obstajajo
avtomati za zdravo hrano, ki se spet za ponu-
dnika morajo »splačati«, da jih nekje postavi.
Kje jih bo postavil? Ob obljudeni cesti, tam,
kjer je veliko prometa ali mimoidočih, da se
mu splača. Ponekod, tudi v zdravstvenih usta-
novah, so bili postavljeni avtomati s svežimi
sokovi in z jogurti, kar je bilo dobro, saj je šlo
za zdrave izdelke. Zdaj teh avtomatov ni več.
Očitno so čipsi in nezdravi prigrizki očem pri-
jetneje zapakirani, da jih ljudje bolj kupujejo
kot naravne sokove.
Neverjetno, kako nasedamo nezdravi po-
nudbi.
Zato, ker ne poslušamo in ne slišimo več,
kaj nam sporoča telo. To nam samo sporoči,
kdaj smo lačni in kdaj smo siti, kdaj smo po
zaužitju določene hrane utrujeni in po kateri
hrani nismo. Toda ne poznamo več tega ob-
čutka. To je težava. Naši geni enostavno niso
navajeni na današnji način življenja. Včasih
so ljudje jedli kampanjsko. Ko je hrana bila,
so jedli, če je ni bilo, niso jedli. Telo se je
na ta način naučilo hrano skladiščiti. Danes
tega ni več. Ljudje se debelijo. Se spomnite,
kdaj vam je krepko krulilo po želodcu, ker ste
bili lačni? Verjetno ne. Ves čas je namreč vsa
hrana na razpolago. Poleg tega je energijsko
prebogata za ljudi, ki večinoma opravljajo se-
deče delo. Ob tem je treba vedeti, da se geni
niso spremenili.
Imamo torej vse možnosti preveriti, kaj je
zdravo in kaj ne, a silimo v nezdravo pre-
hranjevanje.
Spet sva tam: hrane ne dojemamo kot osnov-
ne potrebe za preživetje, ampak smo nanjo
»obesili« vse ostalo. Je lepe barve, lepo in
prijetno diši. Včasih predavam v razredih in
mladim pokažem naravno in umetno aromo
jagode. Mladi danes naravne arome jagode
»Ljudje imajo strašansko radi
nove smernice. Mogoče bi bilo
dobro, da bi se naučili samo
pravilno jesti.«
sploh ne prepoznajo več, ker je umetna tako
zelo agresivna. Mislijo, da je umetna aroma
prava. Človek vedno znova sledi dražljaju in
ga potrebuje vedno več, da se nanj odzove,
da nekaj okusi. Zato imamo ob blagajnah v
trgovinah pisane izdelke, celo od alkohola do
prigrizkov, ki niso zdravi. Ampak kaj se zgodi?
Otroke pripeljemo mimo in nemogoče je, da
ne bi kupili nezdravega prigrizka. Potem je tu
splet. Mnogi v poplavi informacij ne znajo iz-
luščiti tistega pravega, strokovnega. Ne prepo-
znajo razlike s tistim, kar je napisala blogerka
samo zato, ker želi dobiti več sledilcev. Včasih
so bile tudi knjige verodostojne, ampak danes
niti zanje ne morem več enako trditi.
Premalo verjamemo znanosti in doka-
zom?
Da. Tudi zdrav razum je danes premalo za
splet. Ta ponuja toliko informacij, da enostav-
no »odplavamo«. Psihološko je tako, da ljudje
preberemo največ tistega, kjer začutimo, da
se prebrano sklada z našimi načeli. Tako de-
lujemo. Slišimo in razberemo tisto, kar nam
je znano, kar nam ustreza. V vsem tem zelo
težko pridemo do sebe, da spoznamo, kaj je
dobro za nas. Do tega časa je še dolga pot.
Če stroka pravi, da je treba uživati raznolika
živila, sezonska in nepredelano, je to osnova,
na kateri gradimo. In tega bi se morali držati,
vse ostalo bi morali nadgrajevati z znanjem.
Medtem ko tega še nismo ozavestili, nam
industrija že ponuja nanotehnologijo v pre-
hrani. Kam gremo?
Nanotehnologija je novejša znanost, ki je
vpeta v vse naše življenje, od medicine do
tehnologije. Temu se več ne moremo izogniti
niti pri hrani. Že nekaj časa so na trgu živila
z nanokapsulami. Naslednja stvar pri nano-
tehnologiji je indikator svežine, ki ima sicer
pozitiven vidik. V trgovini kupite meso. Rok
uporabe je zapisan. Lahko mu zaupate ali ne.
Lahko so ga celo priredili, meso odpakirali
in ga spet zapakirali. Obstajajo kemikalije, ki
ohranijo videz svežine. Indikator svežine pa
ne goljufa. Naslednja stvar v nanotehnologiji
pri hrani je embalaža, ki je nevidna in užitna.
Torej kupec sploh ne vidi, da je meso zapa-
kirano. Sloj, ki je na njem, preprečuje kvar
in kontaminacijo, in ta sloj folije je užiten.
Obstajajo tudi jogurti z nanokapusulami.
Ampak ali res potrebujemo ta trend? Z vsem
tem napredkom zaostaja zdravstveni vidik o
tem, kaj je varno in kaj ni. Sicer pa z nano-
delci ljudje živimo že od nekdaj. Ob vsakem
izbruhu ognjenika jih je ogromno v zraku.
Nanodelcev ne vidimo, jih ne zaznamo, a
delujejo na naše telo. Škodljivi so lahko zato,
ker so tako majhni, da prodrejo v naše celice,
in slej ko prej se s celico nekaj zgodi. Če je
celica zdrava, nanodelec ne škoduje, če ni
zdrava, jo lahko uniči. Tudi virusi so neke
vrste nanodelci, ker lahko prodrejo v celico,
bakterija pa ne more, ker je večja.
»Vsa verstva govorijo, da ljudje sedejo za mizo – gre za obredno
stvar – morda molijo, premišljujejo, se takrat povežejo, vmes
gledajo hrano na mizi … S tem pripravijo svoje telo, da hrano
zaužije. Sodobna družba je to vse preskočila. Ampak te navade
niso kar tako. Imajo smisel. Tudi hrano pripravljamo z ljubeznijo.
Morali bi. Smo namreč duhovna bitja, ne samo telesna.«
Kaj je z ustrezno zakonodajo, ki bi to
uredila?
Zakonodaja vedno zaostaja.
Ali to komu koristi?
Zagotovo. Za sladkor vemo, da bi ga morali
omejiti v živilih in pijačah, toda ni ustrezne
zakonodaje, ki bi to storila. Obstajajo tako
imenovane zaveze odgovornosti proizvajal-
cev. Te so vedno prostovoljni dogovori po-
sameznih panog živilske industrije. Gre za
pritiske ljudi in stroke nanje, da na primer
zmanjšujejo dodan sladkor, s čimer zmanj-
šajo kalorični vnos. V praksi poznamo sadne
jogurte brez dodanega sladkorja, torej se da
tudi tako narediti odličen izdelek. Premiki
sicer so, vendar prepočasni. Ljudje še vedno
kupujejo z očmi in na podlagi okusov.
Je v Sloveniji dovolj izobraževanja oziro-
ma osveščanja o tem v šolah?
Še vedno ne. Do zdaj sem velikokrat pre-
davala. Kdaj se povedano najbolj obnese?
Takrat, ko pridejo poslušat stare mame, ki
imajo glavno besedo pri kuhi doma. Njih
stvari najbolj zanimajo in največ sprašujejo.
In v vrtcih, ko otroci nato rečejo mamam: »To
pa ni ok.« Moj strokovni kolega, sicer dietetik
v bolnišnici, pravi, da po nasvete o dieti pri
celiakiji pridejo otroci z babicami. Zakaj? Ker
»se mami nima časa s tem ukvarjati«. Torej,
da, otroke je treba še posebej osveščati.
Bo za prihodnje generacije kaj bolje? Ali
slabše …?
Kar nekaj časa bo še trajalo, da bomo dojeli
prave stvari. Morda nas bo k temu prisilila
narava. V mladosti smo doma imeli kmetijo,
bili smo samooskrbni. Potem so prišli drugi
čas, ljudje so govorili, da je težko, da majhne
kmetije niso rentabilne, in smo kmetovanje
opustili, kar je bila škoda …
Želite povedati, da se ljudje zdaj spet vra-
čajo k naravi?
Zelo počasi.
Je to rešitev?
Absolutno. Toda ali lahko zaupamo nara-
vi, če sebi ne? Narava se je spremenila, ker
je bila v to prisiljena. Mi smo jo spremeni-
li. Če ljudje danes vidijo nekoga, ki živi v
skladu z naravo, ga imajo celo za čudaka.
Danes je tako, da človek kupi nek aparat, ki
ga v kuhinji nima več kam postaviti, mora
ga čistiti in ima z njim ogromno dela, če pa
se poveže z naravo, to potrebuje svoj čas.
Torej cilj je enak, samo poti so drugačne.
Družbi manjka nekaj, kar bi jo naredilo bolj
ekološko, bolj povezano z naravo. Zelo rada
bi bila pozitivna, še vedno verjamem, da
imamo v sebi nek samoohranitveni nagon,
le prepoznati ga moramo. Se vrniti k sebi,
morda utihniti, biti nekaj časa s seboj. Prej
ste omenili »eno uro za kosilo«. Vsa verstva
govorijo o tem, da ljudje sedejo za mizo –
gre za obredno stvar – morda molijo, pre-
mišljujejo, se takrat povežejo, vmes gledajo
hrano na mizi … S tem pripravijo svoje telo,
da hrano zaužije. Sodobna družba je to vse
preskočila. Ampak te navade niso kar tako.
Imajo svoj smisel. Tudi hrano pripravljamo z
ljubeznijo. Morali bi. Smo namreč duhovna
bitja, ne samo telesna.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Ob občinskem prazniku z županom Francem Zdolškom
»IzCPrpoeivvjaioddv,ranarlesi uksermjgaoa…vmihLeeasrtona ev čtausreis,t aično
zidznezasivtmionevanjcejiujoš i
Občina se je v zadnjih desetih letih usmerila v novo
stTraruatredigziicejiomonrajaezlnvsoitrjao.teLšoakvšaokroraoszbev joejrniihzaačujiasjtmoečgeearmipteivroOavzabnrčsikkneue-
OLgabščmkinoe,s ktLaijpšorkeulrejevsiplnboigčlvuztj uežrvisdtirnčupngmoačdFnerishtinnoakcomiljiošZčpzdinljalušhkdkmmoit,
npkraierrdeajnlzeeenmti,ivšaklčojaajjsoeoubjeviklasomPjieezvrovivlutaupdrrnaainsadtoLirčmaunšekigočraagrnaercanzezemvlraostjoialraiorneazkviiodomsejao
npariijtaezminipoddo rtoučrj,ius,topvr,epdtrvasivelim žufikpnaagnnčFnrdaon. Ocgb Zitedmol,šketakpk. oiOl vb
šmntieormjjveoihnjejnčepapvrsieorhpnuroosivbčančainoVn, azOdasabončsbuionjresi tiaLana utušukrderoiesnspsotieoč,aruikjteatviesvvniroaazj ldatiueušrjstaiasvabtnvičocnisait
vrinailznpvroezj,dsešmlčoiovt aslenv.an pinradzundsiltčrnijieamizšekinntšaenprjvrej iujzjpurripsvopgeovvaavlirjlk lrišaz-
vnžzuivsonpojeausnzpoarbmečjeiOnmebe,ačaLliinandšeakoLopda.oaštknoaihgFruakznrceuepmonvjZ.edzolpšrkvoemga. vaae
RBOBJAERNTA GAOVRGJUAŠNTCINČIČ
»V občini imamo dve zdra-
vi»liSšpčir,emkjeielisintsamegol,havvsdnaaapvtrtuarovisiiltaitčinnkčai
zopamoenneunkdrjenantikvaepjlrj–eajoTohneavršmrauavrnosi dirn--
žRaivmiči,skUjestptee?ršmene –bopjripčreomti ecrožvei--
dliumZ-1o9tustdloi noistnaalebn,iaklsi ,sien vuobkbčrčieipnii
viulkavdaaegrjonajeovbsootudjebroiizumčlaoinmzka,osvoplioitkid, bničueo-
jdinhiitinnkjeesobdoemploroveasbnpvjouašitcnoevravzlieivšol«jujenzva-
uztevvmodsppnoredemrmodečjemulu. Zapaortoagzosmvmooravjarpanrzjea--
mtzeikpšllrijehallentaiohšsvseo,lgikooovjoeprornezisokrv.neosnt ov
sotbvKčaairnkiiopnopamgriaepnnrjaialvilalgj repandivinosjiv.teavordndoao-.-
čvaoakdsaoelvi idjnercuevgsitmnveanilnuifnraksatrkueoksoteucree-.
nvŽeljeoulgijmetuopemrsiipar, aodzšnatvobovijuasenzlojsekteualvrkniozreemspkoonumve-
prarzi vsivjaoljoihtuodbi čnaanšiehp?odeželje.
lPonožVmoaosjebsmt.čabinbeeinilLidageešrvjkaavozdnansimjknaapoTsrshi aeteervmmppsoaro---
vtelmekvoaml uneipkiadceijmskijeepuosvpeezšanveo,
dtnzraežtoa alismučokoi rtenupdooivpnOrozibvdačartioužnimlLii sbpširkloo-
vŠjeet.rkl 4mitktu5,o,Rls7ou.knnmueož.veUber .pmjeTabemeh,r dj2ea0nzb1bado9agjaljnešdiehe-
knoaliokboljvuebče, vkanramsleodrndjaihgodvoehri,
tturedhi oleteihmv, sdaakosmgosspeopdrini jssptvoo-
švtoovbačninjui puokvreezpaonvo ns eskvoeltiokmo
pturedvi zečopstpičrnoostpiloi.veVzearvjoa.mSkermat,-
dka, coeblčoaonbičionbo žzealiomsotrčoivmanbjoulj
espioddebmudioitlioišnkaekstliivkireastipve st mboelrji
stpuorišstuičjnejeo iznakščmitenteijsukkeredpejea.v-
noVstpi.r«vem valu so v različ-
nihLadšekloihveSnlodvaernleiješežanraipšrčeaj
okstuažjab tpurdeidsptiavvolvjalriskdoommoe--
vsitoz, aspslotahrkeješres.e Dporomizviomdantjea
tpuidvai Uv nLiaošnkiezmLj,ukbjlejarnoeksuelžibv
nLiašbkiolo. .KSatkeo sseo szparedmruegmi bveavl
ulassttrneizšntvouppriivporvaavrinlie vpdloivgaole-
vnoarugozspvooddasrtsvtovmo indormazav,odj av
toubdčintoi?krat ne bi prišlo, do
okPuožsble?dice zagotovo niso bile
ugModeneim. V,ednadavromdestnviom,ddoampai-
svtoavraerjsštivhozvelLoašdkoebmronedebloa zian-
bmdrilno.adV dto gsamjaonbjeilmi pvretephrirčazn-i
mžeeroabh.pSrevzeedma uniphičveovnai rinmeuin
ivneršjeamoebmta, kdoa pbo zšolornpeimvovtaer-
ustčvionkšeovzivtemčjimizivkaojarankjui nuapkrej-.
pPorMivč lalakaduhijkneoimkopol,riidndae bddoeolLaahjšoukmjoš aenjgahaj-
snvceihečnjkeaaorpiaijvanko.ovvaoVirenssknmeolamjsheenamsijthoo, smvtdvaaSajlrovi.-
dVvoesenm,ijkui ainrstdsataroebrjoišjoituh, jdevi vpLeroaliiškzkove.oVmdenljvia-
pkšreavdneeamjparnevjaarluavselnali,ksgmelesopdreiemnmaeeltimon,bdoea-.
bMHeelnaindeegi kiamenpajrtouim vpeollrieakg.e lsaUtšrpkaaehgmoav,pediviana
va.	su enn n omneov
P roje ktiranjetvijo epi- Skalor vjenv ipjoopinolvns
pro je kt naadok um e n tacij a zaaob novovnztnaaašvegeljojšga
,i n novouredit e vk ko munalne,epnsaotajgaLeza, šovkrosga.aSknmi
g o spo d ar s kesinfr a s trukturekdzaoeltmojvleaadnaejk,eltouiknaal l
r(fazeip rojekta IZ P- DGD-PZI),elo omejuje
ko m ujn al nakšlu re dlit ev z em ljišč za gra dnjo,
ado k umentacija z aoeg radnjo gradbe nihašk
in ž e nirs k ihšsobjekto v, nmianhoj- sneežunrojas.ti ine š
nvečvrn a:lanjozizaobOrbazčiitni molaLdae-, rih virov črp
pw w w. kos ta n j- projekt .sipp oommoočč,drržaačvu
aovmileommbanejseeje, pdraijnajvihimovoe Država razp
G r adb en irna dz orednstjae- denimi sredst
elroakvaalnmi sokunpanotsati, nbraitšečmaoj posledice teh
Te hn ič n o kt sve tov a nj en-- niih nesbreilčiah,
išžpjoeialjnden,odpkgrei oemmdterkiesjotasov,, onmbjeTlčanuidindhosisvktvr etdgenrmaonstli.veketoutliasnekeontpaorsdzeaej
osnkuopmniočsnt otsetr nit nŠapedlalJjuhjeartp, rMoMblCeTmVaLtai
prizadejala tudi prizidek k z
cenili raz-nemu domu. Kak
o? Iz kate- nutno aktualno st
e tudi na neZkaogoretošivtoevbso ktar
tvuarriisttiučdniihodsteasltainpaicviaj vizdrsžvaovjie.
zTsnkoaujnepjibenielja.e nzašgaortaozvvoopjnoatrpdriitleov-
doKseadj ajenvjeogbačidnoibLraešgkao dtreelanuv-
nos msm,asmoo
otnbočinai jidvnenčbjaenteihžkapvraei?btiivlialcev,
kj i lZdi ajgeojototovsodni oskvonitoto knpodjpol,lgaavkjnaa-
nvojiguhrotnužareitnsutoriisčstnt iičhnn nzeamnzijpvoopvd.orVovečezjsuea.l-
Sneevezdedaloso oTmherjemtnaenam Loažšhknodsinti
Rpgirrmaejdsa,nkdjerea.tleViremtluiekdeiprtveiižhteaamvrenneimočsaailmskeeo
rsazpčvroidjaio tbuivriazinmijleam, v gbroagdabtenjšioh,
tgduloarvivsontlijčhenntojupzrioasntgiučrdnadbihno jpsoeo vnveuečdsntaoi--
bnoolvj aunsjpskeišhn obvjekkljtuočvu. jZeajohtpeove-
slAarmvsa,eizpknari stlmeoRmkoiaslnooki iizphjreimdenolovrvhaeelgicliai-
ikne.dOrubgčiinpaonogurdonmiknio. Ndaentaermja
pneoadmerneonečjgaua pžpreioplinrmauvoanmnaprare,odjietkqi tušoeav
vzeačmprdida ovbbi itvaakmnojselaghrakdobobepinloihcčadimo,-
dveaoičljjileejjinujd. i eUnrpamanimaaniš,laedmiva pboodmreožečolijnmui-
(dbsoaclmjpo pr s n poravnav .
i uos)pzeašpnoi splrežinuirhesvnlitičukerivisatničju-i
nteiuhdr ezpjearmvonjesokesttjoie.vMveisvDlivemeb,rdua, mikmejerar
Lžaešlikmoozzagrtaodvitei lviekč pstoatneonvcaianlj.-
Oskbičhineanojet. vPeolliekga tsekgoaržaej l2i 0n0a
ktevmadorabtmniohčjkuiltoumdieTtrhoevr, mimanaa-
mširoitivsevliokj odozmeleunpjoakoujesnpceelvo.
nVaemndajer bpreidz oizbviteidtbuedpi rnotaizpiov-
GplraevenihDeusktirnepatoivonz.aNcaelvostenho
toubrimstoičnjeih Dpeobdraočgjirhajdenvjaidenne
nbaopmreodgeokč,ak.ar prispeva k do-
breKmakušpnoečsuotjsuicgeor sptotvr.ebe po
stTanuorivzaenmjskjie gprandongjiav, kobi čjei-
vni?času koronavirusa naj-
boPljotnreabujde avreuli,kotr. pGi rzadairtai dbii
nžaeljehlui jštuihdiponsalepdoicd.eKžealkjuš,nev
bdorudgoihtepzreadeolbihčinLaoškLeagšak, ov,
vRikmastkeirhijTeoptluicraizhem… Žpeolsimtaol,
ksil,judčanbai čsitmrapterešjkpariršalizdvo jpnrai-
umsemrneirhitezve?mljišč za gradnjo.
ToZpaeontkrerantuvtnsipzoamkolandoadnasjki epmo-
dmeeluniboegleržoimmnookzaarpvleltiokvigzlpeadde
dsoprheojedmkoavn,j taaOkoPNpriintuOrPisPtNič,nkiahr
pjeoanbusdonluiktniho nkeostpvreojbemčinljisvkoemza
pmrolardaečuinnvue.sTtiutorrisjeti, čkni itrbeonnuitsno
pžreilitjoemgraoddiitig.rali pomembno
včjlaoUcgeroeloditnniteovEmvroomčpialeir. Hizjkarpgaortialnjšejkenevagšaa-
noijvzeiijnanktauasdtjiaennaiztdmvaelajnenivhjašnazjlemaeopvgroolpjpilvsakove--
spntroiosohtgokrvroaožtljeinnseosstltuuLždabišezk(eElgVoaS.d),Kokabi krjaeo
