15. marec 2011
2
številka 98
5
16
Predviden poslovno-parkirni objekt na Kocljevi ulici
Svetniške pobude, županovi odgovori
Vandalizem v mestnem parku
21
17
29
Praznovanje dneva žena v mestni občini
Predstavitev knjige Mala ulica
Ropoša državni prvak v namiznem tenisu
33
34
35
Regijska slovesnost ob dnevu Civilne zaščite
Nagradna
križanka
Pustno rajanje na Trgu kulture
Predviden poslovno-parkirni objekt na Kocljevi ulici
Morda bo že v bližnji prihodnosti naše mestno središče kazalo bolj urbano podobo z novim poslovnim objektom in nujno potrebno parkirno hišo.
Tako izgleda ta del našega mesta danes...
ŽUPANOV KOTIČEK
Spoštovane občanke,
spoštovani občani!
Verjamem, da so male in velike pustne maškare, ki so v minulem tednu živahno na-polnile središče mesta, končno pregnale dolgo in mrzlo zimo. Mestni park, ki ga žal ne moremo dovolj obvarovati pred objestnimi posamezniki, ki z vandalizmom kažejo svojo nekulturo in brutalno uničujejo urbano opremo ter škodijo rastlinam in živalim, se bo kmalu odel v svežo zeleno barvo in pomladne cvetove. In skupaj s prvimi znanilci pomladi sem vesel, da vam lahko sporočim odlično novico, da nam dobro kaže tudi na področju pridobivanja alternativnih virov energije, kar bo dolgoročno naše mesto ohranjalo zeleno in prijetno za bivanje.
Mestna občina Murska Sobota je namreč v teh dneh prejela odločbo vladne Službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje energetskega dela Turističnega centra Fazanerija. Prejeli bomo 2,2 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Prepotrebna sredstva bomo namenili za:
1)	sanacijo obstoječe vrtine na Mojstrski ulici (SOB-1), da zagotovimo dolgoročno varno obratovanje te vrtine (z njo že dogrevamo več kot sto stanovanj, novo večnamensko dvorano in kopališče);
2)	toplovod za preostale odpadne vode iz geovrtine (po uporabi in odvzemu dela toplote ima voda še zmeraj temperaturo pribl. 30 °C in se izteka v potok Ledava) je v zelo v slabem stanju in potreben zamenjave;
3)	z ekološkega vidika sporno stanje bomo odpravili z novo reinjekcijsko vrtino, s katero bomo ostanek odpadne vode (ki ji bomo predhodno v največji meri odvzeli toploto) ponovno spuščali nazaj v plasti, iz katerih jo črpamo. Nova reinjekcij-ska vrtina bo prispevek k prijaznejšemu okolju, saj bo dolgoročno prispevala k ohranjanju biotopov in stabilnejšemu stanju v spodnjih plasteh;
4)	z novo vrtino pričakujemo povečanje izkoriščenih količin geotermalne energije. Z višjimi temperaturami obstaja možnost izkoriščanja geotermalne energije celo za pridobivanje električne energije, za kar se zanima kar nekaj investitorjev. Novo vrtino bomo vrtali v tej fazi do globine pribl. 1600 metrov (sedanji dve obstoječi vrtni SOB-1 in SOB-2 sežeta do pribl. 800 m pod površje).
Z dobro strategijo bomo s še boljšim izkoriščanjem geotermalne energije spet nekoliko bližje cilju, ki smo si ga zadali - to je biti energetsko kar najbolj neodvisna občina. Ocenjujem, da je pridobitev teh nepovratnih sredstev zgodovinski trenutek, saj nam je dana možnost, da smelo in z večjimi koraki napredujemo na področju koriščenja naravnih virov, izboljšamo energetsko sliko občine in v doglednem času znižamo stroške ogrevanja čim večjemu številu občank in občanov.
Zato upam, da bodo ti spodbudni pomladni žarki v Fazanerijo, zelena pljuča našega mesta, kjer smo v minulem letu že uredili prijetno trimstezo, privabili tudi vlagatelje, ki bodo skupaj z nami na tem področju videli možnosti za razvoj športno-turističnega turizma. Tudi ta cilj smo z velikimi črkami zapisali v vizijo razvoja naše občine.
