ISTRSKA ISTRSKA BELICA BELICA Avtorji: Ohranjanje, Ohranjanje, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, vrednotenje, vrednotenje, Bojan Butinar, Erika Bešter, karakterizacija karakterizacija Jakob Fantinič, Katja Fičur, Maja Podgornik, in zbiranje in zbiranje Vasilij Valenčič, Saša Volk, genskih virov oljk genskih virov oljk Alenka Baruca Arbeiter, Milena Bučar -Miklavčič, Gašper Kozlovič Avtorji: UVOD 2 Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, SINONIMI 2 Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, IZVOR 2 Maja Podgornik, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Milena Bučar-Miklavčič, MOLEKULARNO-GENETSKA Gašper Kozlovič KARAKTERIZACIJA SORT OLJK 3 Glavni urednik založbe: Tilen Glavina MORFOLOŠKA KARAKTERIZACIJA SORT Tehnični urednici: OLJK 5 Maja Podgornik, Alenka Obid Avtorji fotografij: Drevo 5 Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Jaka Jeraša, Milena Bučar-Miklavčič, Maja Podgornik, List 6 Jakob Fantinič, arhiv ZRS Koper Socvetje 7 Oblikovanje in prelom: Alenka Obid Založnik: Plod 8 Znanstveno-raziskovalno središče Koper, ANNALES ZRS Koščica 9 Za založnika: Rado Pišot AGRONOMSKA KARAKTERIZACIJA SORT Druga dopolnjena spletna izdaja, OLJK 10 dostopna na: Cvetenje 10 https://doi.org/10.35469/978-961-7195-73-6 Oploditev 10 Koper, 2025 Občutljivost 11 Publikacija je nastala v okviru Javne službe izvajanja Rodnost in uporabnost 11 strokovnih nalog s področja oljkarstva, ki jo KEMIJSKA KARAKTERIZACIJA OLJČNEGA financira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in OLJA 12 prehrano RS. Maščobnokislinska sestava 12 Sestava in vsebnost sterolov 14 Sestava in vsebnost tokoferolov (vitamin E) 16 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in uni- Sestava in vsebnost biofenolov 18 verzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 232011523 SENZORIČNA OCENA OLJČNEGA OLJA 20 ISBN 978-961-7195-73-6 (PDF) LITERATURA 21 lastnosti. Dobro prenaša nizke temperature. Plodovi ˈPiccolaˈ, ˈ Grandeˈ, ˈGrossuraˈ lene barve. Listi so spiralasto zaviti. Zaradi pokončne, litskih lokusih, predstavljeni so aleli, izraženi v baznih IZVOR metlaste, zaprte in bujne rasti je oblikovanje krošnje so srednje debeli in so ob obiranju običajno svetlo ze- Genotipizacija sorte ˈIstrska Belicaˈ na 15 mikrosate- zahtevno. Sorta nekoliko pozno stopi v rodnost, ven- Po ljudskem izročilu je ˈIstrska Belicaˈ avtohtona in naj-dar so izkušnje nekaterih pridelovalcev pokazale, da parih. drevesa hitreje vstopijo v rodnost, če jih nekaj let po Prvi zapisi Carla Huguesa o zastopanosti oljčnih sort v verjetneje izviraz območja Doline in Boljunca pri Trstu. sajenju ne obrezujemo. V skrbno obdelanih nasadih LOKUS PROFIL DNA dobro in redno rodi. Plodovi dozorevajo pozno. Na- DCA3 Istri iz konca 19. stoletja niso vključevali sorte ˈIstrska vitost visoka. Občutljiva je na napad oljčne muhe, 204:206 izvorno avtohtonega genetskega materiala in ni bila na-oljčnega molja in pavjega očesa oz. oljkove kozavosti. črtno žlahtnjena, je ne moremo