pstroeomsaiconšecrijzaaa tduoorvviosoltslijčnnnai izh zokaprgaojojnteav--
vljanjem poplavne varnosti v
občini?
S tem, kar se v občini dogaja
na področju voda, nismo za-
dovoljni. Neprestano izvaja-
mo pritisk na Direkcijo RS za
vode, da bi se čim hitreje lotila
sanacije toka Savinje in njenih
pritokov Rečica, Lahomnica
in Gračnica. Res je tudi, da je
občina Laško izredno plazovi-
ta in vsak manjši poseg lahko
povzroči plazenje zemlje. Lani
smo bili priča pogrezanju sta-
novanjske hiše zaradi vdora
zemlje. Zelo sem vesel, da
smo pred dnevi družini, ki se
je morala izseliti, predali ključe
nadomestne hiše. Tu se je mi-
nistrstvo za okolje in prostor
zelo izkazalo, ko jepomagalo
pri nakupu te hiše. Hkrati smo
se lotili tudi sanacije največje-
ga plazu v državi v minulem
letu, to je plazu Stopce.
Kako država pomaga obči-
ni pri sanaciji plazov?
Plazov v naši občini je
Forgarnoc mZdnoolš.ekPvreerdjavmseemda mimaanOjbščei
FurraenjcaZmdoolšzeklvaesrtjnamime,i dsa riemdasOtvbič,i
medtem ko večje vsako leto
v skladu z zakonodajo prija-
vljamo na razpise ministrstva
ŽzuapaonkoOlbjčeinine LparšoksotForra. nTcrZednoulštneko:
urejamo več manjših plazov,
gkujesrta jkearosglreodžielan,asopnreadšovsoebm-
čoibnčoinzseklao ipnrfirzaasdtreulak.tuOrba, tezlma-
ssoti scesstep. rVožoabličitnui djie ptrleanzuotvnio,
kvierojegtrnoožavjoečtrkiovt esčtjoe psltaznoov-,
vmaendjskeatsetraimvbi eje. tMudedi pnrjiibmliži njeo
tduvdaijspelat ztavkšSntoihp,ckaihn, epproi sčreemdnero
roagčruonžajmo os,tadnaogvanbjoskme ohvišeprail-i
hinofdransjtermuklteutruo.laDhrkžoavsa nvisraklio,
sletvoednambeoniv sreedosdtviasnzao staundai-
ocdijodterneahrdjao, škei sgtiahbpolazzaotvo. na-
meVnizlaodmnjienmistorsbtdvobzjua sotkeov-
lojebčininpi,rotustdoir. vVesloikdoelojevabniljou
šzkoddrežanvao,naušsipienlfirausrtreusnktičuirtii
vštkervaijlenvenpihrosjkeukpteno(sntoihv Rmeočis-t
cčae,zMSarviijnajGo rvadMeacr, idjaelGnroatducdui,
vpoRsiomdsokbihiteTvopžleilceazhn, išškoedparjoe-
bgiela, tgurdaidvnjdarupgriihziKdSk.aOkbčVinrot-
jceupRriizmadskele tTuodpi loicrek,aunrsekdi ivtev-
ttkeuurr,ihsktiiničnjee vmobOoičsŠknoPovrapilmocešo,kžhoakdroTavtriauvl-
gobokazvrdijrauvLldoakošalkilnon,ei gGnaoravmčTnedicijeav,, iMRniMsmiC--
cTdsekVi riLhvčaišoTkbošspseklgribcuiiamdh vo, a, tdežtainssioosčni iak,gšuri šbmišilčaa--
ndvii hDočemib, eurtušreo…sva) il.neKsma.otežVrgseaenninanalaoššžteebgteoa,
Župan Franc Zdolšek: »Menim, da pivovarstvo v Laškem ne bo zamrlo. V to smo bili prepričani že ob prevzemu
pivovarne in verjamem, da bo šlo pivovarstvo še z večjimi koraki naprej.«
»S tem, kar se v občini dogaja na področju
voda, nismo zadovoljni. Neprestano
izvajamo pritisk na Direkcijo RS za vode,
da bi čim hitreje pristopila k sanaciji toka
Savinje in njenih pritokov.«
ki jih načrtujete, bodo še po-
umseidmrablnvo nvpašlivnaalčei nažživivljlejennjaje,
obččeamnoerv?priča tudi to, da se
vdpLrNavašlčkjarentmojev ppoiosmjleaadvmilcjaonevuoergidjrnjoeomvevnleikoč.z
pPonmuedmnbiknoav,nkailosvžobjae, hviršeed, nkai
hsporidbpnloijžensgovaoltjeritatmutdialijdoponrkeuvemvlirekonevt,,
lpjaerhenkuoorveabjatielvloktvouanrdičsnatincčanievn sRsoipmbrese.kjeiht
vToOopbličcianhsa,kLekami šjkosovbjeeotumv .sokPuzoaptečinmelii
bvgoraddsililetnidivihl zrataučzerptikisstuizčpanriihzovdoanjbajčelcignaa
dpleeotla,p. zrPairhčieodtodebkiivhgarmaizdontujšeeribszotaidčondje-
vtpaiaskpesinrej .etVzueadlgi kraoodjbeeprnraoizddmoobviišovlljajaennjjae,
dtzuraždpaivrinziahdeskreejkdasZhtderova.bvŽčseitvnljesankveeomgdau-
sdtvovemataZu DjLihaješs,klodiš.aiŽmbeiolip,mrdiozaisdbi eibkboiblljišoli
szgmdriasjvesnltnvveoncšieedl ovtmie,čkzjiamrdaepnloejmžteeožnadi-
ntveahlmopži.brPiohopozrdiakbdolnivžjinhnoai 3nm,f5oernmmitialiicjzioja-a
npsearoreamvzrmoocevi,rjeoknatarukjreaizdtmroevans,ukhtenkmorpazotai-
ojdebročvčinejučokizrvbaeotllijkšmuzjoeagjloo.čgUeapj.salmZiš,aatdtoai
mvbaoošmraaosmtraeolsipšvrčičadi,omdbaiktjrieadjvšeellamngoačnsaosjeu-
fivpnroiašsnlnicotiurvadnniojdeiondfrzržaaassvetedr,ubkeki tpburoroopstove
poarbmečdbivnuilidatenuvtdeani vjvihlRadigmealnsekjveihrovpTtsoukprilihi--
szcraeehmdsi.nteKdvaoizkdoSokdklartdmnaeagzraitpoeekdrmeiavetard-a
ntvejemLpaaoškpceomlvoi.dm uMa-?e19ninma,mdeanislae zjae
zdGralevdsetvneanitood,iondmafrsamestjerduvkeptprueirdtoe.--
Mkmleijmnoimzleolto,udidzavkjiaegznpairll,iazsiatduj erjkeistkničuZndDail
Ltsavakošsjkeao,stsnooariltmovžeobtguao,dčikeoi btsuvodsdieihmvpartlao-
pvzeanlkiikekitah. pinrikčoankcoivhatnejdangal.eUdpeavmi-,
šdianZebaodgmeontooavsrjopa,rnikzičiidepksoaotrmejnpeormitšilopi rdieo-
shkparjkaeomvooesbntnčitieni msokecidepincreion,rsadkčaeuonOs.bkPrčrbi-e-
nhv oaodbLečakinšoik.dop sovfiišnaanne ctuirraisntjičenme
dtarkMžsaevnezinmzae,šloadaipzrbbiboodllijožšnuvojsee3 s8tve0o ijtzoi--
ibnoflrjšaasvtreutukdtiusrpoo. dGbouvdoarziameoko-
pnroemnsokvii ržaezlveozjnriašzkleičpnrihogdeeloodv
LoabščkineegaLdašokZoi.dPaontegnaciMalovstzaa,
oraVozbvonjeonvaičrcaezsiltičenniinhampoodsrtopčvj,ihkrvi
soobčpinoivneezamnain sjkate. mNajpbroolj enka-s
tjoezmi iz…reKdnoončpuojčeassneo ginrazdanpljea-
nteonvoegspparemjeomstaunječepzroSsatovrisnkjioh
vakMtoavrzija mGararsdikcuat.eKreagja tianvien-
ostsitaoTlruejad,iinkifl režateoslitšrvnuojkibtčpuirnreinjgermapdnritiii-k.
dImočbaimntvoteuinprvoiesmsttiiečtnonriijeor, zakazi svooobkjčnuiipniopli
LvaeMlšikeoad?kpmeteitmijsikparzeejemmljinšička iing
žekZloiejomloni saeijnmajijhveevszeipcl,oesdrtaapvnrietaijmetulajrei-1
ustsKipčuneoltoudprenrjaoevjmenkotscete. inTztarlezuteaLma2ljš0išk0čo8a.
vskoljNnuečapijtvriivmšj evrornboačpisznkasikikonm pdertižozavnva--n
nijezp,jreaomjseektnut ropisbritnsičponveove edžkejlpaervzinooihšskrtjaeon
pbrinoogmvei ongaZori,čdiasalkanaiplerecMžiionvsept–ijseCe. ecZlajzetgo.o
Ksmlmjuoečnntaoamvriaonzizslgotrogsdtav,oivhdiažneinvkaermčakjarj,aeta
tpoouZdslpaertilloig,,rdbjeabuboki pibnrieliotjevtlroenbTiuavorzijsa-t
sdkSoirdheabtpnrrnoeihdgoerdjbaovbvnooidnsot dpnarae sjkemmlioeptrvie-
ojabjhečnibnciiestvžveLeanvšoskeop poineronSjoemsktutaečvaiitrmiskpeiolik-
pstroiepsrktaevplrjraeicdnioejebdiPvoavnraujavsgn, ribaOodbPpePrneNijhe, l
pdroevdovljseenmj, pLraešdkvose–mjuzga (smtavobste
čberezzSoagvljiinčjnoegva Modatrisijaa. Grad-
V zadnjem času veliko go-
svočrimevor ovt,rajntroesbtna ijme ovbedilentoi,-
dstai.vVorbečginjiipiozstpeevšseontoe gnramdiejo-
nkgajoajlmzeasoaobrpsčrkineesckpei jopšvreoenrzaačdvuenel..«dKeankaorjtae
znaapfirneadnucjierjaonvjeotbučrinstiičLnaeškdoe?-
cjauvTniinkospmtrie,odsntka očpnerzciemLmearhjeojagmvrandeincgjoa
szkkaovuleopsdaajrsSksteikpoLvadešvzkoaozv,eotmonra)e.ljetvPueodm-i
dzbaorebpgnruomSjaeovcibniijjloeo touzdrnizLamadšagk.reaHgdaknrdjaoo-
žtZieidliezaznonebigšačkiMensokseitnag.farZapnsrtjorružakečtliumnreao
vnšeaRmbimoelnjsjkpaiomhvoeTzošaeptilviocebaliahk,ozzddaraokvdiaalir--
stšnmkeaog kartadujeadni–arLhj aitšrzkoao tiupnriRzpeirmmavs,iklvei
dtTeeomlpnlsicmOei.sPlPuONbtul,jdukibizlajgeainofbroajsmet,roudkva-
ntbuaorsovl,e pdkranihjtiiohvdsnmejenmsaelcloeižhtbuedk, okpni očslao--
unjsaemvtuaeldrijiezknoenlavedstagurrsaikzdaenmsjot,emzmaoorTsartjeuo-
čsmeluzežrSjietai–vLitnaujšdoki,odp, arsebbči ismveaečlcrimebmopmrienoj
zodabočbreailtian koga.rkaDodvenoljosatvnatoengjkeaolčmeissoatsrilstnkueo.
Tnpeaovpoerbazsavevežo, nouedrienCjveenljsaotsidctoijseZpiordedahnpaei---
rjgaalj noMimhosoptžoan.tiTo, rspetangrukotsanpo…osdVmasroesvkt eofagjzaei
iepnnriatdukorobisipvtaoičnmnjaegmzaebmrnalojzišvzčoa.jaUp prteuabmdii-,
vdraulcpgereiintpeotmulornivseitcebe.oHovkberččaijntiihei ,ztelpežrvaovo-.
orMadčinurinestakresotbvSočaivnzianifijnen,fraasnsactjirrujaektubdrioli
dtnuoarsjistbotipčsnezo guvrdeaečdjjnsitmjveoikvaovlnetjsoeabdrusrkusei-
išpntoetkvi,alvomztidloornžvievipzarrnvejiedpnšopoloorvtinecižhepnirni,-
crheokldornenjaetgimvanoilgheotapč..riSzSoetvreiemšdča,b kotiamsko
toubdčiindpoooskmeogetlmidrebžnnaaavkoozkmaaer ranzevkjošaij
rtnauazrlivozožmjbav,ncfiaenlaotentmnci roapbmočdoirnopič.rijruedšie-
tčvaeNk,aon.vaE mnparoijmsetteubrdoPi intvuovdi inm vcoevsletitčkjeoz,
pgSraaivsdinpnjejoov vatulRrikimstspičkrniohomTinoefptonlriicmarahac,zikj--i
sbkroetgmuadecinepintovtmriaeo(mžTjbIeCng)a vpsRorviemedzisaškvčiah.
LTSaotašprkliiecmgaaho,simtn baporomdnoeob? pnor. ušili in
naSedvreudgae,m mmoestu,vv mŠmarairjjae--
gtir,azšgkreamdiliovnionvkeugaj,evkzlejluočnpoo-s
mpleomčnbikeinintukdoilezsatros,kokesrtezbo.
kParemedivoimndesknio pnjerotmuidekit niozovsotavkrreo--
gžaiščme.esHtnkeragtai jbeoddroa imzvoegdoečnei
preoutispmopelraivtinni uaknrj.epPirzedzvašsčeimto
gžreelezanuitšokveoprnosi tpajreomv eRti,mksikjieh
nTaompleicnajheninv cPeisvtonvea irnforaLsatršukko-
nUtuanrjievo.inšO,jibsh čtieommbečrbinobsotkrpiehibvaopvrnaierzknnaaj
adotob,bjekiklaitomgvanpodrgouožšbitvoi,lljmaetenado dsmtrauevgsnitmo
logoovgsitsiotlinčnonaoHmpoorcvehečkzrkavauort. itOnrsitjrregdosnvjpii-
dnpeorle, dkstilaobrgoeosgtva. lPmarheikszotnnpaeongsjataajvbeldjoerdnaoi
Lnašdkreuggaembompeosstuta. lUtpaakmo ob,odlaj
u,bponomarzaoivb večnansattusnldieiodzbnačjiahdnr,mubgeoesepdcoeihs-
njsapjvurnezojgeslotiid.OoPvPinNe, Lkaišjkeegpao.gBojil zjea
oovdiNnkasudkpighormapdreinnčjjeoevnatienhhj doovbeLhsaešskžtaenvmibh,i
oinnrafvtroeačsbtokrsuntjkaigtnuiarnnvbirhsilttisepnroeovmj.eketmirab-
»V o bčin i jeetr enu tn ovečvkotr s touzpla zov,
medg kateri mi jebtudi pr ibližn oo» dhvaj se tasktnš
ta kš nih,vki ne pos redno ogroža jor najbolje
sta novanjske hiše ali infrastrukturo. «HER
nje in začetek del. Gre za dr-
žavni projekt, občina pri njem
sodeluje s pripravo OPPN.
Odkup stavb, gradnjo mostu
in izvedbo protipoplavnih
ukrepov bo financirala drža-
va. Hkrati pričakujemo, d1a se
bo čim prej začela tudi gradnja
ceste Hrastnik–Zidani Most z
deGvilaecdijeo ptruorti sLtiačšnkemuin, fkrjae-r
sjetroubketnuerme pšreedtvoi:deondo Pniavdoa--
vljaevrannejeLkaošlkeesarsstkee dpotbi imli evd
nsaavsilnejdsksotvion dzavsoarvasnkoo Trergi ijloil.i-
jeT,Kouapknroi aokvdaljvžaiestepnroteusndaoimvikomuoletdsutornbne-i-
čcgieannejet,edmrr,aorLbvaeščksteuagdvaib? oi dbodrtžraevbea,
keinVoedrnogaebstrlsaekvdoanpjoirhbonjteokdvtnietiihz, kebvaor obpbo--
sjakpviemljteifinsnrreadznspčtinvsii.z iNazazonibvjnezorvaočoubdnečalia--
mnMooe.sttundei ipnriTtreuhbarjheivtekutluicreniihn
idneKilanufulrtlauiscrtnpruirokcttieubnratnenirhkij.peProržijde okvbtieihlsi
včsmasotnaturaedmsi tervomršokepishktnaoesbmrčeidnjssetvkdaerguza.
Upgrpaoadrmančojou, ndkaa,bnroaeldsizopanacaijjšesikPpeirgvoaojevskaitsri--
dnteoamLkaoa.šnkHcoakrdlaeotliao bčooedmnoeborpeprnirreienidnoitvdvialei
bstaolfimnneoapnvocdvirašuilgnai,e p,aovvlsoezvaincdainppjeirhlijhalvoee--
dtvinhtjlebghiasitlnevtejaanvzon izombraraanznjsivkaeorthltj iaptveroketjvi.
žDstevarolearmhankmo ezTsatrničelimlliijjper,dekrnuio.svPmorootjeajklo-t
nkpiurhippirlaoivvllerjtašoiznsm,. magoorvaamleoc pnraimtečear--
njaoVzaosubrnsekodvritbietiv, psdtraairhebogoadnmsjlaeusžtsniolea--
cčgiaasjluendianras.nlaTikmuaejenvutu.odObi bčonignoriovmaknoeot
pbuosksplaeojdceeivcnaani,j glzedzezaaonvsaotdrtoo,vmdana jzjaea
eovkastrorsnetvšoojme sžkkeuilphturreracnzemj deoertdrziašajčraiandoei,.
cdSovmvooirdatanu-od1 iž9 e?plriemdonporviliamgoi dizitziivzia,
čkiamNkaovj evzčeačdgjoejtaotvenižtoiasvnteiaidnsopmrzierasegtdnoia--
tpoeavrokvizvriasšačdkaejimnav čznaojsasuvt.in,Tihkuidpsioogvlrjeišdmine
znvamdpnersjeitdnuleokmgresptruierdoiisbštčirčuanzuihgmlpaoskintvuiti-i
edppnroiidkmeoemvt,. ipjereodtvesžeilmi dTehleorvmanajnee,
gLraeVškozoba,čžisnetoilizrmiatvdoenunjisadtvvpaeorildteijteičtdijma.-
Pbjerotelejdšvems peomožgnosojosetszeoabvpčrvaierneloidkmiithv, etd.ea-
žparveadhlazgnaajošliptoisrFtaoi,btoko:i SsdrHeelEdaRsjotPeAv
tiuzriozbmčiun, sskaejgnaihpčreornaečumnoare–
nzapiozvbeodljaštaiv, ek, dkaij jibho žtealijpoav-
nsvoogjaemspkertaljauh. kKoatzearežipvreoljaekntae
ostberičuairjeezsnninnčailči aina. ntPaončačkiant?i je
treSbaktruadjei vnnaimnai dsakljunpjenousktrme-i
pine zdrožbačvaen, iksi mjeoz uvraevsčneičrjiilituže-
rkiazrmnuekzaajgiodteojv: opotsutdaivipliresmceoj
pfiotnmeasgnaala.prostem v Rimskih
TvoKpLalaijcšavkhae.sm VkoStdedržaruažpžauajnoinam, Včorl-hou-
vneoakbdačL,ianošakbičmvanzsmadonpujoirehgdulilemi tpiljahar.kvi-
treiošhčjata,epžtouksrithiazvčmilaiaso.ighOr,abjvečikvnaMstkeararihja
ožGidrveaidlmicloui ?n…ocToaj košben18n. aučirni vso-
deVlosvaaknjsae opbočasnvoovjeprsiopoočraabsi
tpenrmoripapčreurjeneilszkEkidhuošsnrJjeadlmosvtieš,verkajezlani če--
npaotsedrreosdkžei nvzlgjpoaodukoakvzrianetpaerel,j.,k Vkriačtikakšs,nihe
šsžilreilšjiiemoikmoo,alijdcoai,ljjzuebdiljrejua. ldeecmdotkeuž-ko
v službi zdaj Foobtot:eShHuEkRrPeA
Št. 44, 4. november 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Nov zdravnik sprejema
neopredeljene bolnike
Vsi zaposleni družinski
zdravniki v Zdravstvenem
domu Laško imajo izpol-
njene kvote, zato so se s
težavo, da bolniki ostajajo
brez osebnih zdravnikov,
srečevali tudi Laškem. No-
vembra je tam začel delati
zdravnik družinske me-
dicine Miha Korošec, dr.
med., ki sprejema bolnike
brez izbranega zdravnika.
»Vse občanke in občane
občine Laško, ki še nimajo
izbranega osebnega zdrav-
nika, obveščamo, da lahko
do petka, 5. novembra 2021,
v ZD Laško podpišejo izjavo
o izbiri osebnega zdravni-
ka,« sporoča direktorica la-
škega zdravstvenega doma
mag. Janja Knapič. Knapi-
čeva je pred časom za Novi
tednik zatrdila, da jim je v
ZD Laško mar za vse bol-
nike, tako za opredeljene
kot za neopredeljene, in da
so enako dobro poskrbeli
za vse. Za neopredeljene
V ZD Laško pravijo, da je za zdravstveno oskrbo vseh občanov dobro poskrbljeno.
bolnike je tako vsak dan
na voljo ambulanta, ki je v
pripravljenosti za njihovo
obravnavo.
Po ocenah Zavoda za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije naj bi bilo v Slo-
veniji brez izbranega oseb-
nega zdravnika kar 130 tisoč
zavarovanih oseb.
BA
Foto: SHERPA
Kdo so občinski
nagrajenci?
Občina Laško svoj praznik obeležuje 7. novembra v
spomin na prvo omembo Laškega kot trga v pisnem
viru, to je v listini Leopolda VI., ki ima datum 7. no-
vembra 1227. Slavnostno sejo s podelitvijo občinskih
priznaj bodo letos pripravili ob koncu prazničnega
dogajanja 19. novembra ob 18. uri v Thermani Laško.
Zlata grba Občine Laško bosta prejela dolgoletna rav-
nateljica OŠ Laško Slavica Šmerc za uspešno delo na
področju vzgoje in izobraževanja ter dolgoletni sekretar
Območnega združenja RK Laško, prostovoljec, kulturnik
in humanitarec Vlado Marot za dolgoletno prizadevno
delo na omenjenih področjih.
S srebrnimi grbi bodo nagrajeni Tomaž Jernejšek za iz-
jemne športne dosežke, Zdenko Lipovšek za dolgoletno
prizadevno delo v Košarkarskem klubu Laško, Danijel
Medved za uspešno delo na gospodarskem področju in
Albin Simonič za zasluge na področju razvoja in popu-
larizacije športnega plezanja.
Prejemniki bronastih grbov so Drago Hriberšek za
prizadevno delo pri urejanju javnih cvetličnih nasadov
in zelenih površin ter Janez Pušnik Aleš za aktivno in
predano delo v Krajevni skupnosti Laško.
Župan bo podelil tudi kristalne grbe. Te bodo prejeli
zlati maturanti Nik Hrastnik, Gaja Kolšek, Kaja Gričar,
Urša Kodrin, Alen Cigler, Benjamin Jeran, Laura Bre-
znikar in Urška Plahuta.
BA