Vaš župan
3
MESTNI SVET
Drugi del
tretje seje mestnega sveta
Špela Horvat
Svetnice in svetniki so največ pozor-nosti namenili programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod, kadrovskim zadevam ter podanim predlogom in pobudam tako z njihove strani kot s strani župana Antona Štihca. V nadaljevanju tretje seje mursko-soboškega mestnega sveta v po-nedeljek, 14. februarja, so svetnice in svetniki obravnavali preostalih osem tem, ki jih zaradi prekoračitve dovoljenega časa zasedanja niso uspeli obravnavati na redni seji 7. februarja.
Na tokratni seji je bilo prisotnih 26 svetnic in svetnikov. Vodja Oddelka za gospodarske in ne-gospodarske dejavnosti Stefan Cigan je podal pojasnilo ob prvi točki dnevnega reda, tj. predlo-gu odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodar-jenje z divjadjo v mestni občini. »Predlagam, da se ta sredstva namenijo za čistilne akcije, stro-ške informiranja in obveščanja ter druge tovrstne ukrepe,« je povedal Cigan, predlog pa so svetniki soglasno sprejeli. Prav tako soglasno sta bila potrjena program oskrbe s pitno vodo ter sklep o določitvi višine subven-cioniranja cene storitev obdelave in odlaganja preostankov prede-lave ali odstranjevanja komu-nalnih odpadkov v letu 2011. Pri slednjem so svetniki podali nekaj opozoril glede višine cene predelave odpadkov v zbirališču odpadkov Cero Puconci. »Glede sklepa pričakujemo še odločitev računskega sodišča, menim pa, da bi ne glede na njegovo odloči-tev razbremenili občane stroškov predelave odpadkov na mestu,« je pojasnil župan Anton Štihec, ob tem pa dodal, da se glede višine subvencioniranja, ki se z zakonodajo niža za pet odstot-kov na letni ravni, sklep sprejme z aneksom o obrazložitvi račun-skega sodišča, ld bo predstavljen na naslednji redni seji.
Odbor za urbanizem in ureja-nje prostora ter gospodarsko
infrastrukturo je podal predlog, da svetniki sprejmejo sklep o potrditvi programa odvajanja komunalnih odpadnih in pada-vinskih vod za leto 2011, ki ga je pripravil izvajalec javne služ-be Komunala Murska Sobota, svetniki pa so program soglasno sprejeli.
Program čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod za leto 2011, ki je bil predmet pete točke dnevnega reda, je pripravil izvajalec javne službe Petrol, d. d., iz Ljubljane. Ker gre za kon-cesionirano službo, predvideni stroški programa ne bremeni-jo občinskega proračuna, pač pa občane neposredno. Dušan Bencik (SD) je opozoril na ne-sorazmerje med višino stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, saj je čiščenje namreč kar za 6,8-krat dražje od odvajanja odplak. Zanimalo ga je tudi, kam gre blato, ki nastane pri čiščenju odpadne vode. Mestni svetniki so s 25 glasovi za in enim proti podprli pobudo župana Antona Štihca, da se zaradi v razpravi ugotovljenih nedoločnosti sklep prekine in njegova obravnava nadaljuje na naslednji seji, ko bodo iz družbe Petrol dobili vse za čistilno napravo relevantne podatke.
Svetniki so nadaljevali z od-ločanjem o štirih kadrovskih zadevah, in sicer je predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dr. Mitja Slavinec podal predlog razrešitve Ane Sušec in imenovanja Jožka Spilaka v svet Pokrajinske in štu-dijske knjižnice, Suščeva se je v knjižnici namreč zaposlila.