uvrstiti med avtohtone DCA7 131:151 sorte in je pravilneje, če jo umestimo med udomačene menjena je predvsem pridelavi olja, saj je njena olje- prinesli pozneje. Ker nimamo zagotovil, da je nastala iz DCA5 Belicaˈ, kar bi lahko pomenilo, da so jo na naše območje 236:246 sorte, med katere spadajo vse starejše sorte tujega po- DCA9 193:193 rekla, ki se v Republiki Sloveniji pridelujejo že več kot 50 146:166 DCA11 let in so dobro prilagojene našim pridelovalnim razme-ram. DCA15 254:263 DCA16 125:172 DCA18 173:177 GAPU101 194:218 GAPU103A 136:151 GAPU71B 130:130 EMO3 213:215 EMO90 184:186 UDO99-19 99:131 OeUP16 242:252 SORT OLJK Drevo Parameter Opis drevesa Meritev bujnost srednje bujna rast pokončna zbitost krošnje srednje zbita dolžina internodijev (cm) srednje dolgi (1–3) 1,3 Genetski profil sorte ‘Istrska belica’ na izbranih mikrosatelitskih lokusih DCA15, EMO90, GAPU71B, GAPU101; prikazane so dolžine pomnoženih alelov, izražene v baznih parih (bp). Parameter Opis lista Meritev Parameter Opis socvetja Meritev dolžina (cm) srednje dolg (5–7) 5,9 dolžina (mm) srednje dolgo (25–35) 26,2 širina (cm) srednje širok (1,25–1,50) 1,39 širina (mm) srednje široko (12–16) 12,6 oblika glede na razmerje dolžina/širina eliptično suličast (4–6) 4,3 dolžina do prvega razraščanja (mm) srednje dolga (6–11) 6,4 ukrivljenost glede na podolžno os raven število brstov (cvetov) malo (11–18) 14,8 zvijanje okoli osi močno prisotno struktura (razmerje brsti/dolžina (cm)) srednje zbito (5,0–6,5) 5,7 vihanje listnih robov navzdol odsotno ali rahlo razvejanost majhna barva zgornje strani srednje temna zalistniki (% socvetij z zalistniki) prisotni (10–15) 12,6 aksilarni brsti (% socvetij z aksilarnimi brsti) prisotni (5–10) 7,8 5 cm 5 cm 1 cm 1 cm Parameter Opis plodu Meritev Parameter Opis koščice Meritev masa (g) srednja (2–4) 2,9 ± 0,52 masa (g) srednja (0,30–0,45) 0,36 dolžina (mm) srednje dolg (18–21) 19,8 dolžina (mm) srednje dolga (12–15) 12,3 širina (mm) srednje širok (15–17) 15,6 širina (mm) srednje široka (6–8) 6,6 oblika – v položaju A (razmerje dolžina/širina) eliptičen (1,25–1,45) 1,30 oblika na podlagi razmerja dolžina/širina podaljšana (1,8–2,2) 1,9 oblika – opisno eliptičen oblika - v položaju B eliptična položaj največjega premera - v položaju B v sredini položaj največjega premera - v položaju B v sredini simetrija – v položaju A rahlo asimetričen simetrija – v položaju A rahlo asimetrična oblika vrha – v položaju A rahlo ošiljen simetrija – v položaju B simetrična bradavica na vrhu neizrazita, ni redno prisotna oblika vrha – v položaju A zaokrožen oblika osnove ploda – v položaju A ravna konica – zaključek vrha prisotna prisotnost lenticel srednje veliko oblika osnove koščice – v položaju A ošiljena velikost lenticel srednje velike število fibrovaskularnih brazd pri osnovi srednje (7–10) intenzivnost zelene barve nezrelega plodu srednja razporeditev fibrovaskularnih brazd rahlo grupirane okoli šiva način barvanja z osnove površina - razbrazdanost srednje razbrazdana barva v popolni