inox izdelki

Vabilo
Zgornja Rečica 81, 3270 Laško
PE: Bežigrajska ulica 4d, 3000 Celje
Direktor: 031 729 773
Tehnični direktor: 041 201 988
matjaz.breznik89@gmail.com
info@klenovsek.si
www.klenovsek.si
Vsem občanom in obča nkam očestit amo ob občinskem prazniku!

Vljudno Vas vabim na proslavo ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 19. novembra 2021, ob 18.
uri, v Veliki dvorani Thermane Laško.
Ob tej priložnosti bodo podeljena najvišja občinska priznanja.
Župan Občine Laško
higienske ukrepe in PCT pogoj.
Spoštovane občanke in spoštovani
občani Laškega!
Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo.
Želimo vam čim več medsebojnega sožitja in
razumevanja.
Predvsem pa ravnajte odgovorno in ostanite
zdravi.
Kolektiv Veterinarske postaje Laško
www.veterina-lasko.com
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 44, 4. november 2021
Zelišča in izdelki Barbke Rode iz Virina
Med in izdelki z medom Čebelarstva, lectarstva in apiturizma Šolar
Obiskovalce v občino privablja tudi blagovna znamka Okusiti Laško
Po čem ima okus Laško?
Turizem je v občini Laško paradna panoga. Obisko-
valcev v občino ne privabljajo le zdravilna termalna
voda, festival Pivo in cvetje ter kulturne in naravne
posebnosti, ampak vedno bolj tudi bogata laška kulina-
rika, ki temelji na tradiciji in je združena pod kolektiv-
no blagovno znamko Okusiti Laško. Z njo ohranjajo in
nadgrajujejo gastronomsko dediščino območja, spod-
bujajo trajnostni gastronomski turizem in lokalno sa-
mooskrbo ter poudarjajo pomen prehrane za zdravje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
»Začeli smo rahlo srame- številni ponudniki lokalnih
žljivo pred nekaj leti,« pravi
župan Občine Laško Franc
Zdolšek. »Na začetku smo
nekoliko dvomili. Sicer je bilo
vse zelo lepo napisano, izved-
be pa je bilo bolj malo,« se
spominja. In kot zadovoljno
opaža, se je blagovna znamka
Okusiti Laško v zadnjem času
razvila v že precej prepozna-
no blagovno znamko.
Borza lokalnih
živil za krepitev
blagovne znamke
Pred štirimi leti je Občina
Laško organizirala 1. Borzo
lokalnih živil v sodelovanju
z društvom kmečkih žena.
Po županovih besedah so se
pridelkov in izdelkov v občini
takrat prvič srečali med seboj
in tudi z uporabniki. Ob tem
opaža, da sta se dejavnost
oziroma sodelovanje med
njimi v zadnjih štirih letih
lepo razvila.
Letos je Občina Laško v so-
delovanju s tamkajšnjo izpo-
stavo KGZ Celje, Thermano in
Stikom Laško organizirala že
3. Borzo lokalnih živil. Njen
cilj je bil, da bi na območju
LAS Raznolikost podeželja
skupaj začrtali pot nadaljnje-
ga sodelovanja in povezovanja
ter da bi še okrepili lokalno
prehransko samooskrbo, krat-
ke dobavne verige in razvoj
vsebin kolektivne blagovne
znamke Okusiti Laško. Ponu-
dniki pridelkov in prehranskih
izdelkov, gostinci ter predstav-
niki javnih zavodov so se stri-
njali, da so lahko zadovoljni
z dosedanjim delom, ter se
hkrati zavezali k stalnim iz-
boljšavam in sledenju najbolj-
šim na tem področju. Strinjali
so se, da morajo vzpostaviti
digitalizirano platformo za na-
ročanje lokalno pridelane hra-
ne, ki bo vsem udeležencem
omogočala uvid v trenutno
ponudbo in povpraševanje,
ter omogočiti vsem občanom
Laškega prostor dostopa do
lokalno pridelanih živil, ki bo
na voljo od ponedeljka do so-
bote. Trenutno so v ta namen
na voljo le sredini dopoldan-
ski Domači kotički, sobotna
tržnica in Laški sejem vsak
prvi petek v mesecu.
Lokalne specialitete
V blagovno znamko Okusi-
ti Laško je vključenih že več
kot 70 pridelkov, izdelkov,
jedi in storitev. Stik Laško
vsako leto objavi razpis in
podeli certifikate kakovosti.
Na mizi z najbolj značilnimi
okusi iz Laškega vas bodo
tako pričakale lokalne speci-
alitete, ustvarjene s svežimi
in doma pridelanimi sesta-
vinami. Ali kot pravijo v Sti-
ku Laško: »Laško ima okus
po lokalno značilni pregreti
smetani, ki svoj pravi odte-
nek dobi v krušni peči. Laško
je zdravo kot med, ki ga tudi
v zdraviliških parkih nabirajo
čebele. Laško je lahkotno, a
polno kot njegovo pivo. Diši
po divjih in gojenih zeliščih.«
Izbor jedi in pijač iz občine
Laško je priznan slovenski
etnolog ter raziskovalec kul-
turne in gastronomske dedi-
ščine dr. Janez Bogataj (ki je
pomembno soustvarjal tudi
kolektivno blagovno znamko
Okusiti Laško) vključil tudi v
svojo monografijo Gastrono-
mija Slovenije.
Da ste v Laškem, boste to-
rej vedeli, ko boste okusili
medenko in laško pivo ter
svatovsko pogačo, žemeljno
in kolinsko ali furežno po-
tico, postrv na jurkloštrski
način, laški lonec z lečo in
s koprivami, zeliščni liker iz
52 zelišč ali eliksir dolgega
življenja … Ali ko se boste
povabili na kulinarično raz-
vajanje na grad Tabor, na la-
ško »južino« v Thermano in
na pečena jabolka v Rimske
terme, dodajajo v Stiku La-
ško.
Foto: Občina Laško
Ekološka kmetija Očko
Potice s kmetije Krokarca
Št. 44, 4. november 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Najbolj laško
Laška medenka
V najbolj laški sladici so združeni med, orehi in pregreta
smetana. Izjemen okus ustvarja tradicionalna priprava. Med
jedmi z znakom Okusi Laškega je ta sladica prava kraljica.
Potica s pregreto smetano
Slovenija slovi po poticah. Potica, še posebej tista z ore-
hovim nadevom, je simbol slovenske kulinarike. Potica
s pregreto smetano je tradicionalna dobrota Laškega. V
kvašenem testu je nadev iz rumenjakov in smetane, ki
se do zlato rumene barve segreva v peči. Za kilogram te
smetane je treba kar 12 litrov mleka. Ko se prevreto mleko
ohladi, z njega poberemo smetanasto plast, jo natrgamo na
manjše kose in vsaj tri ure pregrevamo v pečici. Vmes jo
večkrat premešamo, da se lepo zapeče in rahlo karamelizi-
ra. V Laškem skrbne gospodinje pripravljajo tudi žemeljno
potico – zloženko iz testa s plastmi žemeljnih rezin in z
nadevom iz pregrete smetane. Pripravljajo jo na primer na
kmetiji Kozmus in Ekološki kmetiji Primož.
Laška južina
Laščani so nekdaj le redko jedli meso. Laški izvirni vege-
tarijanski obed sestavljajo prosena kaša, krompir, fi žol in z
medom glazirana zelenjava.
V sodelovanju s čebelami
Laško je čebelam prijazna občina. Laški čebelarji bogatijo
gastronomsko ponudbo območja z medom, s cvetnim prahom
in z drugimi medenimi pridelki in izdelki. Pri več čebelarjih
lahko spoznavate dediščino čebelarjenja in nakupujete med
preverjeno odlične kakovosti. Pri čebelarjih lahko izkusite
tudi apiterapijo.
Iz kotlov blizu sadovnjakov
Slivovo, hruškovo in jabolčno žganje, žganje z zelišči in
brinovimi jagodami ter zeliščni likerji so odlična spremljava
laških obedov. Po hribih okoli Laškega širijo svoje krošnje
stare jablane, hruške in slive, po travnikih in zeliščnih vrtovih
rastejo tiste zeli, ki so jih že davno nazaj z žganjem povezo-
vali menihi iz Jurkloštra. Mojstri žganjekuhe znajo s sadjem
združiti cvetje stoletnih lip in jagode z brinovih grmov.
Pečena jabolka s pregreto smetano
Okus jabolk, ki so se nekoč pekla v žerjavici na prostem
ali v peči, dobi nove razsežnosti v kozarcu, kjer jim družbo
dela lokalno značilna pregreta smetana.
Iz narave in zeliščnih vrtov
Za zdravje in dobro počutje v Laškem skrbijo tudi Jur-
kloštrski izviri zdravja, izdelki z navdihi kartuzijanske mo-
drosti, ter cela vrsta zelišč, združenih v čajne in začimbne
mešanice. Laško je od nekdaj območje zeliščarskih znanj.
Tradicije, ki segajo do keltskih časov in so hkrati neločlji-
vo povezane s kartuzijo Jurklošter, ohranjajo zeliščarji,
ki prave izvire zdravja še najdejo na razkošno cvetočih
travnikih ter na lastnih zeliščarskih vrtovih, ki so pogosto
tudi prostor posebnih doživetij.
Vir: Stik Laško
Tel: 041 794 272
Email: info@servislipovsek.com
MATEJA ZUPANC S. P.,
Belovo 14, 3270 LAŠKO
PRODAJA IN SERVIS drobne kmetijske mehanizacije –
motorne žage, vrtne kosilnice,
kose z nitko, vrtni traktorji, čistilci, pihalci listja, vibro plošče, agregati, snežne freze,…
Znamke: Husqvarna, Jonsered, Mcculloch, Lavor, Comet, BCS, Ferrari, Grilo, …
Ugodno in vedno na zalogi tudi razni rezervni deli kot so olja, verige, meči, glave laksov,
zaščitna oprema – rokavice, čevlji, hlače, čelade,…


FLIKCA
ekspresna
popravila
-	Hitro in ugodno popravilo oblačil tudi usnjenih
-	Krajšanje original rob jeansa in ostalih dolžin ...
- Menjava zadrg, podlog, žepov ...
-	Ožanje in širjenje oblačil ... tudi usnjenih
-	Popravilo raztrganin ... tudi usnjenih
PE NOVA VAS
Ul. m. Grevenbroich 9, Celje, tel.: 031 843 029
po, to, če, pe od 8. do 16. ure
sre od 8. do 18. ure
so od 8. do 12. ure
PE LAŠKO
Trubarjeva 1, Laško, tel.: 031 288 908
od po do pe od 8. do 16. ure
so od 8. do 12. ure	Magdalena Zupan s.p.





32
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 44, 4. november 2021
Plaz naj bi ukrotili
Dve leti živeli v strahu
V občini se je začela sanacija enega največjih plazov
v državi, ki se je nad zaselkom Stopce sprožil pred
dvema letoma. Posnetki prizadetega območja so bili
strašljivi. Plaz, ki se je raztezal v velikosti 600 krat
120 metrov, je skoraj odnesel vas, saj je bil od prve
hiše oddaljen manj kot sto metrov. Povzročil je za
skoraj štiri milijone evrov škode.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Prebivalci vasi Stopce so od
novembra 2019, ko se je plaz
sprožil, živeli v strahu. Zemlja
se ni umirila še več tednov.
S seboj je odnašala drevesa,
krajani so se bali, da bodo na-
slednje na vrsti njihove hiše.
Na srečo prebivalcev vasi ni
bilo treba izseliti, a je plazeča
zemlja pustila posledice na sta-
novanjskih ter gospodarskih
poslopjih. Poškodbe so nastale
tudi na javnem vodovodnem
omrežju in rezervoarju, na do-
stopni cesti do rezervoarja, na
javni poti Lahomno–Stopce–
Vrh nad Laškim, prizadetih je
bilo tudi več hektarjev gozdnih
in travnatih površin.
Interventni ukrepi
V Občini Laško so se takoj
lotili interventnih ukrepov.
Plaz, njegove dejavnosti in
spremembe je v naslednjih te-
Dve leti po sprožitvi plazu se je začela njegova sanacija, ki bo zahtevna in draga.
dnih ves čas spremljal geolog.
Izvajalci Komunale Laško so
redno čistili odvodne kanale z
območja plazu ter vzpostavili
sistem vodooskrbe na prizade-
tem območju, da krajani niso
bili niti en dan brez vode. Na-
rejena sta bila nov vodohran inj
cevovod do naselja. Opravljen
je bil geodetski posnetek priza-
detega območja, naročene sol
bile geološke raziskave. Pred-
stavniki okoljskega ministrstva
so ob ogledu območja ocenili,j
da bodo za pripravo projektne
dokumentacije za sanacijo pla-
zu potrebovali približno pol
leta. Da bodo dela zahtevna,i
draga in dolgotrajna, je biloj
jasno.
Začetek del
Dve leti po sprožitvi plazu
se je začela njegova sanacija.
Dela izvaja na javnem razpi-
in
vcraeijjpao
obprroedp
R
Sjv,orpnhailjzbinvilaapzoagtolečdistnoanpičlazp, oklietsje sjeo unnaidfo nrmase ezlajmeme- StdorGžpaacvleaerviizj lavaeMšdklaaileolešbtavči2Zn0gi1os2rpnsrj oi žRiel -nove»mIzdbarjaa 2ta0k1o9o.
sovu. »iNzebprreadsntaovljpivo jde jetmjaelceKdirtuagkačeinzv
iRpproreedgd papršoeklknreiamsnSi otlraikbtuuilnnisaeo- . »vŠViejaepleorsjneaabmelje etpoomšnnoj,es
ddoavinsjkeih pstarvobj.eVkztne-nazraepjesnem tEavkroovi
dsoopobt.rots,poeočdomndaoersmatžbbavoe včn azodsneuibžjaanmvnanjluioivkvočikvsj,uoeklktaiuzhrrnnegaa-
isszobeonlrjaue- mtvmuoirdnNiSzznmatoa3a0povčcbceeoetnbatčičmiinnjdei tdorLaoalMvšgb.kioopi.rjroVe dčsspntoao--
v. Sakrun- o vGpirl»raaedancdajepgdoolražvmaozvoeba nojuggjraeatdmoi ua,nr«sotjvvaparajavl-i
džanmuircpeoč,anšpnučFromiotrtiezliatapnpdnoiaupkclnoavaZvarnnadioshl,očazjilioSdšTa,jrveeainkvujii.ascaboabonM oavlNeoašv
ensPkoa govhGeodrčedjbšinhajekinhn. aOdalinbveviishhrkne kgedoablnbeooroippjseorptiblZoada- veloplžrbjie-i
sptarviibla ližsvMtinrllauaodkoit1munr,sen6kneajempknrnei,ijdlinoigjobaovitoenvbepian3fZ0eria-dlv-ertnoivci,
Vs e em ot«amo bčanom in občankam
Kot je še dejal naš sogo-
iskr en o čestitamo
Skupna vrednost državnih
obanvrpcopiraiz niku Laškega!
Foto: GrupA … sedanji podvoz se bo z novo ureditvijo spremenil v podhod, namenKo lekt ivo EEA. Medved
EEA Medved d.o.o.
Podšmihel 1c, 3270 Laško
Tel. št.: 03 733 89 70 / E-mail: info@eea.si / www.eea.si
oirkdi Ačlbeumsa,«rje boboskozranjšantjeemn ddeel vleMžar
ispderusekndnikjisgpteoevMevdihaalpaMrTiarslaevpšic–easvlMiakaaljeaoš- držPaovmaa
roešzaikr. oma ministrstvo za odokkou-
loijzrnkepjeog,diavžnelkoepazntzerišrokiaosvpotoroozgvorbr,Liuoamšgpkrroaee–fssRtdkimitmnseeki emTokpnkliOjcioegbib ipojzeričzer
repulibržaoer jbeEildki vptarereddsiKtnaovclbjreenaki zPSirisimmkooanž vevPoguprdalafiarkei-k,
rčegaolrač, ičO, AblmčainM.aKaLrlai,nš, kIzoid.orCenleomtdeenlo
rzu.nesek projektnaektaatekriodruzgni.ašoap
plarizbližno 1,9 migla»ilaPj,oriknnoalaisktoaerjavjnerj buoiklvon.jmi
Dntealcaijonaj bi biliamakmošne pčreacnej aočevto
eavpmlljpreržnevitvuoilčmjneeonptsjnteoippkrlioosomvueovjtpeaiucnvsa itemtspamocrbajmi,eh.ofočojtuoa.dgvrtnaofirjjjesgminaov
laersttvau. in fotografiji. puščino. Za knjigo s
uudvi noakvMiraulezšaelvoežFmboej,atkvoi- : OnnaabpsčsviaonjaoamraLljaad šoskat nove
Pristna pivska izkušnja
v središču Laškega
Pivnica Savinja
Doživite pristno pivsko izkušnjo v središču Laškega, na čudoviti terasi in v prostorih,
kjer je bilo leta 1825 zvarjeno prvo pivo. Poleg različnih vrst laškega piva ponujamo
kraft piva pivovarn Green Gold, Protagonist in Clef, ki se odlično podajo k našim
slastnim burgerjem, perutničkam, svinjskim rebrcam in drugim jedem iz ponudbe.
Vsako sredo in vsak prvi petek v mesecu teraso preplavijo vonji pečenih svinjskih krač,
zato vabljeni, da si jih rezervirate vnaprej.
Z mesecem novembrom vam nudimo tudi sladke vaflje! Vabljeni na naše dobrote in
spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu – Pivnica Savinja.
Mitja Moškotevc s.p., Mestna ulica 2, 3270 Laško
mmtours@siol.net, www.mmtours.si
AVTOBUSNI PREVOZI,
TURISTIČNA AGENCIJA
051 668 700
Predbožični izleti
Silvestrovanja
Trenutno najbolj
aktualno: Martinovanja

Št. 44, 4. november 2021
INFORMACIJE
33
Po urejenem odseku proge med Celjem in Zidanim Mostom hitreje in bolj prijetno
Vozi me vlak …
S ciljem, da bi izboljšali že-
lezniško omrežje in povezave
v državi, se je Direkcija RS za
infrastrukturo (DRSI) pred
leti lotila izvajanja naložb, ki
pomenijo uresničevanje tega
cilja. Med projekti je bila tudi
nadgradnja železniške proge
na odseku Zidani Most–Celje
v dolžini 26,2 km, ki se je zače-
la leta 2016 in končala letos. S
tem se je povečala prepustna
zmogljivost proge iz 328 na
354 vlakov na dan, prav tako
se je skrajšal vozni čas vlakov
za 5 ur na dan.
Končna vrednost investicije
bo znašala nekaj manj kot 230
milijonov evrov, kar je približno
50 milijonov manj od vredno-
sti, določene v investicijskem
programu. Zagotovljeno je tudi
sofinanciranje v vrednosti 90,6
milijona evrov z evropskimi
sredstvi v okviru Instrumenta za
povezovanje Evrope.
Nadgradnja treh
odsekov
V sklopu projekta je bila iz-
vedena nadgradnja na treh od-
sekih železniške proge in sicer
od Zidanega Mosta do Rimskih
Toplic, od Rimskih Toplic do La-
škega in od Laškega do Celje. Z
novo podobo se ponašajo tudi
železniške postaje Celje, Laško
in Rimske Toplice. Na postajah
so bili zgrajeni novi peroni,
ki imajo sedaj lažji in varnej-
ši dostop prilagojen gibalno
oviranim osebam. Ukinjeni so
bili tudi nivojski prehodi na
postajah Rimske Toplice in La-
ško ter trije nivojski prehodi na
odseku Rimske Toplice–Laško.
Prav tako sta bila zgrajena nova
podvoza in sicer v Marija Grad-
cu in v Rimskih Toplicah vključ-
no s cestno ter ostalo pripada-
jočo infrastrukturo. V okviru
tega projekta je zrasel tudi nov,
123 metrov dolg cestni most
čez Savinjo v Marija Gradcu, ki
zdaj povezuje glavno cesto G1-
5/0328 Laško–Šmarjeta na de-
snem bregu Savinje s cesto R3-
681/4006 Laško–Breze–Šentjur
na levem bregu. V okviru pro-
jekta je bilo poskrbljeno tudi
za zaščito pred hrupom, saj je
bilo postavljenih približno 3,5
kilometra novih protihrupnih
ograj.
Del evropskih povezav
Železniški odsek Zidani Most–
Celje je sestavni del glavne žele-
zniške proge številka 30, ki vodi
od Zidanega Mosta do Šentilja
in državne meje. Proga je bila
zgrajena v letih 1846–1849 kot
del takratne Južne železnice, ki
je povezovala Dunaj s Trstom.
Danes je del evropskih tran-
sportnih koridorjev oziroma
evropskega jedrnega omrežja.
Za vse proge na tem omrežju se
na ravni Evrope vzpostavlja tako
imenovano interoperabilnost
– osni pritisk 22,5 ton, proga
mora omogočiti hitrost do 100
km/h in vožnjo vlakov dolžine
740 metrov. Proge morajo biti
opremljene s sistemom za vo-
denje vlakov ETCS in sistemom
za komunikacijo GSM-R.
Z nadgradnjo 26 kilometrov
dolgega železniškega odseka
Zidani Most–Celje ter z nadgra-
dnjo odsekov Poljčane–Sloven-
ska Bistrica, Maribor–Šentilj in
vozlišča Pragersko, bo na celo-
Cilji projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most–Celje
•	zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (dovoljeni pritiski 22,5 t/os),
•	povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 328 na 354 vlakov/dan,
•	povečanje prevozne zmogljivosti proge iz 20,56 na 24,41 milijona neto ton/leto,
•	povečanje izkoriščenosti tovornih vlakov,
•	skrajšanje voznih časov vlakov,
•	zmanjšanje stroškov vzdrževanja,
•	učinkovitejše vodenje prometa,
•	izpolnjevanje tehničnih specifikacij za interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema
za konvencionalne hitrosti,
•	uporabnost predmetnega železniškega odseka za funkcionalno ovirane osebe,
•	povečanje prometne varnosti.
tnem koridorju od Kopra do Šen-
tilja oz. do Hodoša zagotovljena
nosilnost proge kategorije D
(dovoljeni pritiski 22,5 t/os), kar
pomeni odpravo ozkega grla na
progi, posledično pa povečanje
prepustne in prevozne zmoglji-
vosti in skrajšanje voznih časov.
Z izvedbo celotne naložbe se
železniški promet odvija bolj op-
timalno, kar pripomore k njegovi
večji konkurenčnosti in možnosti
preusmeritev prometnih tokov v
korist železnice. S preusmeritvijo
prometa s ceste na železnico se
bodo zmanjšale tudi okoljske
obremenitve. Zmanjšali se bodo
tudi izpusti NOx in CO ter toplo-
grednega CO2, s čimer bodo tudi
bližje cilji EU o zmanjšanju izpu-
stov toplogrednih plinov.
Foto: arhiv DRSI
Projekt je bil izpeljan v več sklopih:
Nadgradnja železniških postaj Celje in Laško
TRAJANJE: oktober 2016–junij 2018
Nadgradnja železniških odsekov Rimske Toplice–Laško
in Laško–Celje
TRAJANJE: november 2017–januar 2020
Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most–Rimske
Toplice in železniške postaje Rimske Toplice
TRAJANJE: marec 2019–maj 2021
Gradnja mosta čez Savinjo v Marija Gradcu pri Laškem
TRAJANJE: februar 2019–november 2020
Izvedba protihrupnih ograj
TRAJANJE: maj 2018–maj 2020