Že ob prvem predlogu se je vnela obširna razprava o načinu sprejemanja predlogov nadome-stnih članov. »Menimo, da je način izbire nadomestnih čla-nov bil vnaprej dogovorjen med tremi strankami LDS, SDS in SD, ki obvladujejo mestni svet
in Kviaz,« je v imenu svetniške skupine Modre liste Antona Štihca povedal Tomaž Dundek, ki meni, da so kot nova svetniška skupina pri kadrovanjih izigra-ni. Omenjene stranke naj bi tako našle način, da v Modri listi osta-nejo brez kadrovskih mest, saj so za nadomestne člane predlagali posameznike iz strank razreše-nih članov. Kadrovanje naj bi tako potekalo mimo dogovora o upoštevanju volilnih rezultatov, zato so se v Modri listi Antona Štihca odločili, da se glasovanja o kadrovskih zadevah vzdržijo. Mestni svetniki so soglasno, s 16 glasovi za in nobenim pro-ti, potrdili predlog Kviaza za imenovanje Jožka Špilaka v svet Pokrajinske in študijske knjižni-ce Murska Sobota.
Ob predstavitvi naslednjega predloga za imenovanje je dr. Mitja Slavinec opozoril, da gre le za začasna imenovanja, ki tra-jajo do izteka mandata. Mestni svetniki so potrdili predlog Kviaza za razrešitev dr. Andreja Horvata in imenovanje mag. Roberta Celca kot predstavnika lokalne skupnosti v svet zavoda Ekonomska šola ter razrešitev dr. Andreja Horvata in imenovanje Ernesta Ebenšpangerja kot člana nadzornega sveta Javnega podje-tja Komunala M. Sobota, d. o. o. Svetniki so prav tako sogla-sno z 18 glasovi za in nobenim proti potrdili razrešitev Antona Štihca in imenovanje Darka Petrijana kot člana v upravni od-bor Razvojnega centra Murska Sobota.
Po dvajsetminutnem premoru je mestni svet, takrat s samo 20 člani, obravnaval zadnji dve točki dnevnega reda, predloge in po-bude članov mestnega sveta ter predloge in pobude župana.
4
WWW.M0BITEL.SI
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi in odgovori mestne uprave
Ivanka Cifer
Na tretji seji mestnega sveta, ki je bila 14. februarja 2011, so člani mestnega sveta postavili naslednja vprašanja in pobude. Nekatere odgovore je župan Anton Stihec podal že na sami seji, preostale pa so pripravili strokovni sodelavci mestne uprave.
Mag. Robert CELEC
je izpostavil težave s parkiranjem Stefana Benka, lastnika hiše na ulici Štefana
Kovača 18, ki zaradi ozkega vhoda svojega avtomobila ne more parkirati na dvorišču. Z vzpostavitvijo modre cone in prepovedjo
parkiranja na pločniku (od 20. oktobra 2010 dalje) je parkirni prostor na tej prometno obremenjeni ulici zelo težko najti. O tem je g. Benko že večkrat ustno in pisno obvestil občinsko upravo in naproša, da se problematika rešuje hitreje. Zaradi 70-odstotne invalidnosti ima občan tudi posebno dovolilnico za parkiranje na označenih mestih za invalide. Mag. Celec je menil, da bi zaplet lahko rešili s parkirnim prostorom za invalide.
Župan je odgovoril, da je z g. Benkom osebno govoril. Za reševanje te pro-blematike mu je predstavil svoj predlog, da bi vsem stanovalcem v tej ulici, ki imajo preozke vhode na dvoriščno stran, omogočili začasno parkiranje ob cesti, a ob hkratnem upoštevanju veljavnega odloka. Zadevo je treba reševati celovito, saj je podobnih težav več. Zupan je sodelavcem mestne uprave naročil da z dovolilnicami za parkiranje poiščejo ustrezno rešitev.
Odgovor mestne uprave:
Mestna uprava je že izdala prva dovoljenja za posebno uporabo oziroma rezervacijo parkirnih prostorov na Ulici Stefana Kovača občanom, ki so za to že zaprosili. Na enak način bo uredila tudi problematiko parkiranja za vse tiste občane, ki bodo zanjo še zaprosili in bodo do dovolilnice upravi-čeni. Upravičenost za rezervacijo enega parkirnega prostora za posamezen objekt, ki nima možnosti parkiranja na svoji parceli, bo ugotovljena v posameznem postopku.