zrelosti srednje vijolična Položaj A je položaj, pri katerem je najbolj jasno izražena asimetrija koščice (ko jo držimo s palcem in kazalcem). poprh na povrhnjici Pozicijo B dosežemo, ko obrnemo koščico za 90⁰ iz pozicije A. slabo izražen Položaj A je položaj, pri katerem je najbolj jasno izražena asimetrija ploda (ko ga držimo s palcem in kazalcem). Pozicijo B dosežemo, ko obrnemo plod za 90⁰ iz pozicije A. 1 cm 5 cm SORT OLJK Parameter Opis Meritev občutljivost na nizke temperature malo občutljiva Cvetenje občutljiva - mlada na lastnih občutljivost na sušo koreninah Parameter občutljivost na napad oljčne muhe zelo občutljiva Opis Meritev čas cvetenja (dni glede na čas cvetenja 'Leccino' (0) zgodaj (< 0) občutljivost na napad oljčnega molja občutljiva-0,9 trajanje cvetenja (dni) občutljivost na pavje oko oz. oljkovo kozavost zelo občutljiva srednje dolgo (8,5–10,5) 9,4 intenzivnost cvetenja občutljivost na sivo oljkovo pegavost malo občutljiva srednja Podatki o cvetenju so zbrani iz introdukcijsko-kolekcijskega nasada v obdobju od 2014 do 2023. Rodnost in uporabnost Parameter Opis Meritev Oploditev čas dozorevanja pozno vstop v polno rodnost - skupni pridelek prvih 7 let (kg) pozno (< 10) 9,2 Parameter rodnost - povprečje 5 let v polni rodnosti (kg) nizka (9–13) 8,7 Opis Meritev stopnja oploditve (%) izmeničnost - indeks alternance srednja (0,4–0,6) 0,52 srednja (1,5–3,5) 2,2 stopnja samooploditve (%) razmerje med plodom in koščico visoko (7,5–10,0) 7,9 srednja (0,5–1,0) 0,56 potencialne opraševalne sorte razmerje med mesom in koščico visoko (6,0–8,0) 6,9 * Predvidoma. vsebnost olja - Abencor laboratorijska oljarna (%) visoka (15–18) 15,5 vsebnost olja - Soxhlet (%) srednje visoka (40–50) 47,6 Podatki o oploditvi so zbrani iz introdukcijsko-kolekcijskega nasada v obdobju od 2018 do 2023, o samooploditvi Podatki o vstopu v rodnost so zbrani iz introdukcijsko-kolekcijskega nasada v obdobju od 2005 do 2011, o rod- pa v obdobju od 2018 do 2020. nosti v obdobju od 2015 do 2023, o izmenični rodnosti (izmeničnost – indeks alternance) pa v obdobju od 2010 do 2023. Podatki o vsebnosti olja v laboratorijski oljarni (Abencor) in o laboratorijski vsebnosti olja po Soxhletu so zbrani v letih od 2018 do 2023. C 14:0 miristinska kislina (ut. %) 0,00 0,02 0,01 0,00 ≤ 0,03 Maščobnokislinska sestava C 16:0 palmitinska kislina (ut. %) srednja (10–13) 11,56 15,47 13,47 0,73 7,00–20,00 Predstavljeni so podatki za olja iz sorte ˈIstrska Belicaˈ, ki so bila predelana iz zdravih, nepoškodovanih in roč- C 16:1 palmitoleinska kislina (ut. %) 0,80 1,59 1,13 0,15 0,30–3,50 no obranih plodov v obdobju 1999–2023 v različnih C 17:0 margarinska kislina (ut. %) 0,00 0,07 0,05 0,01 ≤ 0,40 terminih vzorčenja od začetka septembra do začetka novembra. Olje sorte ˈIstrska Belicaˈ ima po kriterijih C 17:1 margaroleinska kislina (ut. %) 0,00 0,12 0,08 0,02 ≤ 0,60 metodologije Resgen nizko vsebnost linolne kilsine, C 18:0 stearinska kislina (ut. %) visoka (2-4) 2,55 4,37 3,54 0,37 0,50–5,00 srednjo vsebnost