Urejena železniška in cestna infrastruktura v Marija Gradcu
Tudi Rimske Toplice imajo preurejeno železniško postajo.
Železniška postaja Celje v novi podobi
Nov most čez Savinjo v Marija Gradcu je bil del projekta nadgradnje železniške proge med Celjem in Zidanim Mostom.
V Laškem je postaja lepša in prijaznejša za potnike.
Kaj vse je bilo narejeno v zadnjih letih na progi med Celjem
in Zidanim Mostom?
Na železniških odsekih Rimske Toplice–Laško in Laško–Celje je bilo zamenjanih 27,2 kilometrov
tirov, 29,5 kilometrov vozne mreže, saniranih je bilo 7 mostov, 4 podhodi, 10 podvozov, en nadvoz,
26 podpornih oz. opornih zidov ter 32 prepustov.
Na železniškem odseku Zidani Most–Rimske Toplice je bilo nadgrajenih 12 kilometrov tirov in
zamenjanih je bilo 13,6 kilometra vozne mreže. Izvedena je bila tudi kompletna sanacija vseh
obstoječih objektov (22 prepustov, 2 mostova, podvoz, 26 opornih oz. podpornih zidov) ter na
novo je bila zgrajena nova pilotna stena.
V okviru nadgradnje železniških postaj Celje potniška in tovorna, Laško in Rimske Toplice je bilo
zgrajenih 5 novih peronov, 2 izvennivojska dostopa za potnike na peron in vse tri postaje so na
novo opremljene z dvigali.
Ukinjeni so bili štirje nivojski prehodi, zgrajena nova podvoza v Marija Gradcu in Rimskih Toplicah
vključno s cestno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Zgrajen je bil nov, 123 metrov dolg cestni most čez Savinjo v Marija Gradcu.
Postavljenih je bilo približno 3,5 kilometra novih protihrupnih ograj.
34
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Št. 44, 4. november 2021
Ko mlad športnik pristane na vozičku
Življenja ni konec,
le cilji se spremenijo
»Bil je vroč avgustovski dan pred približno osmimi
leti, ob koncu drugega letnika fakultete. Bili smo mladi
in nori, bi lahko rekel. S prijatelji smo čez dan popivali,
zabava se je zavlekla v večer in ta se je podaljšal pozno
v noč. In kaj prija na toplo poletno noč, ko nehaš po-
pivati? Nočno kopanje, seveda,« se Luka Plavčak spo-
minja usodnega dne, ki je povsem spremenil njegovo
življenje. Mlad fant in dejaven športnik z veliko cilji se
je moral spoprijeti z diagnozo tetraplegija. Poškodba
ga je zaznamovala, vendar ga ni ustavila.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Prepričan sam vase in v
svoje plavalne sposobnosti se
je oblečen pognal v vodo. Pri
skoku si je opraskal čelo, a ga
nekaj kapljic krvi ni odvrnilo
od tega, da ne bi skočil še en-
krat. Enkrat preveč. Danes to
ve. Takrat žal ni.
»Prepričan sem bil, da znam
skočiti in hitro splavati na po-
vršje, tudi ko je voda nizka.
Ampak ko je človek vinjen, ima
počasnejše reflekse, mehke
roke, mehek vrat in neprištev-
no glavo. In zgodilo se je. Ta
skok je bil usoden,« pravi da-
nes tridesetletni Luka Plavčak,
ki je v času nesreče v Portorožu
študiral pomorstvo. Po skoku
s pomola je ob oseki z glavo
zadel ob tla in si poškodoval
vrat, četrto do šesto vretence
je bilo zdrobljeno, prvo je poči-
lo. »V vodi sem obležal kot list
in na srečo so se prijatelji kljub
opitemu stanju odzvali dovolj
trezno in takoj poklicali na po-
moč. Ko se še nisem zavedal,
da je stvar resna, so drugi to že
vedeli,« pravi.
Reševalce so čakali dobro
uro. Ko so prišli in ocenili nje-
govo stanje, so nemudoma
organizirali prevoz s helikop-
terjem v Ljubljano.
Odločen, da to ni
konec
Nekdanji perspektiven ju-
doist in vsestranski športnik,
mladenič na vrhuncu svojih
moči, prepričan, da lahko v
življenju doseže vse, je nemo-
čen obležal. Po treh dneh se je
zbudil iz kome. »Takrat je res
vse izgledalo zelo črno. Prvi
teden po komi je bil res težak
in črn, ko sem gledal obupane
in žalostne starše, prijatelje in
vse, ki so stali ob moji postelji.
Nihče ni bil nasmejan, nihče
me ni zmogel bodriti, vsi so
mi v solzah povedali, da bom
zmogel, ker sem borec. To je
bilo res težko,« se spominja
prvih dni v bolnišnici.
Po sedmih dneh so ga zdrav-
niki zaradi zapletov ponovno
»poslali« v globok spanec. Ko
so ga prebudili, je bilo njegovo
stanje še naprej zelo resno in
nepredvidljivo. Tudi v njego-
vih mislih ni bilo sonca, vse
so zastirali temni oblaki. Ko je
ob svoji postelji videl jokati ne-
močnega in skrušenega očeta,
se je v njem nekaj premaknilo.
»Očeta prej nisem videl jokati
in ko mi je v solzah dejal, da
sem jaz njegov čudež, me je
to tako ganilo, da sem v glavi
preklopil na ›pozitivo‹. Rekel
sem si, da bom naredil vse, da
se bom iz tega izvlekel,« pravi
Luka o trenutku, ki je vplival
na nadaljnji potek zdravljenja.
Dokaj hitro se je namreč nje-
govo zdravstveno stanje začelo
izboljševati, vedno manj je po-
treboval dodaten kisik, počasi
so začeli odklapljati cevke z
njegovega telesa. Po približno
mesecu si je toliko opomogel,
da je lahko zapustil bolnišnico,
zdravljenje in rehabilitacijo je
nadaljeval v Univerzitetnem re-
habilitacijskem inštitutu Soča.
Tam je ostal štiri mesece. Če-
prav je privajanje na nov način
življenja težko, to, kot pravi,
niso bili najbolj zahtevni tedni
in meseci. »Kruta realnost te
udari šele takrat, ko prideš do-
mov,« pravi. »V Soči si obkrožen
s sebi enakimi, z ljudmi, ki ima-
jo podobne težave, se učijo ena-
kih stvari, ob podpori osebja,
ki mu tvoje stanje ni ›čudno‹.
Prav tako je prilagojena vsa in-
frastruktura. V zunanjem svetu
ni tako. In zato se najtežji del
rehabilitacije začne, ko zapustiš
varno zavetje ustanove. Takrat
se prava borba šele začne.«
Majhne prepreke,
veliki izzivi
Luka prihaja iz Rogatca, ve-
čino otroških in najstniških let
»Mami mi je vedno govorila: ›Luka, bolj
se imej rad. Ne samo življenja, prijateljev,
športa. Sebe imej rad.‹ Takrat nisem
razumel. Vse do nesreče. Zdaj vem, kaj je
želela povedati. Zato, imejte se radi.«
nizirala dobrodelni koncert, na
katerem so dijaki zbirali denar
za vzpenjalnik, ki so ga name-
stili v bloku. S tem so Luku in
njegovim najbližjim močno
olajšali vsakodnevne poti.
Glede na težo poškodbe so
mu predpisali uporabo električ-
nega vozička. Nanj je čakal ne-
kaj mesecev, a ko ga je dobil, je
hitro spoznal, da to ni zanj. »To
je bila katastrofa. Ko sem sedel
v ta voziček, sem bil zavit v
vato. S pritiskom na gumb sem
se pomikal do pet kilometrov
na uro. To bi pomenilo, da res
ne bi imel nič več od gibanja,
od telesa, torej od življenja,«
razlaga in pravi, da je preprosto
vedel, da se je treba zadeve lotiti
drugače. Da lahko, da zmore in
da mora izkusiti tudi nevarno-
sti, pasti in padce. Vedel je, da
lahko v življenju kljub invali-
dnosti izkusi in doseže veliko
več. »Električni voziček sem
dal na stran in kupil navadne-
ga. Temu je spet sledilo obdobje
novih spoznanj in učenja. »Ko
prideš prvič ven z navadnim vo-
zičkom in s tankimi gumami,
je preživel v Celju. Starša sta se
že pred njegovo nesrečo loči-
la. Ker skrb za težjega invalida
zahteva veliko fizične moči,
Lukova mama pa je živela
sama, je Luka, ko se je vrnil iz
Soče, živel pri očetu.
»V bloku brez dvigala je bil to
kar izziv. Poleg tega je bilo tre-
ba prenoviti celotno kopalnico
in nasploh stanovanje prilago-
diti invalidu,« razlaga. Lepo so
ga takrat presenetili na srednji
šoli, ki jo je obiskoval, bil je na-
mreč dijak športnega oddelka I.
gimnazije v Celju. Šola je orga-
te uniči že najmanjša klančina,
kamenček na poti te ustavi, da
ne govorim o pločniku brez
klančine. Potem se začneš bo-
riti s takšnimi ovirami.«
Ko se je s temi ovirami bolj
ali manj uspešno spopadel, je
začel resno razmišljati, da bi
se osamosvojil, da bi se vrnil
v Ljubljano, končal študij in si
življenje uredil po svoje.
Ko postaneš breme
»Pol leta sem živel pri očetu
in sem začel opažati, da to zanj
predstavlja vedno večje napor,
Luka si je kot dejaven športnik povsem drugače predstavljal svojo priho-
dnost. Po maturi na I. gimnaziji v Celju je po dveh letih »pavziranja« odšel
v vojsko, potem pa študirat na fakulteto za pomorstvo. Kot zabave željan
mladostnik je pred sedmimi leti nepremišljeno skočil s pomola v prenizko
vodo. Postal je tetraplegik in pristal na vozičku. To je bila boleča lekcija, ki
ga je izoblikovala v človeka, kakršen je danes.
Št. 44, 4. november 2021
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
35
stres. Zanj je bilo veliko težje
kot zame. Bil sem namreč pov-
sem odvisen od tuje pomoči,
a sem hkrati imel svoje želje.
Skrb zame je močno zarezala
v očetovo življenje in življenje
njegove družine,« pripoveduje
Luka, ki si je bolj kot varnost
želel samostojnost.
Ko je izvedel, da so v enem
od študentskih domov v Lju-
bljani sobe prilagojene invali-
dom in da med tednom obstaja
tudi možnost asistence, se je
odločil za drzen korak. Selitev
v Ljubljano. »Odločil sem se, da
bom zmogel. Seveda ob podpo-
ri prijateljev in tedanje asistent-
ke gospe Kristine. Tako sem se
podal na samostojno pot in ni
mi žal,« pravi in prizna, da ni
bilo lahko. »Še vedno ni, am-
pak če imaš ob sebi ljudi, ki ti
pomagajo, te sprejmejo in sku-
šajo razumeti, potem se da.«
Prijatelja spoznaš v
nesreči
Ko se je preselil v Ljubljano,
je imel pomoč spremljevalca,
čigar pristojnosti so bile zara-
di posebnih domskih pravil
omejene. Zato je bil odvisen
predvsem od pomoči prija-
teljev, ki jih je lahko poklical
kadarkoli, tudi sredi noči, če
je moral na primer na strani-
šče. »Od konca leta 2014 do
2017 sem bil res odvisen pred-
vsem od podpore prijateljev.
Davor, Urh, Aljaž, Miha, hvala
za vse,« se zaveda sreče, ki jo
je imel, da so mu takrat fantje
znali stati ob strani.
»Družina mi danes pomeni veliko več kot
prej. V času rehabilitacije sem ugotovil,
da je veliko bolj pomembno, da se kdaj
oglasim babici in teti, jima povem, da sem
v redu, kot vsem, ki so se mi kdaj lepo
nasmejali.«
Ko je bil leta 2019 sprejet nov
zakon, je imel možnost – glede
na stopnjo in oceno invalidno-
sti – zaposliti štiri asistente.
Zaposlil je prijatelje. »To je bila
›win-win‹ kombinacija. Oni so
dobili delo, jaz sem dobil po-
trebno pomoč in podporo,«
zadovoljno pravi Luka, ki tako
vsak dan na novo odpira vrata
v svet samostojnosti.
Nesreča ni spremenila le
njegovega načina življenja,
ampak tudi pogled na življe-
nje. Pred njo se je družil z
mnogimi, danes je obkrožen
z desetimi dobrimi prijatelji.
Z mnogimi je prekinil stike.
»V času rehabilitacije sem
ugotovil, da je veliko bolj po-
Ko je začenjal na novo, se je srečal
z atletiko. Hitro je pokazal športni
potencial in leta 2017 že nastopil
na svetovnem prvenstvu v Londonu.
Trenutno atletike veliko ne trenira,
a se bo na štadion zagotovo še vr-
nil. Ko bo odkljukal še nekaj drugih
ciljev v svoji tabeli.
membno, da se kdaj oglasim
babici in teti, jima povem, da
sem v redu, kot vsem, ki so se
mi kdaj lepo nasmejali.« Dru-
žina mu danes pomeni veliko
več kot prej. »Šele po nesreči
sem spoznal, kaj je življenje
in kaj od mene zahteva. Prej
sem želel biti le postaven,
imeti veliko denarja in dobro
živeti. Na življenje nisem znal
pogledati z drugega zornega
kota. Zdaj to znam. In danes
življenje veliko bolj cenim,«
pravi hvaležen za novo prilo-
žnost.
Korak za korakom,
cilj za ciljem
Ko se je preselil v Ljubljano,
se je odločil, da bo nadaljeval
študij. Študij pomorstva je
moral opustiti, a priložnosti
je bilo veliko. »Ljudje so me
skušali usmeriti v ekonomijo
in računalništvo, češ da je na
tem področju veliko sedečega
dela. A to res ni bilo zame.« V
šoli ga je, kot pravi, poleg špor-
ta zanima zgodovina. In ker
mu je novo življenje ponudilo
veliko možnosti za branje, se
je naposled odločil za ta štu-
dij. »Čeprav sem vedel, da bo
latinščino težko streti, sem se
odločil za enopredmetni štu-
dij. Pri dvopredmetnem bi se
temu predmetu izognil. A sem
si rekel: ›Luka, vedno si izbiral
bližnjice, tokrat je ne boš‹. In je
nisem. A se je na koncu izka-
zalo, da je bila prav latinščina
prevelika prepreka.« Čeprav
študija zgodovine ni končal,
se je veliko naučil. Ne samo o
zgodovini, tudi o sedanjosti. In
na krilih preteklosti gradi svojo
prihodnost.
Ne želi biti breme. Ne želi
živeti od podpore države, dru-
žine in prijateljev. Želi delati.
Tako se je odločil za poklicno
rehabilitacijo, pred njo je bil kot
tetraplegik z najvišjo stopnjo in-
validnosti nezaposljiv. »Zaradi
epidemije se je ves postopek
precej zavlekel, a verjamem,
da se bom lahko že kmalu sa-
mozaposlil,« se veseli novih
začetkov. Prakso je že opravil
in se s pomočjo Davida Raz-
borška in Barbare Kos kot pre-
davatelj pridružil ekipi Zavoda
Vozim. V okviru predavanj in
srečanj, ki jih organizira zavod,
je svojo zgodbo že delil tudi s
celjskimi zaporniki in z mla-
dimi v prevzgojnem domu v
Radečah. »Verjamem, da lahko
s svojo zgodbo koga usmerim
na svetlo stran. Tudi ko se zdi
vse povsem črno in brez izho-
da, se da. Ni lahko. Treba je res
veliko volje in truda. Treba se
je naučiti prositi za pomoč, am-
pak se da. Prav je, da ljudem, ki
se znajdejo v navidez brezizho-
dni situaciji, povemo, da lahko
tok življenja obrnejo v svetlejši,
prijaznejši jutri.«
Luka je zelo sistematičen
človek. Vse cilje si zapiše v
tabelo. In tem zapisom tudi
sledi. Veliko je že dosegel, a
je spisek novih ciljev zelo dolg
in se vsakodnevno dopolnjuje.
Predvsem želi ponovno opraviti
izpit za avto in imeti svoje sta-
novanje. Trenutno je na čakalni
listi za pridobitev neprofitnega
stanovanja, prilagojenega inva-
lidom. »Pričakujem, da se bom
že konec tega ali v prvi polovici
prihodnjega leta lahko vselil v
svoje stanovanje. Star sem tri-
deset let in res je čas, da tudi
na tem področju naredim korak
naprej. Zdaj ko imam že pribli-
žno leto dni dekle, bi bilo res
super, če bi imel tudi svoje sta-
novanje,« pravi in takoj doda,
da se tudi v bivalni enoti zveze
paraplegikov zelo dobro počuti.
»Tudi s ›cimrom‹ se zelo dobro
razumem. Ampak čutim, da je
čas za novo avanturo.«
Ljubezen ne izbira
Ko se je Luka ponesrečil, je
imel dekle, s katerim se je ka-
sneje razšel. »Bila sva mlada in
razmerje je bilo ves čas, skupaj
sva bila tri leta, ›burno‹. Skupaj,
narazen,« pove in pristavi, da
najverjetneje na razhod ni
vlivala samo poškodba. »Pa
vendar, ko prideš na voziček,
se večina ljubezenskih zgodb
konča. Ne vem, zakaj, tako pač
je,« skomigne z rameni.
»Ko sem začel to novo ži-
vljenje, sem bil pet let sam. Po
vsem tem času si niti nisem
želel dekleta. Rekel sem si, da
morda kasneje, ko bom izpeljal
zastavljene cilje, ko bom imel
službo, naredil izpit za avto in
se preselil na svoje. Potem je
prišla Sanja,« pravi srečno za-
ljubljen Luka.
Sanja je pri njegovi sosedi, s
katero so se večkrat družili ob
kuhanju, delala kot osebna asi-
stentka. In nekega dne je usoda
želela, da sta se njuna pogleda
srečala: »Preskočila je iskrica in
nekaj se je skuhalo,« v smehu
pove Sanja. Luka doda: »Govo-
ril sem si, daj zberi se, nimaš
časa za takšne stvari, bodi re-
sen, ostani pri svojih ciljih.«
Sodeloval je tudi na tekaški prireditvi, ki je v športu povezala svet.
Danes Luka svoje cilje deli s
Sanjo. Zavedata se, da v nobeni
zvezi ni lahko, v njuni bo verje-
tno treba rešiti še kakšno doda-
tno oviro. »Če so čustva prava,
potem se vse da,« sta soglasna.
Smrček sreče
Že približno leto Luku življe-
nje lepša in olajšuje tudi ko-
smatinec Bono, triletni labra-
dorec, izšolan pes pomočnik.
»Z Bonom se odlično ujameva
in dopolnjujeva. Je živahen in
občasno nagajiv, bi rekel, da mi
je karakterno precej podoben,«
pravi Luka, ki je z Bonovo po-
močjo lahko šel po več letih pr-
vič sam iz bloka. »Vhodna vrata
so težka in sam jih ne morem
odpreti. Z Bonovo pomočjo jih
lahko. Na kljuko dam posebno
pletenico, mu rečem ›odpri‹, on
v igri potegne pletenico in s tem
odpre vrata.«
Tudi sicer je Bono v Lukovo
življenje in v življenje vseh, ki
z njim plujejo po tej reki ži-
vljenja, vnesel veliko vreče in
veselja ter dobre energije, ki jo
lahko oddajajo le živali.
Športu se ni odrekel
Luka Plavčak je bil pred ne-
srečo aktiven športnik. Ljube-
zen do gibanja in tekmovanj v
njem ostaja še danes. Ko se je
preselil v Ljubljano, se je začel
ukvarjati z atletiko, s katero ga
je seznanil Janez Hudej. »Go-
spod Hudej je prišel k meni že
v Sočo, da me je malce spod-
budil, mi dal vedeti, da ni ko-
nec in da obstaja veliko stvari,
ki jih še lahko počnem.«
Hudej je Luko povabil na
atletsko tekmo, ga seznanil z
metom kija in ga tako navdu-
šil, da se je zakopal v trenin-
ge. Med letoma 2015 in 2017
je s prijatelji veliko treniral,
pri treningih mu je pomagala
in ga usmerjala trenerka Živa
Cesar in Luka Cmok. Z njeno
pomočjo je uspel doseči nor-
mo za uvrstitev na svetovno
prvenstvo. Tako je leta 2017
na prvenstvu v Londonu za-
stopal barve Slovenije. »Tam
sem videl, da je tudi šport
invalidov lahko na zelo vi-
soki, profesionalni ravni,« se
spominja. Pred potjo je moral
izbrati, ali naj z njim potuje
trenerka ali osebni asistent.
Zaradi svojega stanja se je
moral odločiti za slednjega in
tako je na tekmovališču ostal
brez strokovne podpore. »V
Sloveniji je v marsikateri pa-
nogi šport invalidov še vedno
bolj ›hobi liga‹. Gre bolj za to,
da so ljudje zadovoljni s tem,
da nekaj počnejo, da ne obu-
pajo nad življenjem, kot za
resno tekmovanje. V tujini je
stvar drugačna.«
To spoznanje mu ni vzelo
poguma in motivacije za tre-
ning, pravi. Čeprav zadnji dve
leti, delno tudi zaradi epide-
mije, atletike skoraj ne treni-
ra, je prepričan, da se bo na
tekmovališče še vrnil.
Trenutno se rekreativno
ukvarja z ragbijem, ki mu ga
je pred dvema letoma presta-
vil Aleš Kramolc, ki je igral
tudi za avstrijsko reprezen-
tanco. Pri naših severnih so-
sedih je ta šport precej bolje
razvit kot pri nas. Posamezni
zanesenjaki so sicer skušali
novo športno panogo pribli-
žati ljudem, pripravili so tudi
ekshibicijsko tekmo, a ni bilo
pravega navdušenja ne med
invalidi ne med sponzorji.
Tako fantje občasno igrajo za
zabavo. »Z letošnjim šolskim
letom sta nam OŠ Miran Jarca
Ljubljana in Športno društvo
invalid Ljubljana zagotovila
prepotreben termin za izva-
janje aktivnosti,« pove z za-
dovoljnim nasmehom.
Foto: SHERPA in
osebni arhiv
36
KNJIŽNICA MALO DRUGAČE
Št. 44, 4. november 2021
Petnajst let domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec
Ljubiteljica zgodovine, ki se
dobro znajde v domoznanstvu
Največkrat jo boste našli med zbiranjem, urejanjem,
vnašanjem in digitaliziranjem starega gradiva, razgle-
dnic in drugih podobnih zapisov, ki jih Medobčinska
splošna knjižnica Žalec hrani v domoznanskem oddel-
ku, ki je že petnajst let pomemben skrbnik zgodovine
Spodnje Savinjske doline. Karmen Kreže, ki je otroštvo
preživela na Polzeli in zdaj živi v Hrastniku, pri svojem
delu vidno uživa. Le kako ne bi, ko ji je pisano na kožo.
Kot velika ljubiteljica zgodovine in bibliotekarstva ima
namreč srečo, da njena služba združuje prav obe ome-
njeni področji, ki ju je doštudirala.
ŠPELA OŽIR
V zgodovino se je zaljubi-
la že kot desetletnica, ko na
televiziji ni zamudila nobene
oddaje o slovenskih gradovih.
Ti so jo tako prevzeli, da je
neprestano govorila, da jih
bo, ko bo odrasla, raziskova-
la. Tudi pri izbiri srednje šole
ji je bilo, kot danes v smehu
prizna, pomembno, kako
stara je zgradba, v kateri do-
muje srednješolski program.
Prepričala jo je zunanjost I.
gimnazije v Celju, kjer je tudi
vsa štiri leta njeno zanimanje
za zgodovino – predvsem za
srednji vek in za začetek no-
vega veka – ni minilo.
Najbolj jo kot ro-
jeno Spodnje-
savinjčanko še
danes navdu-
»Ena
glavnih nalog
domoznanskega
šujejo Žovneški, saj je zanjo
njihov grad Žovnek eden
najpomembnejših na Sloven-
skem, zagotovo tudi zato, ker
od tam izvirajo Celjski grofje.
Po srednji šoli je bilo, kot si
lahko mislite, nekaj samou-
mevnega, da je izbrala študij
zgodovine. Ob njej se je odlo-
čila še za bibliotekarstvo. Pot
v žalsko knjižnico jo je zane-
sla leta 2002 v sklopu študij-
ske prakse v drugem letniku.
Stik s knjižnico je nato ohra-
njala z občasnim študentskim
delom. Takrat še Medobčin-
ska matična knjižnica Žalec
je leta 2006 s pomočjo mini-
strstva za kulturo in Občine
Žalec odprla in organizirala
domoznanski odde-
lek. Karmen Kre-
že je v tem času
diplomirala,
se prijavila na
razpis za strokovnega delavca
v omenjenem oddelku in bila
izbrana. Da bo imela srečo,
da bo lahko pri svojem delu
prepletala znanje zgodovine
in biblotekarstva, si nikoli ni
upala niti pomisliti. »Domo-
znanstvo je nekaj posebnega
in ni za vsakogar, ker moraš to
delo imeti rad. Dobro moraš
poznati svoje območje, ki te
mora zanimati. Le s širjenjem
poznanstev se dokoplješ do
kakšnega zanimivega gradiva
ali izveš kaj novega.«
Od starih
knjig do
promocijskega
materiala
In kaj sploh je
domoznanski
oddelek? »Do-
moznanstvo
pomeni
po-

oddelka je promocija
domoznanskega
gradiva in s tem
knjižnice.«
Karmen Kreže je profesorica zgodovine in
univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Od
leta 2006 je zaposlena v Medobčinski
splošni knjižnici Žalec, kjer
je vodja domo-
znanskega
oddelka.