Svetnik Celec je dejal, da naj bi bila s SVLR podpisana pogodba za sofinanciranje kolesarskega omrežja v Mestni občini Murska Sobota. Zanimalo ga je, koliko aneksov je bilo podpisanih, koliko zahtevkov s strani SVLR zavrnjenih? Javno je pozval nadzorni odbor mestne občine, da opravi temeljit pregled.
Zupan je odgovoril, da bo na to vprašanje podan pisni odgovor. Poziv nadzornemu odboru, da zadevo pregleda, je umesten, zato bo nadzorne-mu odboru to tudi sam predlagal, a ne le v občinski upravi, ampak tudi v javnih zavodih in javnih podjetjih.
Odgovor mestne uprave:
Mestna občina Murska Sobota je vladni Službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko junija 2008 prijavila operacijo Kolesarsko omrežje v Mestni občini Murska Sobota - tretji javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepi-tve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Operacija se sofinancira s stani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko v višini 85 odstotkov.
Celoten projekt zajema gradnjo kolesarske poti do naselja Markišavci, do naselja Polana iz mesta Murska Sobota in povezavo naselja Černelavci z naseljem Polana, ki pomeni nadaljevanje izgradnje že zgrajene kolesarske povezave med Mursko Soboto in Černelavci. V projektu je zajeta tudi gra-dnja mostov kot premostitvenih objektov v sklopu omenjenih kolesarskih poti, v samem mestu Murska Sobota je predvidena ureditev kolesarske povezave po Ulici St. Kuzmiča.
Pred samo prijavo operacije je bila že izdelana naslednja projektna dokumentacija.
Do sedaj je bilo v okviru omenjene operacije realizirano:
-	zarisana je bila kolesarska povezava po Ulici Stefana Kuzmiča v Murski Soboti;
-	izvedena je bila kolesarska povezava M. Sobota-Markišavci;
-	izvedena je bila kolesarska povezava Černelavci-Polana;
-	sledita še izvedba gradnje mostu na kolesarski povezavi M. Sobota-Polana in utrditev zemljišča za kolesarje.
Pogodba št. 93/2008-JR za gradnjo dvosmerne kolesarske steze med Mursko Soboto in Markišavci po načelu »ključ v roke« je bila sklenjena 17. 12. 2008. Aneks št. 1/2009 k tej pogodbi se je z izvajalcem del sklenil zaradi podaljšanja roka izvedbe del, aneks št. 2/2009 k tej pogodbi pa zaradi dodatno naročenih del za položitev cevi in betoniranje temeljev za javno razsvetljavo ter izvedbo kabelske kanalizacije in postavitev jaška iz betonske cevi. Ker je pri gradnji mostu na kolesarski stezi Černelavci-Polana prišlo do izrednega nepričakovanega dogodka (vdora podtalnice na površje) ter da bi se dela po osnovni pogodbi lahko izvedla, je bilo treba ta nujna nepredvidena dela opraviti v skladu s 653. členom Obligacijskega zakoni-ka. V skladu s tem je Mestna občina Murska Sobota upravičila sklenjene anekse št. 1, 2 in 3 k pogodbi št. 20/2009-fR o izvedbi kolesarske povezave med Černelavci in Polano, ki je bila sklenjena po načelu »ključ v roke«. Vse zneske, sklenjene s temi aneksi je Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko štela kot neupravičene stroške ter tako Mestni občini Murska Sobota odobrila upravičeni znesek v vrednosti 35.524,78 EUR.
Mag. Celec je izpostavil, da trenutno poteka obnova občinske zgradbe. Pri tovrstnih obnovah je treba izkoristiti čim več razpo-ložljivih finančnih virov za sofinanciranje. Od Ministrstva za javno upravo bi naj v letu 2010 prejeli okrog 64.000 EUR in 157.000 EUR v letu 2011. Teh številk v proračunu ni zasledil. Več sredstev se pridobi za sofinanciranje investicij, več ostane za izvajanje soci-alnih in drugih programov, za vlaganje v šolstvo. Tudi tu je javno pozval nadzorni odbor mestne občine, da opravi temeljit pregled.