palmitinske kisline ter visoko vseb-nost stearinske in oleinske kisline. Vsebnost palmitin-C 18:1 oleinska kislina (ut. %) visoka (70–75) 68,58 77,47 73,78 1,52 55,00 –85,00 ske in linolne kisline se je z dozorevanjem oljk veči-noma višala, vsebnost stearinske pa nižala. Vsebnost oleinske kisline pa se je z dozorevanjem spreminjala C 18:2 linolna kislina (ut. %) nizka (5–9) 4,56 9,97 6,34 0,86 2,50–21,00 vala. Čeprav je vsebnost oleinske kisline v vzorcih ve- C 18:3 linolenska kislina (ut. %) 0,42 0,89 0,57 0,08 ≤ 1,00 različno, nekoliko večkrat se je zniževala kot poviše- imelo vsebnost pod 72 ut. %, kar je minimalna zahte- C 20:1 eikozanojska kislina (ut. %) 0,22 0,34 0,28 0,02 ≤ 0,50 va za Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre z zašči-činoma visoka, pa je 16 % od 134 analiziranih vzorcev C 20:0 arašidova kislina (ut. %) 0,39 0,62 0,53 0,04 ≤ 0,60 teno označbo porekla, 5 od teh 16 vzorcev pa je imelo C 22:0 behenska kislina (ut. %) 0,00 0,18 0,15 0,02 ≤ 0,20 tudi previsoko vsebnost linolne kisline (nad 8 ut. %). C 24:0 lignocerinska kislina (ut. %) 0,00 0,11 0,08 0,02 ≤ 0,20 razmerje oleinska kislina/linolna 3,91 5,62 4,63 0,30 kislina razmerje nenasičene/nasičene 6,88 16,68 11,87 1,73 maščobne kisline * Mejne vrednosti za ekstra deviško oljčno olje po Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/2104 Predstavljeni so podatki za olja iz sorte ˈIstrska Belicaˈ, Maksimalna Povprečna Standardna Mejna Minimalne vsebnosti Minimalna vsebnost ki so bili predelani iz zdravih, nepoškodovanih in vsebnost vsebnost deviacija vrednost* ročno obranih plodov v obdobju 2003–2021. Vseb-Holesterol (%) < 0,04 0,36 0,20 0,10 ≤ 0,5 nost skupnih sterolov je precej visoka, noben vzorec ni imel vsebnosti pod 1000 mg/kg, kar je spodnja Brasikasterol (%) < 0,01 0,24 0,03 0,07 ≤ 0,1 mejna vrednost po Delegirani uredbi Komisije (EU) 24-metilenholesterol (%) 0,20 2,24 0,39 0,50 2022/2104. Med drugim pa smo analizirali tudi vzo-Kampesterol rec iz plodov, pobranih po tleh po toči, predelani pa so (%) 0,18 3,30 2,31 0,72 ≤ 4,0 bili v laboratorijski oljarni Abencor. Ta vzorec je imel Kampestanol (%) 0,12 0,69 0,24 0,14 prenizko vsebnost navideznega β-sitosterola (91,9 %, mejna vrednost po Delegirani uredbi Komisije (EU) Stigmasterol (%) < 0,02 3,30 0,88 0,72 < kampesterola 2022/2104 je ≥ 93 %). ∆-7-kampesterol (%) <0,04 0,00 0,00 0,00 ∆-5,23-stigmastadienol (%) < 0,02 1,36 0,10 0,38 Klerosterol (%) 0,88 67,29 5,21 16,56 β-sitosterol (%) 1,26 78,90 65,96 17,83 Sitostanol (%) 0,99 25,26 3,51 5,94 ∆-5-avenasterol (%) 0,54 29,81 19,71 8,07 ∆-5,24-stigmastadienol (%) 0,21 1,01 0,74 0,20 ∆-7-stigmastenol (%) 0,10 0,46 0,23 0,11 ≤ 0,5 ∆-7-avenasterol (%) 0,37 0,88 0,54 0,16 Navidezni β-sitosterol (%) 91,90 95,99 95,20 1,02 ≥ 93,0 Vsebnost sterolov (mg/kg) 1074 1720 1322 164 ≥ 1000 Vsebnost eritrodiola in uvaola (%) 0,49 5,07 2,47 1,18 ≤ 4,5 * Mejne vrednosti za ekstra deviško oljčno olje po Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/2104 Predstavljeni so podatki za olja iz