Obiskovalci, ki zavijejo v ta del žalske knjižnice, zagotovo z zanimanje pogledajo skoraj sto let
stare ovitke, v katere je nekdanji Mirosan zavijal jabolka.


Najbolj zanimivo in dragoceno gradivo, ki ga hrani domoznanski oddelek v Žalcu, je knjiga iz leta 1620, natisnjena
v Pragi in napisana v nemškem jeziku.
Št. 44, 4. november 2021
KNJIŽNICA MALO DRUGAČE
37
Gradivo domoznanskega oddelka je varno spravljeno v škatlah, ki jih izdeluje Zgodovinski arhiv Celje. Nekatere knjižnice še danes nimajo prostorskih možnosti, da bi imele tako dobro organiziran domoznanski oddelek, kot ga ima
žalska knjižnica, ki je še nedolgo nazaj v sklopu prezidave zgradbe, v kateri domuje Dom II. slovenskega tabora Žalec, dobila dodatne prostore.
Svoje mesto v domoznanskem
oddelku imajo še razglednice,
fotografije, notno in kartografsko
gradivo, načrti, koledarji
gasilskih društev in nenazadnje
promocijsko gradivo znanih
lokalnih podjetij.


Vedno pomembnejšo vlogo ima
računalnik, s pomočjo katerega
digitalizirajo in vnašajo gradivo. Ta
način obdelave podatkov je pomemben,
da si lahko kdorkoli, kjerkoli in
kadarkoli pogledamo gradivo, pri čemer
original ostaja varno spravljen.
znavanje svoje zgodovine in
lokalnega okolja. Ker žalska
knjižnica pokriva območje
celotne Spodnje Savinjske
doline, njen domoznanski
oddelek hrani in obdeluje
zgodovinsko dokumentarno
gradivo za to območje,« po-
jasni in nadaljuje, da hranijo
tiste monografske in serijske
publikacije, ki so z dolino
povezane bodisi zaradi av-
torjev bodisi zaradi vsebine.
Svoje mesto v domoznan-
skem oddelku imajo še raz-
glednice, fotografije, notno in
kartografsko gradivo, načrti,
koledarji gasilskih društev
in nenazadnje promocijsko
gradivo znanih lokalnih
podjetij. »Pomembno se mi
zdi, da zbiramo tudi tega za-
dnjega. Na primer današnji
ovitki za čokolado bodo čez
dvajset, trideset let zanimi-
vi.« In to je še kako res. Obi-
skovalci, ki zavijejo v ta del
žalske knjižnice, zagotovo z
zanimanjem pogledajo skoraj
sto let stare ovitke, v katere
je nekdanji Mirosan zavijal
jabolka. Najbolj zanimivo
in dragoceno gradivo, ki ga
hrani domoznanski oddelek
v Žalcu, je knjiga iz leta 1620,
natisnjena v Pragi in napisa-
na v nemškem jeziku. »Za
Spodnjo Savinjsko dolino je
pomemben njen zadnji del,
ki obravnava popis protirefor-
macijske komisije, ki je vko-
rakala na območje Spodnje
Štajerske z nalogo, da mora
vse, kar je protestantskega,
uničiti. Na takšen način so
prvič omenjene Govče pri
Žalcu,« pojasni zgodovinar-
ka, ki med brskanjem po knji-
žnih policah v nadaljevanju
izpostavi gradivo Vranšana
Lawoslava Schwentnerja,
zelo pomembnega založnika
in mecena skoraj vseh moder-
nistov na prelomu iz 19. v 20.
»Domoznanstvo je nekaj posebnega in ni
za vsakogar, ker moraš to delo imeti rad.
Dobro moraš poznati svoje območje, ki te
mora zanimati.«
stoletje, tudi Ivana Cankarja,
s katerim sta bila dobra pri-
jatelja. In zakaj Schwentner-
ju pravijo oče slovenskega
založništva? Zavzemal se je,
da knjige niso zgolj nepregle-
dno besedilo, temveč da tudi
izgledajo dobro. Je namreč
prvi, ki je v otroške slikanice
uvedel ilustracije.
Ključno je
sodelovanje
»Ena glavnih nalog domo-
znanskega oddelka je promo-
cija domoznanskega gradiva
in s tem knjižnice. Bolj kot je
oddelek dejaven na tem po-
dročju, bolj ljudje izvejo, kaj
delamo, in nam prinesejo gra-
divo,« še dodaja bibliotekar-
ka, ki s tem namenom sama
ali v sodelovanju s sodelavci
iz knjižnice ali drugih usta-
nov ob večjih obletnicah ali
dogodkih pripravlja razsta-
ve. V preteklih letih so bile o
znanih Žalčanih Franu Roble-
ku, Janezu Hausenbichlerju
in Fanny Haussmann ter ob
80-letnici žalskih operet in
ob 140-letnici PGD Žalec. Zelo
dobro se je prijel pogovorni
večer Utrip domoznanstva,
na katerem se ob pogovoru
s Karmen ali z njeno sode-
lovalo Tanjo Pilih mesečno v
žalski knjižnici predstavljajo
različna lokalna društva, po-
samezniki, družine ali celo
krajevne skupnosti iz Spodnje
Savinjske doline. Z vsem tem
želijo med prebivalci Spodnje
Savinjske doline narediti od-
delek prepoznaven, da se bo
še več ljudi obrnilo nanj tako
s kakšnim zanimivim gradi-
vom ali med poizvedovanjem
o njihovi preteklosti. »Želimo
si pridobiti zaupanje lokalne
skupnosti, da je pri nas gradi-
vo na varnem in da ga lahko
kadarkoli vzamejo nazaj. Ali
da si samo zabeležimo, kjer
se kakšno pomembno gradivo
nahaja, da vemo, s kom lahko
navežemo stik, če kaj kdo po-
trebuje. Velikokrat se namreč
na nas obrnejo šole, dijaki ali
študenti,« še ob koncu dodaja
Krežetova.
Foto: Andraž Purg – GrupA
38
PORTRET
Št. 44, 4. november 2021
Sara Gorišek uspešno premagala raka dojk
»Želela sem videti, kako
odraščata moja otroka«
»Za mano je še en uspešno opravljen tehnični pregled,«
vsakega pol leta svojim najbližjim v šaljivem tonu spo-
roči Sara Gorišek iz Šmarja pri Jelšah. V mislih ima
pregled na onkološkem inštitutu. Ko je bila stara
26 let, je med jutranjim poležavanjem s svojima
malčkoma v levi dojki povsem naključno začuti-
la nenavadno zatrdlino. Zdravniki so jo najprej
skušali potolažiti, da je premlada, da bi bilo kaj
resnega. A izvidi punkcije so govorili drugače.
Mlada mamica je moč pri premagovanju bo-
lezni črpala prav iz ljubezni do svojih otrok,
do hčerke Nike, ki je bila takrat stara enajst
mesecev, ter sina Jakoba, ki je takrat imel dve
leti in pol.
TINA STRMČNIK
Ko je poleti 2018 zatipala zatrdlino, ji občutek ni dal
miru. Ginekologa zaradi obdobja dopustov ni mogla
priklicati, zato se je na pregled naročila pri osebni
zdravnici. Ta je menila, da gre verjetno
za vneto žlezo, Sari je dala napotnico
za ultrazvočni pregled. Še isti dan
se je odpravila v Medical Center
Rogaška, kjer je kot diplomira-
na inženirka radiologije ravno
takrat opravljala pripravništvo.
Zdravnik je takoj povedal, da
ne gre za zamašeno žlezo, na-
pisal ji je napotnico za punk-
cijo in za mamografijo dojke.
»V Splošni bolnišnici Celje so
punkcijo opravili, a mamogra-
fije niso želeli narediti. Zavrnili
so me, da naj bi bila premlada,
da bi lahko bilo kaj drugega.
Tudi tam sem več let opravljala
študijsko prakso, zato me je nji-
hov odziv potrl,« je dejala.
Ko je po desetih dneh poklicala
osebno zdravnico, ji je ta predla-
gala, naj se oglasi v ambulanti. Ta-
»Ko sem stopila iz
ambulante, kjer sem
prejemala kemoterapije,
sem bila vedno zelo lačna,
vedno sem moža prosila, naj
mi prinese sendvič.«
krat je Sari intuicija že govorila, da izvid
punkcije najbrž ni dober. Ko je slišala, da
ima raka dojk, so ji v oči privrele solze. Z
napotnico za zdravljenje na onkološkem
inštitutu v roki je poklicala moža, mu
povedala, kakšen je izvid, in ga prosila,
naj pride po njo v zdravstveni dom.
»Doživel je ogromen šok. Še danes
ne ve, kako se je sploh pripeljal do
mene. Seveda tudi meni ni bilo lah-
ko. Vendar sem svojo bolezen spre-
jela drugače kot okolica. Zdi se mi,
da je v prvih dneh mož potrebo-
val še več spodbude kot jaz. Ko je
prišel k sebi, se je odločil, da me
bo na poti ozdravitve spremljal,
kamorkoli bo treba.«
Lasje v sinovi dlani
Naslednji dan je že prestopi-
la vrata onkološkega inštituta v
Ljubljani. Spominja se, da je me-
dicinska sestra, ki jo je sprejela,
pospešeno »obračala telefone«,
klicala različne številke, da bi
mlado bolnico iz Šmarja sprejeli
takoj. Uredila je, da jo je še isti
dan pregledal kirurg, da jo je spre-
jel zdravnik, ki odloča o kemote-
rapiji. Opravili so ji mamografijo,
rentgensko slikanje pljuč, punkcijo
Sara Gorišek je konec leta 2018 prestala
zadnjo operacijo. Zdravljenje je končala,
zdaj ne jemlje zdravil. Vsakega pol leta ima
preglede na ljubljanskem onkološkem inštitutu.
dojke. Ker je zaradi raka dojke zbolela tudi njena babica,
so Sari svetovali še pregled pri genetiku.
Zdravniki so ji predlagali šest kemoterapij, saj so
upali, da se bo tumor zmanjšal, tako da bi lahko
odstranili le prizadeti del dojke. Ker je že kdaj prej
slišala pripovedovati ljudi o slabostih, slabem
počutju, se je tudi vanjo naselil strah. Po prvi
kemoterapiji si je zaželela obrok iz restavracije
s hitro hrano, saj jo je skrbelo, da kasneje ne
bo več imela teka. Doma je počivala in čakala,
ali se bo počutila slabo, a se to ni zgodilo. Po
nekaj dneh je začela rahlo dvomiti, ali je sploh
prejela kemoterapijo. Tudi po naslednjih kemo-
terapijah ji ni bilo niti enkrat slabo.
Potrditev, da je res prejela zdravila, ki uni-
čujejo rakaste celice, je bila, ko so ji dva tedna
»Strah me je bilo le
pred operacijo. In nato
nikoli več.«
soočila s težko diagnozo? Odgo-
vorila je, da sta k temu prispevala
predvsem njena otroka. Če ne bi
bilo njiju, bi najbrž na vse skupaj
gledala drugače. »Ves čas sem raz-
mišljala samo o tem, da ju želim
videti, kako bosta odraščala, kako
bosta šla v šolo. Prepričevala sem
se, da moram biti zdrava. Ker sem
se ukvarjala s hčerko in sinom, ni-
sem imela časa, da bi razmišljala
o čem drugem.« Skrb za otroka ji
ni bila naporna, saj se je dobro po-
čutila. Veliko časa je preživela na
prostem, sprehajala se je v družbi
svoje mame, ki je že upokojena.
V vsem procesu zdravljenja jo je
bilo strah le operacije, saj do ta-
krat ni šla še nikoli pod nož. Želela
si je le, da bi lahko po posegu spet
odprla oči. »Če se to zgodi, bom
najsrečnejši človek na svetu,« si
je prigovarjala. Pred posegom je
čutila nemir, dali so ji tableto za
pomiritev. Z veliko naklonjenosti
»Odločena sem bila, da bom za svoje zdravje naredila vse,
kar mi bodo svetovali zdravniki. Treba jim je zaupati, saj po
mojem mnenju najbolje vedo, kaj je prav.«
kasneje začeli izpadati lasje. Na to se je
miselno pripravila. Osredotočila se je na
to, da mora ozdraveti in da bodo lasje že
še zrasli. A je bilo kljub temu pretreslji-
vo, saj je prvi šop izpadlih las končal
v sinovih ročicah. »Od vsega začetka
pred njim nisem ničesar skrivala. Po-
jasnila sem mu, da sem bolna in
da bom ostala brez vseh las. Bil
je zraven, ko sem se odločila za
striženje. Za pomoč sem prosila
moža, ki tega ni zmogel. Ostrigel
me je oče. Vse skupaj sva obrnila
na šalo. Tudi smeh lahko poma-
ga v težkih preizkušnjah. Sin
je vse skupaj dobro sprejel,
spomnim se, da mi je pove-
dal, da sem vseeno lepa.«
Bolje vse kot rez
za rezom
Izvid genetskega pre-
gleda je pokazal, da se
rak ni prenesel iz roda
v rod. Sogovornica si je
oddahnila, da se gen za
rakave bolezni ni pre-
nesel na njena otroka. Z
velikim razumevanjem je
sprejela odločitev kirurga, da bo
raje odstranil celo dojko, tudi njen kolobar,
bradavico in eno bezgavko, saj se po kemo-
terapijah tumor ni zmanjšal. »Bolje se mi
je zdelo, da odstranijo vse, kot da tumor
odstranjujejo rez za rezom,« se spominja.
Ko je kirurg Sari odstranil bolno tkivo,
ji je plastični kirurg naredil rekonstruk-
cijo dojke z ekspandrom. Gre za tako
imenovani tkivni razširjevalec, ki ga je
v rednih časovnih intervalih polnil s fi -
ziološko raztopino in tako raztegoval
tkiva. Po nekaj mesecih je ekspander
se spominja prijaznega odnosa
osebja na onkološkem inštitutu
in medicinske sestre, ki je takrat
stala ob njeni operacijski postelji.
Božala jo je po licu in ji govorila,
naj si predstavlja, da odhaja na
Maldive, nato je že zaspala.
Veliko ljudi jo je spraševalo, zakaj
posluša zdravnike in zakaj se raje ne
odloči za kakšno alternativno obliko
zdravljenja. Ker je prepričana, da je
medicina v zadnjih letih izjemno na-
predovala in da zdravniki natančno
vedo, kaj počnejo, se jim je povsem
prepustila. »Tako kot so mi rekli, tako
sem naredila. Odločena sem bila, da
bom za svoje zdravje naredila vse.
Zato sem se odločila tudi za biološka
zdravila, ki takrat še niso bila tako
preverjena. Povedali so mi o možnih
stranskih učinkih s srcem, spremljali
so ga z ultrazvokom, a na srečo ni
bilo nič narobe.«
Zakaj govorimo za
hrbtom?
Iz obdobja, ko je v javnosti ho-
dila brez las in s kapo na glavi, se
spominja, da se nihče ni posebej
obračal za njo, čeprav se ji je vča-
sih zdelo, da jo preučuje cel svet.
A je opazila, da so se v kraju, kjer
živi, o njej širile razne govorice.
Nekateri so ugibali, kako ji gre,
drugi so jo že skoraj pokopali.
Namesto tega, da so ljudje govo-
rili za njenim hrbtom, si je želela,
da bi o njenem počutju vprašali
njo. Zlobni jeziki so še posebej
obremenjevali njeno mamo. Sle-
dnja še do danes ni sprejela tega,
da se je hči soočila s tako težko
»Obiskovanje onkološkega inštituta zame ni bilo
moreče. Tam je bilo ogromno ljudi, večinoma so bili
starejši. Me je pa zelo pretreslo, ko sem enkrat videla
da so na zdravljenje pripeljali dojenčka. Takrat sem
pomislila: ›Le zakaj se to dogaja? ‹«
zamenjal s silikonskim vsadkom.
Ko se je vse dobro zacelilo, so Sari
rekonstruirali prsno bradavico, s
tetoviranjem so ji zarisali kolobar. S
tem, da ima danes umetno dojko, se
ne obremenjuje. »Ko sem oblečena,
se nič ne opazi. Drugače se razlika
seveda vidi, vendar se mi res ni bilo
težko sprijazniti z odstranitvijo. Tudi
mož je izjemno razumljiv. Dejal mi je,
da me bo tisti, ki me ima rad, sprejel
takšno, kot sem.«
Moč našla v družini
Kako je danes 30-letna Šmarčanka v
sebi našla moč, da se je tako pogumno
diagnozo. »Vprašala sem jo, zakaj
tega ne sprejme. Dejala je, da se
ne da opisati občutkov, kako je,
ko zaradi raka zboli tvoj otrok.«
Ob tem Sara dodaja, da se vzrok
za širjenje govoric morda skriva v
tem, da nas je posameznike strah
pristopiti k nekomu, ki je zelo bo-
lan. Njej ni bilo težko govoriti o
tem, zdelo se ji je, da je to, da se
pogovarja z ljudmi, zelo pomemb-
no za zdravljenje. Kljub temu da
je tako odprta, razume tudi tiste
bolnike, ki se v svoji bolezni za-
prejo pred ostalimi in o teh svojih
preizkušnjah ne želijo govoriti.
Št. 44, 4. november 2021
PORTRET
39
Moč je iskala
v skrbi za dva
majhna otroka,
na sprehodih
v naravi, v
zadnjem času
se preizkuša
tudi v peki tort.


