Leopold Podlogar;
Zgodovina naših trgov in mest.
18. Turjak.
Da ugonobi št> tega, je šel glavur grajske gospode na lov. Lovil ga jt* pet dni in pet noei. Ko ga je ukrotil, ga je šesii daii pripeljal preil grail. Neki starček je junaku prerokoval: I voj rod bo moČan; četudi ne bodo krotili turov, bodo vendar vsi jiinaki.« Prerokovanji; se je izpolnilo. Ktlo naŠteje Um>na vseh ouih junakov tega rodu. ki so skozi grajska vruta hodUi na boj. ko so Turki najhuje stiskali deželo. Na neštetih krvavih bojisčih so si pridobjvali izredne časti in slave. Znamenita oroŽarna v okroglem stulpm ki jo sedaj precej prazna, jc bila svojeas polua starega orožja in bojne oprave. \ oiuarici o(J eipresoviue je shranjejia noglavna koža Herbaria VIII. Turjaškega in njegovcga vojnega tovariša Fridcrika Vianje-gorskega, ki sta padla v boju s Turki pri Budaškem ob Radanji 22. sep-tembra I. 1575. Te dve koŽi so morali TurjaŠki za lep_ denar od iurškega cesarja kupiii. Bosenski paŠa Ferhacl je po bitki poslal Uerbartovo glavo sultanu s poročilom, da ^turški strah,*^ hrabri Herbart, ni vcc med živimi. Zviti paša je zamolča], da ga je Herbartova smrt stala tisoče vojakov-
IJoleg Herburta se je med TurjaČani poscbno proslavil Andrej Jur-jaŠki, slavni zinagovalec nad Turki pod Siskom> na dan sv. Ahaoija, 22. junija 1. 159"3. Andrej Turjaški je bil rojen na Šumberku, v lurjaškem gradu med Rarlohovo vasjo in Zagradceni« v župniji Sela 1. 1557. Po slavni zmagi pod Siskom je živel Andrej le malo časa. Na željo nadvojvode Ernesta se je preselil 24. septembra 1591!. iz Karlovca v Zagreb kot glavni poveljnik HrvaŠke, Slovenske in Primorske Krajine. To Čast je lc malo časa uŽival. Umrl je nenadoma že 8. oktobra 1. 1593. Senjski glavar Jurij baron Lenkoviči katerepa je bil Andrej I urjaški ob svojem odhodu iz Karlorca postavil za poveljnika karlovške posadke. je pisal 11. oktobra H93 kranjskira deželnim »ianovom: »Žalostna dolžnost me veže. sporoČiti gospodom, da je VsemogoČui 8. tega meseca (oktobra) ob deseti -uri zvečer viaokorodnega gospoda Andreja Turjaškega. gospoda na -^mnberku in ge-neralnega obristlajtnanta iz te solzne dolinc k sebi pokiical.f
V hvaležen spomin na to slavno zroago se je vsako leto v cerkvi Matere božje na Malem Ločniku« ki je sedaj podružnica turjaSke župnije, obiiajala na dan sv. Ahacija zahvalna pobožnost, Zaradi velikanskega navala k tej slovesnosti so poznali ljudjc sČasoma le sv. Aharija v tej cerkvi. Cerkev na gori sv. Ahacija je bila zidana leta 1485. Zidal jo je stari oče Herbarta VTTI., Pankracij Turjaški (1441—14%). Imel je trinnjst olrok. Mogoče je vsled tcga zidal tako prostorno cerkev, da je iraela trinajst altarjev. (Valvasor VTIT. 730,) Najstarejši njegoT sin je bil Trojan (f 1540). ki je zidal sedaiiji Turjaški grad.
.\a Ahacijev dan je nosil mašnik plašč. ki je bil narejen iz Hasano-vega plaŠča. Bil je narejen iz temnordeče svile. Vezenina je bila zlala in srebrna z rdečimi in modrimi cvetlicarai.
Trojan TurjaŠki, ki je zidal sedanji turjaski grad. je prestopil I. 1530. na Dunaju k lutcranski veri. Skozi Sestnajsto sioletjc nahajamo Turjačaue v Lutrovem laboru. Najstrastnejši privrženec novti vere je bil ravno slavni junak Ilerbart VITT. Od leta 1564. je nastavljal v škociianu luteranske prcdikante. Škocijansko župnijo so bili ustanovili Turjaški 1. 1260. in s tem zadobili nad njo patronat. V gradu je sezidal luteransko kapelo, kjer so   opravljali   grajski   prerlikantje   ali   škocijanski   Iuieransko   bogoslužje.
30
Med škocijanskimi prcdikanti je poscbno sloveč Jurij Dalmatiu (1585 do 1589). V Škocijanu je bival le malo; po uajveč se je držal v Ljubljani iii Turjaku, kjer se je pečal s prevajanjem luteranskih knjig. Dalmatina so katolicani zelo prcganjali. V Turjaku je naŠel \aren kotiček. Med Ijud-stvom živi še nanj spomin, ki ga nazivlje *Jurij Kobila«. katerega so bili Škocijanci vrgli s prižnice. Jurij Kobila se je imenoval Jurij Jurešič, katerega je pripravila neka grajska gospa do tega, da je za plačilo in dar lepega konja odpadel. S prižnice Škocijanci niso vrgli nobenega prote-staiita. pač pa je Škof Ilren kot nadvojvodov pooblaŠčeuec spodil iz škoci-janske terkve predikanta Ivana Znojilška (1598). Ko je pobiral na jesen v robarski okolici biro, mu Robarji, ki so spadali pod škocijan, iste niso hoieli dati. Ko je poklical na pomoc uradiiike s Turjaka, so morali bežati s predikanlom vred. Iz raaščevanja je Znojilšek zažgal cerkev v Krvavih poČeh.