Zupan je odgovoril, da celoten znesek obnove oken na občinski zgradbi znaša znatno manj kot 64.000 EUR, pa še del teh sredstev občina dobi od Ministrstva za javno upravo, ki tudi uporablja te prostore.
Odgovor mestne uprave:
V proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2011 so načrtovana sredstva za ureditev občinske zgradbe v višini 154.000 EUR. Načrtovana sredstva so predvidena za zamenjavo oken v občinski zgradbi, ki so ener-getsko in funkcionalno dotrajana. Stavba je spomeniško zaščitena, zato se zamenjava mora opraviti v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Zamenjava oken je predvidena v treh fazah. Investicijo bo financiralo tudi Ministrstvo za javno upravo,
6
MESTNI SVET
in sicer v višini deleža površin, ki jih ima v objektu v uporabi Upravna enota Murska Sobota (33,85 odstotkov). Mestna občina in Ministrstvo za javno upravo sta sklenila sporazum, s katerim sta določila način in pogoje za kritje stroškov zamenjave oken v občinski zgradbi. V skladu s sklenje-nim sporazumom bo ministrstvo svoje finančne obveznosti po izvajalski pogodbi plačevalo neposredno izvajalcu del, zato delež, ki ga bo zagotovilo ministrstvo, ni zajet v proračunu občine. Prva faza zamenjave oken na vzhodni strani je bila predvidena v letu 2010. Zaradi ponovitve postopka javnega naročila (ponudbe so presegale vrednost načrtovanih sredstev v proračunu občine) izvedba del v letu 2010 ni bila v celoti realizirana, zato se plačilo izvedbe prve faze v vrednosti 39-000 EUR (delež občine) prenaša v leto 2011. Vrednost celotne prve faze znaša 57.890,00 EUR. V letu 2011 je predvidena druga faza na severni in zahodni strani. Ocenjena vrednost druge faze znaša 157.480,00 EUR, delež, ki ga pokriva občina, znaša 105.000,00 EUR.
V postavki za ureditev občinske zgradbe so minimalna sredstva predvidena za nujna in nepredvidena sanacijska ter vzdrževalna dela v občinski stavbi.
Svetnik Celec je opozoril na županovo obljubo iz leta 2006 o obnovi vadbene dvorane Prekmurske godbe Bakovci, ki je medtem v ka-tastrofalnem stanju. Idejni načrti so bili narejeni leta 2010, vendar je župan tik pred koncem lanskega leta vse postopke zaustavil. Zakaj so se postopki zaustavili, če so bila sredstva v proračunu za ta dela namenjena, vsaj za načrte? Letošnje leto je v proračunu samo polo-vica lanskega zneska, ki bi naj bil potreben samo za idejne načrte. Kdaj se bo dvorana obnovila in kakšna so zagotovila, da tudi tokrat ne bo prišlo do praznih obljub? Leta 2006 je bilo obljubljeno, da bodo dela dokončana v letu 2008.
Župan je odgovoril, da ne ve, od kod svetniku informacije, da je ob koncu lanskega leta zaustavil postopke prenove vadbene dvorane v Bakovcih. Pripravljeni so le idejni načrti. Biti je treba pravičen do vseh krajevnih sku-pnosti v občini. Letos je v proračunu športno-rekreacijski center v Bakovcih v vrednosti 594.000 EUR, od tega je 314.000 EUR zagotovljenih iz sofi-nanciranja, ostalo pa predvideno v občinskem proračunu. Ena krajevna skupnost v enem letu ne more dobiti toliko sredstev. Vadbeno dvorano je treba urejati s časovnim zamikom, s čimer se je strinjalo tudi bivše vodstvo krajevne skupnosti. Dogovorjeno je, da bo po zaključku športno-rekreacij-skega centra na vrsti nadzidava vaškega doma, kjer bi se uredila vadbena dvorana. Obljuba bo izpolnjena.