Na življenje gleda
drugače
Bolezen je precej vplivala na to,
kako Sara danes gleda na življenje.
Veliko manj se obremenjuje z različ-
nimi malenkostmi, mnenja okolice
si ne jemlje več k srcu. Če je prej ko-
vala dolgoročne načrte, skuša zdaj
uživati vsak dan sproti. Zelo ceni
razumevanje z najbližjimi. Z druži-
no so že prej radi preživljali skupne
trenutke, a si nikoli niso privoščili
toliko, kot si zdaj.
Po dolgem obdobju bolniške od-
sotnosti si želi, da bi lahko čim prej
dokončala pripravništvo in se za-
poslila. Invalidska komisija je sicer
menila, da delo radiološke inženirke
zanjo ni primerno, saj je povezano s
sevanji. Predlagala ji je, naj se izšola
za drug poklic. V zavodu za varstvo
pri delu, kjer je opravila zdravniški
pregled, nasprotno ne vidijo omeji-
tev, da ne bi mogla opravljati svoje-
ga dela. Dokumentacijo je ponovno
poslala na invalidsko komisijo. Upa,
da bo čim prej lahko oblekla delov-
na oblačila in pomagala ljudem, ki
potrebujejo radiološke preiskave.
Tistim, ki se soočijo z rakom, sve-
tuje, naj ne berejo zapisov na sple-
tnih forumih, saj je tam ogromno
negativnih informacij. Sama je na
primer v roke raje vzela knjigo Dar-
je Molan z naslovom Vem, da zmo-
reš, Darja. Izjemno pomembna se
ji zdi podpora domačih, najbližjih.
Bolnikom, ki na to ne morejo raču-
nati, lahko morda pomaga psiholo-
ška podpora v okviru onkološkega
inštituta. Dobrodošlo se ji zdi tudi
podporno okolje pod okriljem Zdru-
ženja Europa donna. Sama se je na
tovrstna srečanja mladih bolnic vo-
zila v prestolnico. Da bi ženske, ki
so zbolele zaradi raka, lahko takšno
pomoč dobile bližje, je pred dnevi
posebno skupino ustanovila v Celju.
Prepričana je, da ženskam pri spopa-
danju s to boleznijo lahko pomaga
druženje s tistimi, ki so tudi same
prehodile to pot. Dodaja, da je pogo-
vor tolažilen, morda celo zdravilen.
Foto: Andraž Purg – GrupA
»Vsi so bili presenečeni, kako pozitivno sem se soočila z izgubo
las. Lasje so lasje, čez čas ponovno zrastejo. Ko začnejo izpadati,
seveda nekaj izgubiš. Z lasuljo se nisva dobro ujeli. Ko sem si jo
nadela, se mi je zdelo, kot da imam na sebi težo.«
»Ko so mi lasje ponovno zrasli, sem to zmago proslavila. Zamislila
sem si zanimivo kratko pričesko in se pobarvala na vijolično.
Želela sem si spremembo, možnosti, da se spet izrazim s svojimi
lasmi.«
40
ŽIVALSKI SVET
Št. 44, 4. november 2021
Konj Maxi Lion kljub prizadevanjem prostovoljcev poginil
»Navajena sem marsičesa, a
tokrat sem doživela šok«
»Navajena sem
marsičesa, a ko sem
odprla prikolico
in ga videla, sem
najprej vprašala,
ali so ga k meni
pripeljali umret.«
Primer zanemarjenega konja Maxi Liona, katerega
zgodba je dodobra pretresla celotno Slovenijo, je za-
gotovo dokaz, da človeška okrutnost ne pozna meja.
Lastnik ga je močno shiranega in izčrpanega ter bol-
nega pripeljal v Društvo za zaščito konj v Orovi vasi,
kjer so prostovoljci dali vse od sebe, da bi ga rešili
in mu omogočili konja dostojno življenje. Na žalost
se je izkazalo, da je njegovo stanje tako kritično, da
so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Medtem ko
so čakali na veterinarja, da bi ga uspaval, se je Maxi
Lion z globokim vzdihom poslovil sam. Njegovo srce
očitno ni zdržalo, so sporočili iz društva.
ŠPELA OŽIR
Vse skupaj se je začelo
prejšnji teden, ko se je na
društvo obrnil lastnik šti-
rinajstletnega Maxi Liona.
Povedal je, da je konj last
njegovega pokojnega očeta
in da ne ve, kaj bi z njim. V
društvu, kjer načeloma ne
sprejemajo lastniških živa-
li, ker morajo lastniki sami
ustrezno poskrbeti zanje,
občasno naredijo izjemo in
tudi tokrat so jo. Natalija Ne-
deljko in ostali prostovoljci,
ki so konja sprejeli, ko ga je
lastnik pripeljal na Polzelo,
so pri tem doživeli velik šok.
»Navajena sem marsičesa, a
ko sem odprla prikolico in ga
»Od konca maja do konca oktobra smo
prejeli pet oziroma šest živali, ki jih je
inšpekcija odvzela lastnikom, a nobena ni
bila v tako slabem stanju.«
videla, sem najprej vprašala,
ali so ga k meni pripeljali
umret. Konj je bil namreč že
med prevozom iz Podčetrtka
do Polzele v tako slabem sta-
nju, da je ves čas ležal, kar je
za tovrstne živali, ki ponava-
di tudi stoječe spijo, nenor-
malno. Že prevoz je bil zanj
mučenje, da sploh ne govori-
mo o vsem zanemarjanju, ki
ga je doživel prej,« je vidno
pretresena ob našem obisku
povedala predsednica dru-
štva, ki je bila še toliko bolj
iz sebe, ko so se počasi za-
čele razkrivati laži, ki jim jih
je natrosil lastnik. »Nekaj dni
kasneje sem izvedela, da je v
inšpekcijskem postopku in da
se je s predajo konja želel le
izogniti kazni, prav tako, da
je oče še vedno živ in da kme-
tuje v Podčetrtku,« je še do-
dala Natalija Nedeljko, ki ni
niti za trenutek oklevala in je
na policijo podala naknadno
prijavo za mučenje živali.
Shiran, bolan in
izmučen
Upala je, da si bo štirinaj-
stletni Maxi Lion, ki je bil
nekoč zelo dober tekmoval-
ni konj, le opomogel. Pro-
stovoljci so mu z veterinarji
nudili vso potrebno oskrbo
in zdravljenje, a je bil pre-
prosto preveč shiran, bolan
in izmučen, da bi si lahko
opomogel. Zanemarjenje
naj bi po njenih besedah
trajalo več mesecev ali celo
leta. V takšnih primerih je
vedno na mestu vprašanje,
kaj se dogaja z lastnikom,
da tako okrutno zanema-
ri žival. Največkrat gre za
osebe, ki se bodisi psihično
bodisi fizično znajdejo v ta-
kšni godlji, da ne znajo iz
nje, kaj šele, da bi poskrbele
za nič krivo žival. Seveda so
lahko vzroki številni drugi.
V tem primeru naj bi šlo
celo za premožnega podje-
tnika, ki se naokrog vozi z
dragimi avtomobili, a po Na-
talijinih besedah na mesec
ni mogel za konja nameniti
sto evrov. »Od konca maja
V času našega obiska je bilo za Maxi Liona še nekaj upanja. Na žalost se je kasneje izkazalo, da je bilo njegovo
stanje tako kritično, da so bila vsa njihova prizadevanja zaman.
do konca oktobra smo pre-
jeli pet oziroma šest živali,
ki jih je inšpekcija odvzela
lastnikom, a nobena ni bila
v tako slabem stanju. Pri
nas si ti konji opomorejo.
Če so potem v dovolj do-
brem psihofizičnem stanju,
zanje poiščemo posvojitelje,
sicer ostanejo pri nas,« po-
jasni predsednica društva,
ki ima v Orovi vasi prostora
za petdeset konj. Trenutno
jih je v centru nastanjenih
triintrideset. Pod streho lah-
ko vzamejo vse živali razen
pujsov.
Dobrodošel vsak
prostovoljec
Delujejo kot neprofitna orga-
nizacija, ki se financira izključ-
no s prostovoljnimi prispevki
ter z materialnimi in s finanč-
nimi donacijami. »Društvo že-
limo približati sovaščanom, da
bi prihajali k nam, se družili
in pomagali, a mi je zelo žal,
ker to med Polzelani še ni zaži-
velo. Veseli smo namreč vseh
prostovoljcev, vsakega novega
člana,« je ob koncu še doda-
la sogovornica. Društvo na
kmetiji v središču Orove vasi
domuje od leta 2012. Gre za
gospodarsko poslopje, ki jim
ga je v dolgoročni najem zau-
pal oče pokojne Petre, velike
ljubiteljice konj, ki je živela na
tej kmetiji in po kateri se tudi
imenuje središče za rehabili-
tacijo živali.
Kaj je bil razlog za strel?
Ustrelil mačko, policija okoliščine
še preverja
Novica o krutem dogodku, ki naj bi se zgodil v enem
od sicer priljubljenih kampov na Celjskem, v kampu
Menina, je dodobra razburila javnost. Žrtev je bila
mačka, ki naj bi ga domnevno uslužbenec kampa
ustrelil. Dogodek je videla očividka, ki je zadevo že pri-
javila policiji in inšpekciji. Vodstvo kampa je na spletu
objavilo opravičilo, ki med ljudmi ni bilo sprejeto.
SIMONA ŠOLINIČ
O primeru so na svoji strani
na socialnem omrežju pisali v
Lajki, društvu za zaščito in po-
moč živalim v stiski, nanj nas
je opozorilo tudi celjsko DPMŽ.
V Lajki so zapisali, da naj bi
storilec imel pomočnika, za
katerega zaenkrat še ni znano,
kdo je. Sodeč po zapisu na Fa-
cebookovi strani omenjenega
društva, naj bi uslužbenec
kampa stopil mačku na glavo
in nato vanj streljal domnevno
z zračno puško: »Druga oseba
je v rokah držala lopato, s ka-
tero je potem mačko, ki je med
mučenjem poginil, odvrgla v
bližnji gozd, meter od spreha-
jalne poti.«
V društvu navajajo, da sta
očividka in njena prijateljica
storilca poskušali ustaviti, a
naj bi bili »deležni groženj«.
Na kraju je bila tudi policija,
ki je s storilcem že opravila
razgovor, a preiskava okoliščin
dogodka še ni končana. Oseba,
ki naj bi bila s strelcem, naj bi
s kraja dogodka takrat odšla.
Linč ali šola za
vnaprej?
V kampu Menina so v petek
na FB-strani objavili tudi izja-
vo za javnost Jureta Kolenca,
direktorja in lastnika kampa.
»Osebno obsojam in obžalu-
jem nedavni dogodek z muco
Bo kdo odgovarjal? (Foto: FB-stran Lajka, društvo za zaščito in pomoč
živalim v stiski)
v kampu Menina. Opraviču-
jem se tudi za prvotno reak-
cijo, ki je bila neprimerna in
posledica nepopolnih infor-
macij ter šoka ob nepričako-
vanem dogodku. Omenjena
zadeva je predana policiji
in sodstvu, vsi v kampu so-
delujemo z uradnimi organi
brez kakršnih koli skrivno-
sti. Povzročitelji bodo morali
za svoje dejanje odgovarjati
nam, uradnim organom in
javnosti. Ne drži navedba,
da gre za zaposlenega kam-
pa, ampak gre za zunanjega
izvajalca, s katerim smo takoj
po dogodku prekinili sodelo-
vanje. Naj poudarim, da no-
beno neprimerno ravnanje z
živalmi zame osebno ter kot
vodjo kampa ni sprejemljivo.
Dejanje absolutno obsojam,
saj bi najeti izvajalec moral
situacijo rešiti z veterinarsko
službo, tako kot to vedno
počnemo,« je zapisano v iz-
javi.
Kolenc v izjavi še poudarja,
da so težave z brezdomnimi
mucami v kampu pogoste: »V
poletnem času, ko je kamp
poln ljudi, je to odlično mesto
za njih, ko pa gostje odidejo, so
prepuščene same sebi. Vedno
te situacije rešujemo sproti z
veterinarsko službo, tako da
mačkam priskrbimo oskrbo
ali pa jih steriliziramo in ob-
držimo.« Kolenc še dodaja,
da priznava napako, da načr-
ta reševanja te problematike
nimajo zapisanega v internih
aktih družbe: »Se pa ob tem
sprašujem, kje se moja odgo-
vornost kot vodje kampa začne
in kje konča. Inšpekcija je že
pred leti raziskovala primer
brezdomnih mačk v naši vasi,
toda zgodilo se ni nič za reše-
vanje te težave. Kamp Menina
ima vedno svoje mačke, toda
v kamp prihaja tudi precej
mačk iz vasi.« Po njegovem bi
se morali resneje lotiti reševa-
nja te problematike in sprejeti
pravilnik ravnanja v kampu.
»V ta namen želim organi-
zirati okroglo mizo z vsemi,
ki se strokovno ukvarjajo z
mačkami ter najti rešitve za to
problematiko v prihodnosti,«
je zapisal. Ob tem pa je še do-
dal: »Lahko me linčate in po-
skušate uničiti ugled kampa,
lahko se pa vsi nekaj naučimo
in spremenimo.«
Več o izsledkih preiskave
bo znano v prihodnjih dneh,
ko bo jasno, kakšen ukrep bo
zoper storilca uvedla policija
in za katero kaznivo dejanje.
Tudi postopek na inšpektora-
tu še ni končan.
Št. 44, 4. november 2021
MODA
41
Tovrsten način življenja ji je bil
Po gimnaziji je bilo nekaj
povsem samoumevnega, da bo
študij nadaljevala v programu
Oblikovanje, tekstil in oblačila
na Naravoslovnotehniški
fakulteti v Ljubljani.
Natečaj za najboljši dizajn je bil Martini Marolt pisan na kožo, zato ni niti
veliko presenečenje, da je komisija za najboljše izbrala ravno njene ideje.
tako rekoč položen v zibelko.
Modna oblikovalka Martina Marolt, avtorica letošnjih uradnih slovenskih uniform na Expu
Ideje za uniforme iz Mozirja
v daljni Dubaj
Prefinjene in spoštljive ter začinjene s pravšnjo mero
sproščenosti … Tako bi lahko kratko in jedrnato opisa-
li letošnje uniforme naših predstavnikov v slovenskem
paviljonu na Expu, največji svetovni razstavi, na kateri
države predstavljajo svoje dosežke mednarodni javnosti.
Letos je komisijo s svojimi predlogi za uradne uniforme
najbolj prepričala mlada, sicer že zelo uveljavljena mozir-
ska modna oblikovalka Martina Marolt, ki z mamo Urško
od leta 2013 ustvarja pod blagovno znamko Martise.
ŠPELA OŽIR
Natečaj za najboljši dizajn
je bil Martini Marolt pisan na
kožo, zato ni niti veliko pre-
senečenje, da je komisija za
najboljše izbrala ravno njene
ideje. Z mamo namreč obliku-
jeta tako modna oblačila kot
uniforme. »Moj pogled zdru-
žuje uniformiranost s svežim,
bolj modnim pristopom. Žele-
la sem si, da se tudi Slovenija
pokaže kot inovativna na tem
področju,« je pojasnila Marti-
na, ki je elemente tokratnega
in preostalim predstavnikom
v paviljonu.
Znane po uniformah
Modni oblikovalki Martina in
Urška se s svojo ekipo ukvarjata
z oblikovanjem in s šivanjem
butičnih uniform za hotele,
gostilne, zdravstvene centre,
mažoretke, godbe, pevske
zbore in še koga drugega. »Gre
za uniforme, s katerimi kolek-
tivi pokažejo svojo identiteto
in drugačnost. Ne gre namreč
»Skladno z njihovimi navodili in željami
sem skušala v videz uniform dodati še
lastne ideje. Nastala je kolekcija oblačil, ki
je bila na mojo srečo izbrana za najboljšo.«
za delovne obleke v klasičnem
smislu, temveč želiva biti ob
tem, da slediva željam naroč-
nika, tudi inovativni,« pove
Martina, ki si zato z mamo na-
prej ogleda prostor, kjer osebje
nosi uniforme, in na podlagi
tega dobi ideje, kakšne barve in
materiali bi ustrezali ambientu.
»Najbolj pomembno je, da so
uniforme uporabne. Šele nato
pride na vrsto zunanji videz.
Posamezen kose zato vedno
prilagodiva željam stranke, da
se v njih dobro počuti. Ne gre
namreč za tisto strogo unifor-
miranost.« To je tudi ena za-
dnjih vedno bolj uveljavljenih
svetovnih smernic na področju
oblikovanja uniform. »Izgledati
morajo kot kolekcija, ni pa več
treba, da so povsem enakega
videza. Oblačila so lahko različ-
na, a morajo imeti neko vezno
nit, zaradi katere se prepozna,
da gre za celoto.«
Oblikovanje
položeno v zibelko
Pri uniformah Martise ni-
mata posebnega zaščitnega
znaka, a je zato toliko bolj
viden pri njunih oblačilih.
Primer uniforme, ki
jih je za slovenske
predstavnike oblikovala
Martina Marolt. Z mamo
namreč oblikujeta tako
modna oblačila kot
uniforme.
»Gre za uniforme, s
katerimi kolektivi
pokažejo svojo
identiteto in
drugačnost. Ne gre
namreč za delovne
obleke v klasičnem
smislu, temveč
želiva biti ob tem,
da slediva željam
naročnika, tudi
inovativni.«
»Veliko uporabljava všitih po-
drobnosti, prerezov, asimetrij,
kombinacij različnih tekstur,
združevanj kontrastov,« ob po-
gledu na oblačila v salonu pove
Martina, ki le redkokdaj zavije
po navdih v trgovino z oblačili,
medtem ko redno svetovnim
modnim smernicam sledi v
spletnih dizajnerskih trgovi-
nah. Tovrsten način življenja
ji je bil tako rekoč položen v
zibelko. Njena mama je bila
kot modna oblikovalka najprej
zaposlena v nekdanjem Elkro-
ju, kjer jo je večkrat spremlja-
la Martina, ki se je tam igrala,
barvala in risala. Po gimnaziji
je bilo nekaj povsem samou-
mevnega, da bo študij nadalje-
vala v programu Oblikovanje,
tekstil in oblačila na Naravo-
slovnotehniški fakulteti v Lju-
bljani. Z mamo je začela ura-
dno sodelovati leta 2013, ko sta
začeli oblikovati pod blagovno
znamko Martise, katere ime iz-
vira iz Martininega imena.
Foto: SHERPA
slovenskega paviljona, kot so
voda, narava, gozd in les, na
uniforme prenesla s pomočjo
barvne palete in nekaj podrob-
nosti. Med njimi je zagotovo
sistem zapenjanja, ki se ga je
domislila med opazovanjem
fotografij suhe robe. Poseb-
no mesto imajo šestkotniki,
s katerimi prepleta tradicijo
slovenskega čebelarstva in
arabski svet, na katerega je
mislila še z dolžino krila pod
koleni in zakritimi rameni.
Vse osnovne modele je raz-
vila v Mozirju, medtem ko so
zaradi logističnega zalogaja,
ki bi ga predstavljal prevoz z
zabojniki v to največje mesto v
Združenih arabskih emiratih,
uniforme sešili kar v Dubaju,
kamor si Martina zelo želi od-
leteti in si v živo ogledati, kako
uniforme pristajajo hostesam
Vse osnovne modele je Martina razvila v Mozirju, medtem ko so zaradi
logističnega zalogaja, ki bi ga predstavljal prevoz z zabojniki v to največje
mesto v Združenih arabskih emiratih, uniforme sešili kar v Dubaju.
Letos je komisijo s svojimi predlogi za uradne uniforme najbolj prepričala mlada, sicer že zelo uveljavljena mozirska
modna oblikovalka Martina Marolt, ki skupaj z mamo Urško od leta 2013 ustvarja pod blagovno znamko Martise.
42
PODLISTEK
Št. 44, 4. november 2021
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja
Osrednja knjižnica Celje.
Gradnja Južne železnice (9)
Železnice –
muzejska dediščina
Skrb za ohranjanje železni-
ške zapuščine, ki predstavlja
del naše širše kulturne dedi-
ščine, je ključnega pomena
za oblikovanje naše kulturne
in s tem nacionalne identite-
te. Tega se zavedajo številni
posamezniki, društva in in-
stitucije, ki širijo zavest o po-
menu železnice in skrbijo za
njeno popularizacijo.
Železniški muzej
Slovenskih železnic
Železniški muzej Slo-
venskih železnic v
Ljubljani hrani v
svoji zbirki več kot šestdeset
lokomotiv, ki so kot muzej-
ski primerki postavljene po
različnih krajih Slovenije,
praviloma na železniških
postajah. V zbirki se nahaja
še več tisoč muzealij z dru-
gih področij železničarstva;
še poseben pomen imajo si-
gnalno-varnostne naprave –
najbogatejša tovrstna zbirka
v Evropi.
Muzej Južne
železnice v
Šentjurju
Več kot 40 let je muzejsko
zbirko v Muze-
ju Južne železnice v Šen-
tjurju ob pomoči strokovnih
ustanov strokovno urejal in
dopolnjeval Mihael Bučar.
Zbirka temelji predvsem na
gradivu, povezanim z nastan-
kom in razvojem železnic na
Štajerskem in življenjem po-
sameznih uslužbencev.
tov, ima svoj sedež v stolpni
Društvo ljubiteljev
Društvo ljubiteljev železnic
in železniških eksponatov
Celje, ki se ukvarja z ohranja-
njem železniških muzejskih
ekspona-
kretniški postavljalnici II. Le-
-ta sodi med najstarejše celo-
vito ohranjene primerke teh-
nično-arhitekturne kulturne
dediščine v Srednji Evropi,
kar ji daje izjemno zgodo-
vinsko pričevalno vrednost
in značaj kulturnega spome-
nika lokalnega pomena.
Se nadaljuje …
Mag. Damir Žerič
Pokrajinski muzej Celje

Celjski kretniški stolp je bil postavljen med letoma 1906 do 1909 in pred-
stavlja edini ohranjeni tovrstni primerek na vsej progi med Dunajem in
Trstom. (Vir: Wikipedia)
Muzej Južne železnice v Šentjurju. (Foto: Jana Špendl)
V Naši ženi beremo ...
ALBUM S CELJSKEGA
» Vedeti morate,
da smo otroci takrat
imeli dve
ali tri svoje igrače
in je bilo v stanovanju
enostavno
dolgočasno ... «
v prodaji!