sorte ˈIstrska Belicaˈ, ki so bili predelani iz zdravih, nepoškodovanih in roč- no obranih plodov. Olje sorte ˈIstrska Belicaˈ ima po kriterijih metodologije Resgen nizko vsebnost tokofe- rolov. Vsebnost tokoferolov v ekstra deviškem oljčnem olju sorte ˈIstrska Belicaˈ Parameter Vsebnost Minimalna Maksimalna Povprečna Standardna po metodologiji vsebnost vsebnost vsebnost deviacija Resgen alfa-tokoferol (mg/kg) 143 181 161 18 gama-tokoferol (mg/kg) < 4 5 5 0 skupni tokoferoli (mg/kg) nizka (< 200) 143 186 163 21 Predstavljeni so podatki za olja iz sorte ˈIstrska Belicaˈ, ki so bila predelana iz zdravih, nepoškodovanih in roč- no obranih plodov v obdobju 2017–2023. Olja smo pridobili iz oljk, obranih v različnih terminih med 10. septembrom in 19. novembrom. Oljčno olje sorte ˈIstrska Belicaˈ ima po kriterijih metodologije Resgen visoko vsebnost skupnih biofenolov Vsebnost biofenolov v ekstra deviškem oljčnem olju sorte ˈIstrska Belicaˈ v obdobju v obdobju 2017–2023 Parameter Vsebnost po Minimalna Maksimalna Povprečna Standardna metodologiji vsebnost vsebnost vsebnost deviacija Resgen skupni olevropeinski BP (mg/kg) 107 606 344 129 skupni ligstrozidni BP (mg/kg) 112 563 303 90 skupni BP (mg/kg) visoka (> 450) 314 1274 742 216 lignana (mg/kg) 7 364 68 40 oleacein (mg/kg) 37 233 123 47 oleokantal (mg/kg) 28 332 127 66 oleacein/oleokantal (%) (mg/kg) 49 274 123 52 O-Agl-dA (mg/kg) 1 162 56 42 L-Agl-dA (mg/kg) 2,1 206 76 46 O-Agl-A (mg/kg) 12 223 57 38 L-Agl-A (mg/kg) 1 63 20 15 Legenda: BP biofenoli O-Agl-dA dialdehidna oblika olevropein aglikona O-Agl-A aldehidna oblika olevropein aglikona L-Agl-dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona L-Agl-A aldehidna oblika ligstrozid aglikona B., Čalija, D., Kanjir, Ž., Levanič, T., Valenčič, V., Mazi, Ž. 2005. ABC o ˈIstrski beliciˈ = Factsheet on the olive variety ˈIstrska belicaˈ = LˈABC della varietà ˈBianca 'ISTRSKA BELICA' istrianaˈ. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstve- no-raziskovalno središče: 16 str. Bianco, D., Castelluccio, M. D., Conte, L., Knez, S., Bu- čar-Miklavčič, M., Mozetič, B., Parmegiani, P., Prinčič, mediana sadežnosti UE LI JE II - Oljčno olje simbol kakovosti v čezmejnem prostoru. ERSA Deželna agencija za podeželski razvoj. D., Scarbolo, E., Sivilotti, P., Vesel, V., Vrščaj, B. 2014. Gorica, Italija: 353 str. po vaniliji grenko darstvu na območju Brd in vzhodnega gričevja Fura-Gentilini, S. 2007. Oljka v zgodovini, krajini in gospo- nije Julijske krajine: ohranitev in razvoj. ERSA Deželna agencija za podeželjski razvoj. Gorica, Italija: 105 str. Čebulj, A., Godec, B., Dornik Purgaj, B., Hudina, M., Usenik, V., Solar, A., Vesel, V., Mrzlić, D., Rusjan, D. po travi 2022. Sadni izbor za Slovenijo 2022. MKGP, Ljubljana, pikantno Slovenija, 158 str. Vesel, V., Vrhovnik, I., Jančar, M., Bandelj, D., Deve- tak, M., Baruca Arbeiter, A., Dreu, S. Oljka. Ljubljana: Kmečki glas, 2020. 216 str. po paradižniku po artičoki Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2104 po mandlju