Klub malega nogometa Krog dosega dobre rezultate, pomembno-sti rekreacije za kakovostno življenje pa ni treba dodatno poudarjati. V klubu se že dlje časa soočajo s težavami elektrifikacije klubskih prostorov ob travnatem igrišču. S tem je bila seznanjena krajevna skupnost v prejšnjem in sedanjem mandatu. Tudi občina in župan sta bila seznanjena. Svetnika je zanimalo, če potekajo aktivnosti za rešitev tega problema.
Zupan je odgovoril, da že nekaj časa potekajo razgovori o elektrifikaciji klubskih prostorov. V proračunu bo za to investicijo treba nameniti dolo-čena sredstva. Društva imajo možnost, da se prijavijo na vsakoletni razpis za investicije v športno infrastrukturo.
Odgovor mestne uprave:
Investicijo bo treba uvrstiti v program v prihodnosti ter predhodno urediti lastniška razmerja, saj sta dve tretjini zemljišča last Republike Slovenije.
AVTOBUSNI PROMET M.S., AC PEUGEOT
www.terme3QOO.si
7
MESTNI SVET
Mag. Celec je izpostavil, da se Osnovna šola Bakovci že nekaj let srečuje z zelo resnimi finančnimi težavami, saj sredstva, ki jih mora zagotavljati Mestna občina Murska Sobota, še zdaleč ne pokrivajo realnih materialnih stroškov poslovanja, kar je razvidno iz posameznih finančnih poročil. Ob koncu vsakega koledarskega leta je do sedaj mestna občina res pokrila vsa negativna stanja in terjatve, povezane z materialnimi srroški, ki so po zakonu breme lokalne skupnosti, a žal to ni sistemska rešitev, saj šola tako ostaja iz leta v leto na robu preživetja in s tem brez možnosti za nadaljnji profesionalni razvoj, prav tako brez finančnih možnosti za nadgradnjo šolske knjižnice (v zadnjem času ne morejo zagotoviti niti knjig za obvezno domače branje, bralne značke, kaj šele da bi jo sproti posodobili z novejšo mladinsko literaturo), didaktičnih pripomočkov, računalniške opre-me. V tem koledarskem letu so se na začetku kurilne sezone znašli celo v položaju, da jim dobavitelj, zaradi neporavnanih računov, ob naročilu kurilnega olja tega ni hotel dobaviti, dokler se niso porav-nale zaostale terjatve. Od septembra 2009 si v upravi mestne občine prizadevajo, da se poiščejo sistemske rešitve:
-	ustrezna višina mesečne akontacije materialnih stroškov, ki bodo pokrivali realne mesečne stroške - kar je treba zagotoviti v proračunu mestne občine;
-	ustrezna višina sredstev za razširjeno dejavnost pri udeležbi učencev in mentorjev na raznih tekmovanjih, saj v zadnjih letih velike težave povzročajo cene prijav na posamezna tekmovanja;
-	poseben problem učencev in zaposlenih na OŠ Bakovci in POŠ Dokležovje predstavljajo tudi stroški prevoza na razne dogodke, akcije in prireditve, gledališke abonmaje za otroke, ki jih organizira mestna občina in so vedno v breme staršev. Na tem področju otroci niso v enakem položaju kot otroci, ki obiskujejo šole v Murski Soboti. To pomanjkljivost je treba prav tako sistemsko rešiti in učencem omogočiti brezplačen mestni prevoz na takšne prireditve.
Župan je odgovoril, da se razširjena dejavnost šol sofinancira iz občinskega proračuna, iz teh sredstev se krijejo stroški udeležbe učencev na tekmo-vanjih. Ni pa ovire, da se na naslednji seji v proračunu predvidijo višji zneski za materialne stroške za osnovne šole in za razširjeno dejavnost, ne le za osnovno šolo v Bakovcih. Nekatere šole si same priskrbijo sredstva z različnimi dejavnostmi.
Odgovor mestne uprave:
V proračunu za leto 2011 so tudi pri Osnovni šoli Bakovci v primerjavi z letom 2010 predvidena dodatna sredstva za delovanje. Glede na zaključni račun leta 2010 bi ta znesek moral zadoščati za normalno delovanje šole. Treba pa bo poskrbeti za podrobno analizo stroškov šole in predvideti ukrepe za njeno energetsko sanacijo.