Vinska trta v sožitju
s Križanim, okoli
1938
Ljudje, dogodki in krajina so bili pogosti motivi šmarskega
fotografa Slavka Ciglenečkega. Posebno lepa in sporočilna
fotografija Sožitje, ki je nastala v okolici Šmarja pri Jelšah,
menda v Kostrivnici, na kateri je Križani v objemu vinske
trte in grozdja, nas spomni na lepo ljudsko cerkveno pesem
Jezus, ti si vinska trta …! Vino, grozdje, vinska trta in vinski
hram je zelo pogost motiv v slovenskih ljudskih pesmih in
napitnicah. Te je bilo v dneh trgatve slišati v naših vinogra-
dih, ki so letos izjemno lepo obrodili. Grozdje je potrgano in
mošt že čaka na sv. Martina, da ga spremeni v vino.
Prispeval: Jožef Čakš
Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri
Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osre-
dnje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.
si; medijski pokrovitelj: Novi tednik
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
TITOV KUHAR
Franci Jezeršek razkriva,
kako je kuhal za Tita, Arafata in Castra
MOJMIR MRAK
Sedanja fiskalna poraba Slovenije in EU ni vzdržna
JANŠA S SOVRAŽNIKI EU
Zakaj se srečuje z Le Penovo in skrajneži iz Evropskega parlamenta
ROJENI ZA UBIJANJE
Ruski, ameriški in kitajski plačanci opravljajo
umazano delo za velesile




Št. 44, 4. november 2021
BRALCI POROČEVALCI
43
Prihodnost
najde zgled v
preteklosti
Teharski gasilci letos
obeležujemo 100 let orga-
niziranega prostovoljnega
gasilstva. Hvaležni in pono-
sni smo, da so nam predni-
ki zapustili bogato gasilsko
zapuščino, saj je kljub raz-
ličnim družbenim in gospo-
darskim spremembam, tudi
vojnam ter številnim oseb-
nim preizkušnjam članstva,
društvo živelo, se razvijalo
in uresničevalo svoje po-
slanstvo – pomagati ljudem.
Ohranilo je ključne vredno-
te, kot so: čut do sočloveka,
tovarištvo, pripadnost kraju
in narodna zavest.
Vsa leta delovanja se je v
društvu ohranilo veliko do-
kumentov, fotografij, zapi-
sov in drugega materiala,
ki pričajo o zelo dejavnem
društvenem delu. V počasti-
tev 100-letnice društva smo
se odločili, da vso to bogato
društveno dejavnost zbere-
mo na enem mestu, in sicer
v spominskem zborniku 100
let PGD Teharje.
Na septembrski slovesno-
sti ob častitljivem jubile-
ju smo v društvu prevzeli
orodno vozilo volkswagen
crafter. Prav tako smo se od-
ločili, da bomo visok jubilej
obeležili na malo drugačen
način. Člane društva smo
povabili na skupinski pohod
na Triglav. Na vrh našega
očaka smo ponesli krajevno
zastavo in gasilsko čelado. Z
veliko dobre volje smo ugo-
tovili, da smo tako z ramo
ob rami obudili marsikatero
zanimivo društveno prigodo
in bolje spoznali gasilske so-
tovariše.
V PGD Teharje pa že zremo
naprej. Tradicija nas zavezu-
je, da trenutno aktivni člani
skrbimo za razvoj gasilstva –
tako kadrovsko kot prostor-
sko. Sploh slednje je že kar
nekaj časa pereč problem, saj
ni skrivnost, da si želimo nov
Skupinski pohod na Triglav ob
100-letnici PGD Teharje
gasilski dom. Prav tako se za-
vedamo, da je bilo letošnje
praznovanje častitljive oble-
tnice zaradi epidemioloških
razmer nekoliko okrnjeno, a
optimistično zremo v priho-
dnost, ko se bomo lahko ob
praznovanju novega okrogle-

ga jubileja bolj sproščeno in
številčno poveselili s tovari-
ši gasilci ter sokrajani, ki so
pomembni tvorci uspešnega
delovanja našega gasilskega
društva.
JANJA PESJAK,
PGD Teharje
Drevesni park – dobro za vse
V Mestni občini Celje so
podprli prijavo nevladne
organizacije Racio social,
Zavoda za razvoj socialnih
in zaposlitvenih programov,
na Javni razpis za zbiranje
predlogov za sofinanciranje
mladinskih programov in
programov za mlade v letu
2021. V okviru prijavljenega
projekta je zavod izvajal de-
lavnice in vodene sprehode,
ki so združeni pod naslo-
vom Drevesni park – dobro
za vse.
Mladi in malo manj mladi
so se v okviru omenjenega
projekta sestajali pri veli-
ki platani ob Kristininem
dvorcu pred Srednjo šolo za
hortikulturo in vizualne ume-
tnosti v Medlogu in izvedli
sklope delavnic in spreho-
dov, na katerih so pod vod-
stvom arboristke Irene Ašič
in predstavnice Racio social
Maruše Pernovšek izmenja-
vali ideje o prostorskem in
krajinskem načrtovanju s ci-
ljem ohranjanja življenjskega
okolja in trajnostne uporabe
zemljišč opustele drevesnice
v Medlogu.
»Pobuda za uresničitev
Drevesnega parka na obmo-
čju opustele drevesnice na
poplavnem območju v Me-
dlogu je nastala ob obisku
drevesnega parka Het westen
– Onder de bomen v nizo-
zemskem mestu Nijmegen,«
je uvodoma pojasnila Ašičeva
in dodala, da je nizozemski
park primer dobre prakse,
ko gre za okoljsko ozavešča-
nje in delovanje mladih, ki
vztrajno obujajo degradirana
primestna območja ali opu-
stela kmetijska območja ter
se zavzemajo za sonaravno
bivanje, samouresničevanje
ter razvoj zelenih delovnih
mest.
Da so delavnice prilagoje-
ne razdelitvi zemljišč na se-
dem območij glede na lego
in uporabnost, je pojasnila
Maruša Pernovšek iz zavoda
Racio social in poudarila, da
bodo predlagane vsebine go-
tovo pripomogle k zbiranju
in širjenju novih znanj tako
o samooskrbi kot o vključitvi
ranljivih skupin mladih ter
vplivale na celostno idejno
zasnovo za nastanek Dreve-
snega parka.
»Drevesa, grmi, niz avtoh-
tonih rastlin, živali, ki živijo
v tem prostoru, stavbe so že,
torej obstajajo, zato nam ni
treba razmišljati o dragih no-
vogradnjah, novih zasaditvah
s sadikami iz tujih drevesnic,«
je tudi tokrat poudarila Irena
Ašič in sodelujoče popeljala
do stare bukve, ki je zaradi
zaraščenosti okolja povsem
skrita. Z revitalizacijo tega
območja bi mesto Celje tako
Nevladna organizacija Racio social iz
Celja, ki med drugim izvaja tudi številne
programe na področju aktivne politike
zaposlovanja, programe usposabljanja
in zaposlovanja brezposelnih (predvsem
težje zaposljivih in invalidnih oseb),
izobraževalne, socialno-varstvene in
druge razvojne programe, je v zadnjih
desetih letih še posebej prepoznavna
na področju dela z mladimi, izvaja in
sodeluje pa tudi v različnih nacionalnih in
mednarodnih projektih.
s historičnega (zgradbe in
spomeniško zaščitena dreve-
sa) kot uporabniškega vidika
(v smislu rekreacijske, spre-
hajalne funkcije, sonaravne
rabe prostora) vseh gene-
racijskih skupin ogromno
pridobilo. Ključna prednost
prostora je po besedah Aši-
čeve bližina starega mestnega
jedra, bližina mestnega parka
in reke Savinje.
Na delavnicah pridobljene
izbrane vsebine bodo lahko
v pomoč pri nastanku Dre-
vesnega parka kot učnega
območja za trajnostni, sona-
ravni razvoj s poudarkom na
dejavnostih mladih: v med-
generacijskem sodelovanju,
prostovoljstvu, neformal-
nem učenju, usposabljanju,
spodbujanju kreativnosti in
zadovoljevanju različnih in-
teresov, spodbujanju aktiv-
nega in kritičnega odnosa
do družbene stvarnosti, pre-
prečevanju diskriminacije in
socialne izključenosti mla-
dih, spodbujanju aktivnega
preživljanja prostega časa,
spodbujanju in razvijanju
raziskovalnega in ustvarjal-
nega dela, vključevanju mla-
dih s posebnimi potrebami,
ozaveščanju in sprejemanju
drugačnosti …
MP
Foto: arhiv Zavoda
Racio Social
Ideja Drevesnega parka presega
medkulturne okvire, saj smo ljudje in
narava medsebojno povezani ne glede
na kulturno, nacionalno ali socialno
ozadje, zato je slogan idejnega projekta
Drevesnega parka Dobro za vse.


44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 44, 4. november 2021
Podjetniški vikend na GCC (Foto: arhiv GCC)
Podjetna jesen na GCC
Na Gimnaziji Celje – Center (GCC) na izzive aktualnega časa in vedno bolj nepredvi-
dljive prihodnosti trga dela odgovarjajo s poudarjanjem razvoja mehkih veščin dijakov,
ustvarjalnosti, podjetnostnih kompetenc, timskega dela in voditeljstva v najširšem po-
menu te besede zlasti s povezovanjem formalnega in neformalnega izobraževanja. Šola
je ena od razvojnih šol ESS projekta Podvig (podjetnost v gimnazijah), koordinatorka
strateškega partnerstva programa Erasmus + YESSS (Young Entrepreneurs at Secondary
Schols) in partnerica strateškega projekta Make Sense (socialno podjetništvo in mladi).
V tem šolskem letu pripravljajo v šoli več kot 70 obšolskih dejavnosti in projektov, ki so
jih večinsko prilagodili tudi za aktualne razmere pouka na daljavo.
Že tretje leto zapored so bili
na GCC uspešni na javnem
pozivu šolam za dodelitev
spodbud, namenjenih izvaja-
nju aktivnosti za spodbujanje
ustvarjalnosti, podjetnosti in
inovativnosti med mladimi,
ki ga je objavila Spirit, javna
agencija RS za spodbujanje
podjetništva, internacionali-
zacije, tujih investicij in tehno-
logije, ki deluje pod okriljem
gospodarskega ministrstva.
Uspešno je šola pridobila sred-
stva za izvajanje podjetniškega
krožka GCC Start Up, ki na šoli
deluje že sedmo leto, pa tudi
za organizacijo podjetniškega
vikenda, ki je bil izveden kot
uvod v letošnje jesenske poči-
tnice med 21. in 23. oktobrom.
Podjetniški vikend je vodila
ekipa petih mladih podjetni-
kov: mentor podjetniškega
krožka na GCC Luka Srbič,
industrijska oblikovalka Ve-
ronika Rožmanc, oblikovalka
Samata Pahole, mentor za ra-
čunalništvo in spletno obliko-
vanje Ivan Srbič in mentor za
trženje Aljaž Krajnc. Mentorji
so skupino 30 dijakov usmerja-
li skozi vse korake: od iskanja
ideje do pisanje poslovnega
načrta in poslovnega govora
(pitcha). V ospredju so bile ob
poslovnih idejah mladih tudi
trajnostne rešitve za njihovo
uresničitev, upoštevajoč vse
izzive današnjega časa – od
okoljskih do družbenih. Veči-
na mladih obiskuje tudi pod-
jetniški krožek, tako da bodo
ideje razvijali dalje, nekatere
pa bodo že v jeseni poskušali
umestiti na trg in preizkusiti
v praksi.
Na GCC bo podjetnost tudi
v prihodnosti ostala pomem-
ben del (ob)šolskih dejavno-
sti. Poleg krožka načrtujejo še
en podjetniški vikend v drugi
polovici šolskega leta, posebne
delavnice za dijake 2. letnikov,
ki so vezane na karierni pro-
gram, ki ga izvajajo na šoli,
zelo intenzivno pa se nadaljuje
tudi delo v evropskih projek-
tih. Erasmus + projekt YESSS
je z oktobrom vstopil v pilotno
fazo, v kateri devet učiteljev
v večini oddelkov preizkuša
podjetnostne metode dela v
povezavi z učno snovjo, konč-
ni cilj projekta pa je priprava
praktičnega e-priročnika za
srednje šole o vključevanju
podjetnostnih kompetenc v
kurikularne vsebine in obšol-
ske dejavnosti. Drugi Erasmus
+ projekt, Make Sense, pa bo
z novembrskim srečanjem
partnerjev v Rimu učiteljem
in šolam ponudil kreativne
delavnice, s pomočjo katerih
bodo lahko šole razvijale tudi
socialne vrednote in trajnostni
razvoj pri reševanju izzivov v
povezavi z rednimi kurikular-
nimi vsebinami.
GD
Raziskovali gastronomsko
dediščino v Turčiji
Projekt Erasmus+ z naslo-
vom Kitchen our kingdom,
cooking our passion (KOK-
COP) je namenjen spozna-
vanju nacionalnih in regio-
nalnih jedi, gastronomske
dediščine partnerskih držav,
kot tudi predstavitvi sloven-
ske gastronomske dediščine,
kulture omizja in obedovanja
ter zlaganja serviet v različne
vzorce za svečane pogrinjke.
Namenjen je tudi spozna-
vanju vin in kulture pitja,
koktajlov in drugih mešanih
pijač, kave in kavnih napit-
kov. V projekt so povezane
partnerske države Poljska,
Turčija, Romunija, Italija,
Francija in Slovenija.
Z dijakinjama Marušo Trin-
khaus in Lotti Dobnik iz od-
delka 2. GA in mentorji (vodjo
strokovnega programa KOK-
COP Simono Pompe, Marijano
Novak, Marto Pačnik) smo v
času od 10. do 16. oktobra obi-
skali šolo Serife Baci v turškem
mestu Kayseri.
Tako dijaki kot učitelji smo
pridobivali izjemne izkušnje
in strokovna znanja s področja
gastronomije. Ob tem smo spo-
znavali način življenja in pre-
hranjevanja tamkajšnjih ljudi.
Poleg strokovnih znanj
in spoznavanja kulturne in
gastronomske dediščine so
dijaki ves čas obnavljali in
dopolnjevali znanje tujega je-
zika - angleščine, izmenjavali
izkušnje, kot tudi vzpostavljali
nova meddržavna prijateljstva.
Vsaka država ima zasta-
vljen zelo zanimiv in kvalite-
ten program izobraževanja z
vključevanjem strokovnjakov
s področja gastronomije, kar je
dodana vrednost pridobivanja
znanj tega projekta.
Po vrnitvi s tedenskega izo-
braževanja in delavnic v tujini
bomo pridobljena znanja širili
v razredih med dijaki in pro-
fesorji.
Vodstvo Šolskega centra Vele-
nje direktor Janko Pogorelčnik
in ravnateljica Helena Zupanc
sta ponosna, da smo del tako
lepega in izjemnega projekta in
da smo prav mi tisti, ki lahko
zastopamo barve Slovenije, jo
predstavljamo in promoviramo
na področju gastronomije.
Štejemo si v čast, da nam
je bila zaupana naloga izdaje
knjige receptur vseh držav čla-
nic v projektu, ki bo prevedena
v vse jezike članic držav EU.
Ob tem bodo tudi fotografije,
spletna stran, video filmi, e-
-Twinning (samo za učitelje).
Cilj tega projekta je širjenje
gastronomskih znanj in pove-
zovanje mladih s široko pale-
to izkušenj iz različnih držav,
kultur in doživetij.
Novembru nas bo vodja
projekta KOKCOP Miran Pa-
pež popeljal še v Romunijo,
v januarju 2022 bodo dijaki
iz partnerskih držav obiskali
našo šolo in Slovenijo, nato pa
so načrtovani še obiski v Italiji
in čisto na koncu v Franciji.
Veselimo se vseh novih sku-
pnih ustvarjanj.
SIMONA POMPE,
Šola za storitvene
dejavnost ŠC Velenje
Bavarski dan v Pegazovem domu
Ob mednarodnem dnevu
starejših smo se v Pegazovem
domu še posebej potrudili za
naše stanovalce, organizirali
smo tako imenovani Bavarski
dan.
Nemčija je zanimiva drža-
va in ena od svetovnih velesil.
Že jutro se je začelo ob bavar-
skem zajtrku, gospodinje so
pripravile jajčka s hamburško
slanino. Nato so se stanovalci
zbrali v kavarni Pegazovega
doma, kjer je bilo predavanje
o Nemčiji in nemških običa-
jih. Predavanju so z veseljem
prisluhnili, tudi sami so se
vključili, kajti imamo kar ne-
kaj stanovalcev, ki so živeli in
delali v Nemčiji. Skupaj smo
ponovili nemško zgodovino,
velik del pogovora je bil na-
menjen njihovim običajem
in navadam. Pogovarjali smo
se o nemških izumih, brez
katerih bi bil svet čisto druga-
čen. Najbolj smo se nasmejali
prebiranju najdaljše nemške
besede, ob kateri se človeku
skoraj zlomi jezik, saj je sesta-
vljena iz 79 črk. Po predavanju
je sledilo še nemško kosilo:
klobasice z žara, dušeno zelje
in pražen krompir.
Osrednji del dneva je potekal
v znamenju Oktoberfesta. Pra-
vijo, da izpadeš malo »čudno«,
če prideš na Oktoberfest brez
obvezne opreme – tradicional-
ne bavarske noše. Oblekli smo
jo tudi zaposleni in se na za-
četku kar malo pobahali s pre-
lepimi »dindrli«. Direktorica
Kristina Kampuš je ob dnevu
starejših nagovorila stanoval-
ce in spomnila na vrednote, ki
so zelo pomembne za celotno
družbo, še posebej za delo in
odnose s starejšimi. Gre za spo-
štovanje, podporo, ohranjanje
dostojanstva, prijaznost, kar v
Pegazovem domu predstavlja
osnovno izhodišče za vključi-
tev v delovne procese.
Sledil je srečelov, ki je pri-
nesel lepe nagrade. Kaj bi bil
Oktoberfest brez piva? Stano-
valci so pili domače pivo iz
Pivovarne Lipnik, zraven so
najbolj teknile slane preste.
Ob nazdravljanju s pivom je
Anita Zore zapela nemško na-
pitnico, glasbeni program sta
popestrila Jan Ogrizek in Josip
Tkalec vsak na svoji harmoni-
ki. Stanovalcem se je zdel dan
poseben, ob koncu Oktober-
festa se ni nikomur mudilo v
sobo. Navdušeni so bili nad
potekom celotnega dne, na-
smeh na njihovih obrazih je
bil neprecenljiv.
VALENTINA JECL,
delovna terapevtka
Št. 44, 4. november 2021
BRALCI POROČEVALCI
š
Na razstavi 172 vrst gob
Srečanje »zlatošolcev«
Gobarsko-mikološko društvo Polzela je v
soboto, 16. oktobra, pripravilo pri gostišču
Rimljan v Šempetru zadnje letošnje sreča-
nje, združeno z nabiranjem gob in razsta-
vo. Tokrat so za nabiranje gob udeleženci
ubrali smer proti Ponikvi pri Žalcu.
Kot je povedal predsednik GMD Franci Ura-
tnik, je udeležencem uspelo nabrati veliko
TT
V vaji sodelovalo
sedem društev
V sklopu letnega načrta
dela Gasilskega poveljstva
občine Braslovče (GPO) je
tudi vsakoletna osrednja
gasilska reševalna vaja. Le-
tos je bila 23. oktobra pod
vodstvom domačega povelj-
nika Grege Cizeja na kmetiji
Uroša Drče iz Grajske vasi.
V vaji je sodelovalo sedem
gasilskih enot iz GPO Bra-
slovče s 13 vozili in 79 ga-
silci.
Predpostavka vaje je bila
eksplozija plina pri vzdrže-
valnih delih. Zaradi česar
naj bi prišlo do požara večje-
ga gospodarskega poslopja s
sušilnico hmelja. Poškodo-
vani naj bi bili delavci, ki so
bili v bližini eksplozije, ne-
kaj pa naj bi jih bilo ujetih v
zgornjih nadstropjih goreče
stavbe.
Gasilci so se morali najprej
soočiti s preiskavo prostorov,
z evakuacijo tako delavcev in
bližnjih domačinov ter oskr-
bo poškodovanih delavcev. V
nadaljevanju je sledilo gaše-
nje goreče stavbe in izvaja-
nje obrambe sosednjih stavb
vrst gob, med njimi tudi jesenskega gobana.
Po nekaj urah so se vrnili, determinatorja
Jernej Gradišnik in Smiljan Petek pa sta ob
pomoči gobark in gobarjev postavila razstavo,
na kateri je bilo 172 vrst gob. Za konec sreča-
nja so se okrepčali z okusno gobovo juho in
s še nekaterimi dobrotami.
pred možnostjo požarnega
preskoka.
Z vajo so hoteli gasilci pre-
veriti ustreznost trenutno ve-
ljavnih alarmnih postopkov
za tovrstne nesreče, zado-
stnost količine gasilne vode
za gašenje večje stavbe, šte-
vilo gasilcev za tako zahtevno
intervencijo ter usklajenost
vseh vpletenih v gašenje in re-
ševanje ob tovrstnih nesrečah
ob upoštevanju navodil NIJZ.
Z vajo je bilo ugotovljeno, da
je bil pristop k izvedbi zadane
naloge ustrezen, podrobnejšo
analizo pa bo opravilo GPO
občine Braslovče na naslednji
seji. Vaje se je kot operativni
gasilec udeležil tudi braslov-
ški župan Tomaž Žohar.
TT
Najprej je bilo vabilo na jubilejno sre-
čanje zlatih osnovnošolcev, »zlatošolcev«
nekdanjega 8.d-razreda OŠ Ivana Kovačiča
Efenke Celje, ki smo jo obiskovali v obdo-
bju od septembra 1963 do junija 1971. V
njem je pisalo: »Že petdeset je let minilo,
odkar so naše se razšle poti, se vmes je
mnogo – marsikaj zgodilo, naj čas namesto
nas spregovori …«
Te besede so nas vzpodbudile, da smo se
srečanja kljub posebnim razmeram udeležili.
In čas je tisti petek, 22. oktobra letos, še kako
»spregovoril« ter imel ne samo veliko poveda-
ti, temveč tudi marsikaj pokazati.
Ko smo se ob dogovorjeni uri zbrali na dvo-
rišču IV. osnovne šole Celje, da si jo skupaj
ogledamo in podoživimo davne spomine,
smo bili nemalo presenečeni, kako lepo je
obnovljena in dograjena z dodatnimi pro-
stori, koliko dreves in zelenja jo obdaja in
kako ponosno še vedno, kljub letom, ki jih
nosi, žari v svojem sijaju. »Dobro izgleda za
svoja leta,« smo jo pohvalili in šlo nam je na
smeh, ko smo si veselo izrekali dobrodošlico
in se predstavljali drug drugemu, moški z
imenom, ženske pa smo za vsak slučaj do-
dale še svoj dekliški priimek. Stiski rok in
toplipobjremei so beili nmavkljubnprepaoveduim in
previdnostnim ukrepom še kako pristni in
prisrčni. Pobožali so dušo in nas s spomini
naVskOubpčnina išoŠltsokrae lvestakpo nletsoli ovbprkeotenkcluosšto, lv-
čsaksegnaekldeatanjoe rdgražnaivzei,rčaams oto svpariešjtevma inzatonplaijh-
musepdeošsneebjnšieh oudčneonscoev. OPsranvopvrneesešnoelčeenŠitsomreo,
bkilid, oksaekžoedjo bordolisčenše sdpoosmežiknejamnao ptaokdrraotnčjihu
tzonvaanrijšaicininstoovdaerjiašvenv,i ktiersouvspneaššnihi noatromšknioh-
gliahvdicrauhgishkpaloi dzrnoačnjijeh i–nnradroavzelidčnoihst,šoalmskairh-
steikdmajovnaanlejithelinnnaamšpoolkrtinnepmr,agzlnaisnboe, ntemr vaslei
tisto, kar nas je delalo posebne in zanimive.
Medgeneracijski trk je bil večkrat na strani
odraslih, pametnejših, kot na strani otrok,
aKnamnkljuib gavtoariteti in rvzgoojnkim uokrevpom
ni pustil prehudih posledic. Nasprotno. Naši
obrazi so bili še kako nasmejani in dobra vo-
lja je žarela iz sijočih, še vedno iskrivih oči.
Te so se na nas še najmanj spremenile, vse
ostalo, od postave, dolžine in barve las, je šlo
svojo pot. In spomnila sem se besed pesnice,
ki sem jih nekoč prebrala: »Ko bom znala
življenje gledati v oči, umirjena in polna hla-
dne modrosti, mi bo življenje dalo resnico, v
zameno pa mi bo vzelo mladost …« In prav to
se je zgodilo z nami, sem s tihim zavedanjem
pritrjevala svoji ugotovitvi.
Druženje smo nadaljevali v posebni sobi
bližnjega gostinskega lokala, kjer smo bili de-
ležni odlične postrežbe in prijaznega gosto-
ljubja. Razpoloženje je bilo iz ure v uro bolj
sproščeno, teme smo menjavali tako hitro, da
smo komaj sledili vsemu, kar se je dogajalo
za veliko mizo. Če sem gledala naravnost,
sem bila deležna pogledov sošolca, ki je naz-
dravljal dobrodošlico, ko sem obrnila obraz
v levo, sem sledila pripovedovanju drugega,
ki je razlagal svojo življenjsko zgodbo in po-
slovno pot, na desni pa so po mizi krožile
fotografije iz šolskih klopi in tiste zadnje, s
25. obletnice srečanja. Res je bilo živahno,
prijetno in sproščeno, tako dobro, da se nam
ni nikamor mudilo. Čas je za nekaj trenutkov
ustavil svoje kolesje, za tistih nekaj popolnih
ur druženja, ki smo jih podarili drug druge-
mu. Sošolka, ki stopa po poti umetnosti, je
za vsakogar od nas izdelala še spominček
p– breoško znnapeisom, kateri je duodala redeče
ustnice za ženski, in črne brke za moški spol.
S ponosom smo si jih pripeli na svojo srčno
sktartaenr,etmja, dkrjuergiemmampoodsrhorčajunj –enaelinsaojldeopbšeitsnpiko-i
mnainjvei,šmjihedpkriaztenraenbjonmaorsahzrlaičnnilihtuddrižtaegvan.ih
tekSemvoev,adnajinhi.soZaptroišsli vsie. kNaikolri znaespluriždiejojov. sIzo
tnaakššoniphoiznodrnruogsat čin iihskrarzelnoegočve.sAtitpkreid. emo ti-
stiŽ, ukipčauntiMmiora, nkiJvuermkooš,edkaj seevimpoanšesdseoljšeoklc, e1m5.
vjuendinjao, ov sčejmni psobgiovOabrčjaintieinŠtoseres zpovmesienljaetmi.
Ksperejel tuočdenodceantear vjirmedčneosstittanlezkae dgaosdeažvknee. gOab,
skupnega časa. Lepega. Ki šteje.
Pred slovesom smo sklenili, da do nasle-
dnjega srečanja ne gre čakati spet 25 let, da
siekdobimion. To boomo bstoričli žie nnaslesdnkje leato,
poleti, nekje na slovenski obali, je bil sogla-
sno sprejet sklep in zadolžena tudi ekipa, ki
bo poskrbela za srečanje. Se že veselim. In
spet se bo vse pričelo – z vabilom.
MARIJA DEŽELAK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko
gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic
(pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma
jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in
opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko
preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja
ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova
ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.
novitednik.com (Pisma bralcev).	UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Tibetanski most nadeadjee teonneajlee
ZPdošrlkauvliališmkii park	v Sloveniji.
Naovi toednik je v številki 42, ki Njeeizvšelam2, 1a.
okVtoNbroave2m02T1,edvnpikriuspjevMkuar-z na»tsiltouvlom«. PSrtri-o
jveltakčanRo. zLaestjuarkis1t1e., jkuanjijpaa2 z02a 0Celjžaenue mpriloabičnil
ocebljjasvkiola vzearpziisjoo szpalnoišmnievgi ainvsepsloodvaetni skkdeogda
ipmanpdreesmivinjsi kzegoadosivnindirozmdraa, - lahkkaokobšie rderkžli.i
v1ž8iel5išk7kadergma apfiajrskkae tvgačatishuegmaeddelovaTnlejgaaimkneimpkioš
v1u8sse5tr7veedzzonaipnhrovpneoassvttoaekptorkvaotnvne, avvonsjeonvevo, imdpeonluem»gikotesp, ok-o
vodsdaersvrkteoezgažanerolaenzzavnoišajakovranoonvvaei,nzpoaovvsootkolvjeoidr nnoior,raazezvmmovji-e
mnieprdeaDlnuonsatjie«m. in Trpstom.	ojsvepženi zume
DKoant eNsejceevljsaendsreupgoačves.emParsktrinjnaimvssetmistiLmaiš,
jkei sdoožpirvoetli uramzleisčtnitevpi traekošbnreazb-rvi vparleckeomstmruegseta
bSaevinje.	storitev v zdr
Zagotovo v prihodnje ob prihodu iz Laške-
egnaaCsevljeetonvenžoelimingslepdreahtiatjeaglcaet.uŽjkaal niasdemnalšao-
šaekinnejerezvaitpaalirz-irasntonirke,kkooSt asvtianbjoil,akdi rj.oSatreainbsakli
ltduerirsKtioovabčiuč,dujTejhoeozdboar lGkounkoevl,Tkhi ebrimtoa,nčee,
ikgeor zjde nziapnajerkdožbiivežtijveelžae šteo,ddaanevsi,dvijsoevkoakdor,
ki teče pod njihsotvoirmilabvalskkolnopoum.oživitve sta-
še Dzoažsliuvežtijeto, doržeigvaetmjee, sdtnoežgivaejtejedr…a. našega
nvonrjmakailnnjaegjae naravPnoetegma obkiobljial .naslov Zdra-
moTreaglaoacmenboiciovzileinškpi (rloajšekkit), poakrkužvečnerzaj odba--
gs.ePdaernkossetjnoeu- stvnaersj,ajnujtari.izPrsevdevtsae immjiutitrrai!nih
nekakšnih presežkov ob 30. oMbalerjtannicZi asLvašmšekok-,
setzodnjananomessetinmionompredsedovanju EU, ki bo mianiloo
zke oist kaprnoeemnsolmaždoea-nski veter, ne zagotavlja.
zkuLeopnojevasovpirosimČ, ezaimdražtitee tperžoajveektinv 3nDe-vier--
ituvialnai mobegnlijkei z vsste,mkiammobgoi čsiemoi bzrgnoidlib, alamhi-.
nNoimk, aropbaisnkaom- nkeojepmo kljliitčeepteogštlevdialknoanparšoesgtoa
uneobro,abnnaidkohmribi.Mo dre ga te lefo na 031/569-
ilpišču in obeh 581M, AvsRaJkAdNanZAmVeŠdE 1K0, .Lianš 1k7o.
46
RAZVEDRILO
Št. 44, 4. november 2021
Ali kdo ve, na kateri strani v Svetem
pismu se voda spremeni v vino?
Nujno bi potreboval recept …
Pri jutranji kavi je najbolj
pomembno, da je žganje hladno.
Taka megla je, da sem moral pred
hišo psa obrniti, ker je lajal v napačno
smer …
Sosed je rekel, da pije, da si umiri
živce.
Včeraj sem ga videl. Je bil tako
miren, da hoditi ni mogel.
Sosed je tako star, da ko je hodil v
osnovno šolo, zgodovine sploh še
niso imeli.