Mag. Celec je zastavil še vprašanje v zvezi z geovrtinami. V okviru petega javnega razpisa Prednostne usmeritve regionalnih razvojnih programov razvojne prioritete razvoja regij bomo za obdobje 20102012 predvidoma prejeli 1,6 milijona EUR za dve vrtini, s tem da bo Mestna občina Murska Sobota posamezne dele sofinancirala. Ali obstajajo ustrezne študije, da je vode na področju Fazanerije dovolj, ali je ta voda dovolj vroča in kdo bo nosil odgovornost, če se bo izkazalo, da projekt ne bo prinašal pričakovanih rezultatov? Del sredstev bi lahko namenili za daljinsko ogrevanje, kogeneracijo. Stroški ogrevanja bi bili manjši, v Fazaneriji bi lahko bile možnost tudi geosonde.
Župan je odgovoril, daje za peti razpis SVLR v višini 1,6 milijona EUR za geotermijo prva faza začetka realizacije energetskega projekta Fazanerija. Občina ima pri tem partnerje. Nafta geotermija je pripravila potrebno do-kumentacijo za delo na vrtinah. Poleg tega ima rudarski zavod na državni ravni ogromno kartografskega dela, ki ponazarja zaloge geotermij e na dolo-čenih globinah, poleg tega je z madžarskim partnerjem, mestom Kormend, prijavljen skupni projekt za pridobitev sredstev v višini okrog 600.000 EUR za izdelavo različnih študij, ki bi naj določile natančno mesto vrtine. Četrti partner je češka institucija, ki skupaj z mestom Litomeržice pomaga pri tem projektu, peti partner pa so Dravske elektrarne, ki se prijavljajo na državni razpis Ministrstva za gospodarstvo; predlog je, da bi vzpostavili daljinsko ogrevanje v mestni občini z njimi kot partnerjem. Na področju geotermije je ogromno dokumentacije, podatkov, svetnik lahko dobi odgo-vore na vprašanja, ki ga zanimajo.
Odgovor mestne uprave:
Rudarski projekti so narejeni na podlagi najnovejših raziskav (seizmične meritve). Obstaja velika verjetnost, da bo na področju, kjer bo locirana raziskovalna vrtina SOB-3g, geotermalna voda višjih temperatur, kot jih danes dosegamo z vrtino SOB-1 (Mojstrska ulica). Vsekakor pa bomo dosegli najmanj temperature, ki so danes znane na globini 750 m, in vsaj takšno izdatnost teh vod. Ker je geotermalna voda energent prihodnosti in ker že danes energetski zakon predpisuje najmanj 30-odstotno zagotovitev energenta, pridobljenega iz alternativnih virov, smo prepričani, da gre za naložbo, ki bo pomembno prispevala k delni energetski neodvisnosti občine. Realizacija projekta z geosondami se izvaja tam, kjer tople vode ni, iz-korišča pa se potencial vročih kamenin in na našem območju daje slabše rezultate (izkoristki in posledično ekonomska upravičenost).
Ker je seja potekala 14. februarja, na dan zaljubljenih, je mag. Celec izpostavil, da ima ta praznik zelo lepo sporočilo. Želel bi si, da bi se to sporočilo udejanjilo tudi na delovanju lokalne skupnosti pri izboljšanju odnosov in preseganju delitev na leve in desne, na prave in neprave koalicije, tiste načelne in nenačelne, kakor je bilo govora tudi v predvolilni kampanji. Želel bi si, da bi župan uresničil obljubo o sklicu koordinacij svetniških skupin pred obravnavanjem proračuna, saj bi bilo tako delo mestnega sveta in občinske uprave lahko učinkovitejše.
Župan je odgovoril, da naj se o tem najprej dogovorijo v stranki SDS, saj v prejšnjem mandatu niso prihajali na koordinacije pred sejami mestnega sveta. Sedaj, ko ene koordinacije ni bilo, predlagajo, da bi jih spet imeli. Župan si želi konstruktivnih koordinacij, ne pa neupoštevanja dogovorov, ki jih na koordinacijah sprejmejo.