Malo boste zaskrbljeni glede
svoje čustvene varnosti, vendar
brez potrebe. Včasih lahko zau-
pate tudi na slepo, se prepušča-
te trenutkom in brez posebnih
načrtov korakate naprej. Vaš
vladar je vstopil v znamenje
škorpijona, prinaša vam moč-
no in prodorno energijo, ki jo
boste lahko uporabili na vseh
področjih življenja. Spremem-
be lahko pričakujete na čustve-
nem in fi nančnem področju.
Zadeve se bodo razvijale ne-
koliko drugače, kot ste si pred-
stavljali, vendar zaradi tega
ne boste prikrajšani. V veliko
oporo pri vseh dejavnosti vam
je Mars, ki je prestopil v naspro-
tno znamenje škorpijona. Po-
zornost boste morali nameniti
uradni zadevi. Venera, vaša
vladarica, prestopa v znamenje
kozoroga, v katerem bo ostala
do marca. To bo ugoden čas za
reševanje sporov.
Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.



Zdi se vam, kot da vam stva-
ri ne gredo dobro od rok, včasih
se vrtite v začaranem krogu in
vaša energija je neenakomer-
na. Bivanje Marsa v zname-
nju škorpijona bo tudi na vaše
znamenje vplivalo predvsem v
smislu, da ne boste popustili
pri določenih načrtih. Počasi,
korak za korakom, boste ure-
sničevali svoje načrte in se ve-
likokrat ob tem tudi nasmejali
od srca.
Znak
Ustavil me je policist in
reke: »90 km na uro ste vozili.
Ali niste videli znaka za 50?«
»Sem ja, samo sem mislil,
da ima kdo rojstni dan.«
Plača
Jože je delal kot šofer in
nekega dne mu je rekel šef:
»Odločil sem se, da ti bom
povišal plačo.«
Jože: »Super, tudi jaz tebi
ne bom več kradel nafte.«
Hitro
Blondinka kliče letalsko
družbo in vpraša: »Zanima
me, koliko časa traja let do
New Yorka.«
»Samo trenutek,« ji odgo-
vori uslužbenka.
»Hvala,« je zadovoljna
blondinka in odloži telefon.
Izgubljen
Pijanček leži v jarku. Mimo
pride policist in ga vpraša:
»Kaj pa delaš?«
On: »Nekaj sem izgubil.«
»Kaj pa?«
»Ravnotežje.«
Zastonj
Mlada mamica pride z no-
vorojenim otročičkom k me-
sarju in mu reče: »Poglej, to
je sad najinega ›igračkanja‹.
In kaj boš storil zdaj?«
Mesarju postane vroče, saj
se ženi niti sanjalo o njegovih
skokih čez plot. Po razmisleku
se z dekletom dogovori, da lah-
ko vsaki dan zastonj dobi pri
njem meso, vse dokler otrok
ne bo dopolnil 18 let. Leta te-
čejo in mesar je komaj čakal
dneva, ko mu sin veselo reče:
»Danes je moj 18. rojstni dan.«
»Vem,« se srečen nasme-
ji mesar, »ko boš mami dal
meso, ji povej, da je to zadnje,
kar je dobila zastonj in prosim,
opazuj njen izraz na obrazu.«
Fant pride domov in pove
mami, kaj mu je naročil me-
sar. Mama se sladko nasmeji
in naroči: »Sine, prosim, vrni
se k mesarju. Povej mu, da
sem zadnjih 18 let dobivala
zastonj meso, kruh, mleko in
sadje. Prosim, pozorno opa-
zuj njegov izraz na obrazu!«
Puder
»Ne smeš se pudrati!« je re-
kel mali Maksi svojemu prija-
telju Lojzetu, ki se je pudral.
»Zakaj pa ne?«
»Ker se pudrajo le ženske,
moški se moramo umivati!«
Pamet
Sodnik vpraša obtoženega,
ki so ga ujeli pri kraji:
»Ste poročeni?«
»Nisem in nikoli ne bom!«
Sodnik: »Ne morem verjeti,
tako pameten in krade …«
Vse ima svoj ritem, tudi vi
morate ujeti svojega, bližajoč
mrk, ki se bo zgodil ob polni
luni, vam bo obarval novem-
ber. Dajte času čas in ne prehi-
tevajte z dogodki, bodite taktni
in tudi sočutni do drugih lju-
di. Energija vam trenutno ne
omogoča, da bi bili fizično bolj
dejavni, zato korak za kora-
kom uresničujte svoje namere.
Poskrbeti morate za osvežitev
in se bolj posvetiti fizičnim de-
javnostim.

Dobro se boste počutili in s
svojim mladostnim videzom
presenečali okolico. Obetajo se
vam spremembe, ki jih morebi-
ti sploh ne pričakujete, a si jih
iz vsega srca želite. Stopajte po-
časi po svoji poti in se ne obre-
menjujte, kaj drugi pričakujejo
od vas. Prav bi bilo, da v tem
času poskrbite za svoje potrebe
in svojo varnost. Bivanje Satur-
na nasproti vašemu znamenju
vam prinaša spremembe.
Čustveno boste zelo stabilni,
vaši bližnji vam bodo izkazovali
pozornost na različne načine.
Izkoristite vsak lep dan za vsaj
majhen stik z naravo, kar vas
bogati tako v fizičnem kot tudi v
psihičnem smislu. Močno zase-
deno znamenje škorpijona vas
bo navdihnilo in lahko se lotite
kakšne zadeve čisto na novo.
Prodorni in odločni boste tudi
na čustvenem področju.
Če bi bila Adam in Eva Kitajca, bi
bili še vedno v raju …
Pojedla bi kačo in ne jabolka.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
Vse obravnavate s preveliko
resnostjo in treznostjo, kar vam
občasno povzroča veliko nervo-
zo. Zavestno se morate umiriti
in sprostiti na način, ki vam
najbolj ustreza. Vaša vladarica
je vstopila v kozoroga, v kate-
rem bo ostala do marca. Prina-
ša vam konkretne spremembe,
ki se dotikajo tako vašega ču-
stvenega področja kot področja
financ. Spreminjali boste vse,
kar se mora spremeniti.
Ne mislite, da se je vse za-
rotilo proti vam, ker vam do-
ločenih zadev ni uspelo ure-
sničiti. Poglobljen razmislek o
nadaljnjih korakih bo razrešil
marsikatero vprašanje. Bodite
pošteni do sebe in do drugih
ljudi in si končno priznajte, kaj
si želite, po čem hrepenite. Bi-
vanje Sonca in Marsa v vašem
znamenju vam bo dvignilo
raven energije, zato boste po-
skočni in polni novih domislic.

Za zasebno življenje si boste
vzeli manj časa, na poslovnem
področju pa boste blesteli kot
že dolgo ne. Zaradi tega bo-
ste lepo napredovali tudi pri
fizičnem in psihičnem stanju.
Bivanje Marsa v škorpijonu
vam bo pomagalo, da boste
razrešili kakšno sporno situ-
acijo, ki je predvsem vezana
na odnose. Nepopustljivi boste
do sebe, zato bodo tudi vaši
rezultati obrodili veliko sadov.

Dogajalo se vam bo, da boste
brez pravega razloga izčrpani,
zato se morate sprijazniti s
tem, da potrebujete več počit-
ka. Bivanje Venere v vašem
znamenju bo prav dobro za to,
da boste utrdili svoj položaj na
poslovnem področju. Začetek
morebiti ne bo tako obetaven,
vendar boste z vztrajnostjo po-
želi kar dobre rezultate. Na ču-
stvenem področju se boste vrteli
v začaranem krogu.

Zelo resno in odgovorno se
boste lotili dela, pri tem vam bo
v veliko oporo bivanje Marsa
v znamenju škorpijona. Spre-
membe, ki so tik pred tem, da
se zgodijo, vas ne bodo našle
nepripravljene. Znali se boste
prilagoditi in videti tudi svetle
plati novosti. Dobro morate
preučiti, katere korake boste
naredili, da se vam ne bo treba
vračati po poti nazaj in popra-
vljati napak, ki jih ponavljate.
Odprite oči, prihaja zelo
pozitivna sprememba na ču-
stvenem področju, znamenje
škorpijona bo tudi na vas de-
lovalo predvsem s povišano
strastjo in potrebo po čustve-
ni varnosti. Po daljšem času
boste imeli resnično razlog za
veselje. Spreminjali boste na-
čin delovanja in se ob tem tudi
zabavali, saj ljudje v vaši oko-
lici ne bodo pripravljeni na vse
spremembe, ki jih pripravljate.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 44, 4. november 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 490
								3	K	OD POBOČJA ODTRGANA GMOTA ZEMLJE	VRSTA SOLATE	PREŽIVNINA	DARIO VARGA	ČRKA n V ENOTI nm	GLEDALIŠKI, ZIDARSKI	MERILO, KRITERIJ (KNJIŽ.)	KDOR TRASIRA
								OFICIALNOST		13							
								DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI					1				
								USTANO- VITELJ ADIDASA DASSLER		15			SRBSKA PEVKA UKRADEN				
								PISATELJ ZUPAN					OBRIS	20			
								TOMISLAV IVČIĆ					ZAREBRNICA				
	SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA	ŠPANSKA POKRAJINA	REKA, KI TEČE SKOZI PRAGO	ALUMINIJ	DORASEL MOŠKI (EKSPR.)	MAJHEN PTIČ	2							HITENJE (POG.)	LISA EDELSTEIN		
						DALMATIN- SKO ŽENSKO IME											
															MEDIKA- MENTI		
ZELENKASTO MODRA BARVA					14						KONTROLA, INŠPEKCIJA						
											PISNI IZDELKI UČENCEV						
ITALIJANSKI IGRALEC (RAF)	9							AVTORICA PIKE NOGAVIČKE LINDGREN								TRAVA DRUGE KOŠNJE	IGRA S KARTAMI
JADRANSKI OTOK BLIZU MOLATA				DEL NA OBLAČILU				GENSKO ENAK ORGANIZEM		ŠALJIV LIK V FRANCOSKI PANTOMIMI					16		
				ZVEZNA DRŽAVA V ZDA													
										… NA ČAROVNICE							
NAPAD, NASKOK						SLONOVI, MROŽEVI					18	OPORNO, VEZIVNO	POLOPICA Z MADAGAS- KARJA				
ZASILNO ZAVETIŠČE NA PROSTEM						ZLOBNOST, HUDOBNOST						17	OBER				3
						ZREZEK (ANG.)											
MODNI OB- LIKOVALEC HRANITELJ	10				TERME PRI KAMNIKU								ŽIVALSKI POTOMCI	SLOVENSKI IGRALEC BAN			
					FIZIKALNA ENOTA ATMOSFERA									POČITEK, ODDIH			
NACE JUNKAR			HUDIČ, ZLODEJ					11		NA KRATKO POVEDATI	OČIŠČENJE Z VODO						
			PISATELJ VANDOT								DOGODEK OB ZAKOLU PRAŠIČA						
KAR SE OBVEZNO DA			24					ORGANSKA MOTNJA								NASPROTNO OD RAVNIN- SKI	CITIRATI
Povsod z vami	KDOR SKLADA STVARI	TURŠKI SULTAN						ANGLEŠKI IGRALEC (ROGER)							HAYWOOD NELSON		19
		NAJ- SLAVNEJŠI VAMPIR													OSEBA IZ 1001 NOČI		
								SPOMINEK									
JANŠEVA STRANKA				ŽUPNIKOV POMOČNIK	... KOT LIMONA							VEČJI KOS POHIŠTVA			6		
					POVEDATI												
MOČNI, REZKI GLASOVI						SREDNJE- AZIJSKO LJUDSTVO					4	KAR SE DOLIJE					
												PRILOGA K ČEVAPČIČEM					
GLAVNO MESTO BOLIVIJE						MOGOČNA GORA (EKSPR.)	NALIL MU JE ČISTEGA …				23		ZDRAV KOT …				22
							BIBLIJSKA BOŽJA HRANA										
ALMA KARLIN			GR. BAJE- SLOV. OSEBA									12	NAZIV	BORBA			
			PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE											… KOŽO SMO VSI KRVAVI			
PREBIVALCI DUPLEKA						5					PRITOK SOČE					21	
											SVETOVNO PRVENSTVO						
PREBIVALCI ALZACIJE										BIT, KI IZHAJA IZ SAME SEBE				8			
POKLICNI SODELAVEC ČASOPISA						7				IZROČITI							
SUDOKU 181
								
								
								
								
								
								
								
								
								
REŠITEV SUDOKU 180
								
								
								
								
								
								
								
								
								
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter
majica NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge-
slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka,
9. novembra.
Geslo iz številke 43: Krompirjeve počitnice.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	223	24
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:	a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Majda
Brežnik iz Celje, Lucija Blatnik iz Ribnice in Klara Planko
iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 44, 4. november 2021
Šesta sezona njenega delovanja se je končala v nedeljo, medtem je bilo uradno sre-
čanje ob tej priložnosti že v petek popoldne na tamkajšnji ploščadi. Ob tej priložnosti
ni manjkalo zelenih balonov. (Foto: TT)
Poslovilo se je
pivo
Fontana piva je konec tedna do spo-
mladi zaprla pipice. Šesta sezona nje-
nega delovanja se je končala v nedeljo,
medtem je bilo uradno srečanje ob tej
priložnosti že v petek popoldne na tam-
kajšnji ploščadi.
»Kljub številnim omejitvam, ki smo jih bili
deležni ob preprečevanju širitve koronavi-
rusa, je bilo poslovanje v letošnji sezoni,
ki se je začela 24. aprila, dobro, saj smo
do zdaj prodali več kot 28 tisoč vrčkov,«
so ob koncu sezone sporočili iz Zavoda za
kulturo, šport in turizem Žalec. Izkupiček
prodanih vrčkov je pričakovano nižji kot
pred epidemijo, ko so na sezono prodali
skoraj 50 tisoč vrčkov, a boljši kot lanski, ko
so morali sezono predčasno končati in so
vsega skupaj prodali malo več kot 22 tisoč
vrčkov. Obiskovalci so letos okušali 29 raz-
ličnih piv 27 craft pivovarjev. Skupaj so si
natočili več kot 17 tisoč litrov piva, v vsem
času več kot 138 tisoč litrov. Največkrat so
izbrali vrček, ki omogoča šest degustacij.
Na voljo sta tudi možnosti, da posameznik
poskusi pivo trikrat ali desetkrat. Ob fontani
je bilo več odmevnejših prireditev, kot so
bile izbor za Naj piva Slovenije, štart druga
etapa dirke po Sloveniji, tridnevni festival
Kriglfest, srečanje fontan Slovenije in Sa-
vinjski Oktoberfest s Hmeljarskim likofom.
ŠO
Takole pravljično je bilo v nedeljo na ploščadi pri fontani piva, ki je svoje pipice zaprla
do spomladi. (Foto: FB)
Numifili ponovno v Velenju
Po enoletnem premoru zaradi epidemije je Festival Velenje konec oktobra pripravil že
enajsto srečanje Numifili. Sejem zbiralcev denarja, znamk in razglednic sicer sodi med
tradicionalno sejemsko ponudbo Velenja.
Festival Velenje že več kot desetletje skrbi za zbirateljsko, filatelistično in numizmatično
dogajanje v mestu, kar vsako leto podkrepi še z izdajo osebnih poštnih znamk in žigov.
Po letu premora se je letos sejem vrnil na »staro« mesto v Center Nova. Na srečanju je bilo
ponovno mogoče kupiti ali si ogledati različne zbirateljske primerke. Za zbiralce so bili na
voljo tudi kovanci, star denar in druge zbirateljske, numizmatične ter filatelistične zanimivo-
sti. Ob srečanju je pri Pošti Slovenije (Pošta Velenje 3320) izšel tudi žig z datumom srečanja.
»Tradicionalno srečanje v Velenju je prijeten zbirateljsko-prodajni dogodek, ki ga je lani
onemogočila epidemija, zato smo letos še posebej veseli dobrih odzivov zbirateljev,« je po-
vedal Matjaž Šalej iz Festivala Velenje.
LKK, foto: Luka Štefulj
Nasmeh!
Takole odmevna je bila predstavitev nove kuharske knjige z naslovom #receptiizarhiva:
stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo. Novinarji so se postrojili za fotografiranje ekipe,
ki je sodelovala pri izdaji posodobljenih sto let starih receptov iz kuhinje nekdanjega Hotela
Triglav v Sevnici. Moči so združili zgodovinarji iz celjskega arhiva in muzeja v Krškem ter
kuharji s Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in nastal je zanimiv izdelek.
Foto: SHERPA
Jesenske
barve
Jesenska podoba Me-
stnega parka v Celju
vabi na sprehod med
zelenicami in drevjem
vseh barv. K privlač-
nejši podobi parka so
prispevali tudi delavci
javnega podjetja Zele-
nice, ki so poskrbeli za
nove cvetlične zasadi-
tve. Posadili so devet
tisoč mačeh, in sicer
ne le v parku, pač pa na
gredah po vsem Celju.
Na Polulah so iz tega
cvetja ustvarili napis
Celje. Tudi v žogi, ki je
pred občino nameščena
že nekaj časa, je pribli-
žno 2200 mačeh.
Foto: arhiv MOC