Angela NOVAK
je dejala, da je vzporedno s problematiko mladih treba prisluhniti tudi starejšim, ki so iz dneva v dan bolj nemočni. Zahvalila se je za dodatna sredstva, ki so v letošnjem proračunu namenjena starejšim. Na pobudo
Društva upokojencev Murska Sobota je župan Štihec 12. 10. 2005 med prvimi v Sloveniji imenoval sedemčlanski koordinacijski od-bor za varstvo starejših oseb v Mestni občini Murska Sobota kot posvetovalno telo z naslednjimi pristojnostmi;
-	spremljanje in predlaganje smernic in politike za varstvo sta-rejših na lokalni in državni ravni,
-	povezovanje in usmerjanje vseh dejavnikov s ciljem enotnega in
8
MESTNI SVET
učinkovitega razreševanja problematike starejših v našem okolju,
-	določanje smernic za razreševanje problematike,
-	organiziranje in vzpodbujanje akcij za izkazovanje pozornosti in pomoči starejšim občanom ter opravljanje drugih nalog na področju varstva starejših.
V odboru so bili zastopani predstavniki strokovnih institucij s po-dročja socialnega in zdravstvenega varstva, predstavniki nevladnih organizacij in mestnih četrti. Predlog Društva upokojencev je, da bi odbor nadaljeval s svojim delom. Ker mu je potekel mandat, naj ga župan imenuje tudi v bodoče. Delo organa upošteva tudi splošna javnost, saj je kot vodja odbora gospa Marija Horvat prejela občinsko nagrado s področja socialnega varstva. Tudi v ZDUS-u so društvo pohvalili, saj imajo le redke lokalne skupnosti v Sloveniji organ, ki se ukvarja s tovrstno problematiko.
Župan je dodal, da je z imenovanjem koordinacijskega odbora za starejše občane predlog dobro zaživel. Odbor je dal dobre in konkretne predloge, sodelovanje je bilo dobro. Ker je odboru potekel mandat, bo župan ime-noval novega.
Odgovor mestne uprave:
Pobuda ima podporo. Moramo pripraviti merila in kriterije za podeljeva-nje tovrstnih priznanj, ki bi čim celoviteje zajemala tudi ostala področja družbenega življenja v mestni občini. Ta priznanja bi primerno dopol-njevala občinske nagrade ob občinskem in kulturnem prazniku kot tudi podeljevanje priznanj na področju športa.
Svetnica Novakova je povedala, da je leto 2011 mednarodno leto prostovoljstva. V širši javnosti kakor tudi v Društvu upokojencev Murska Sobota ugotavljajo, da je delo prostovoljcev še vedno prema-lo cenjeno in vrednoteno. Premalo se jih v lokalnem okolju vključuje v razne dejavnosti in razprave, kjer bi lahko s svojimi izkušnjami pripomogli k boljšemu razreševanju problematike starejših. Ker je delo prostovoljcev pri društvu upokojencev še vedno premalo prepoznavno, je občinski svet na kratko seznanila z glavnimi nalo-gami in povabila k sodelovanju vse, ki bi lahko pomagali. Predvsem pričakujejo pomoč mlajših. V zadnjih šestih letih so prostovoljke v Mestni občini Murska Sobota obiskale več kot 2400 oseb. So eni redkih, ki imajo razvit projekt »Starejši za starejše«. 23 prostovoljk društva vsako leto obišče okrog 300 občanov, ki so stari nad 69 let, in z njimi opravi celotno anamnezo, ki jo je treba v društvu vnesti v računalniški program. Predsednica ZDUS, Mateja Kožuh, je društvo pozvala, naj s svojimi izkušnjami na področju prosto-voljstva seznanijo tudi sosednje občine, lokalna društva, da bi se v Sloveniji čim več prostovoljcev pridružilo temu delu. Društvo se aktivno vključuje v dejavnosti Hiše Sadeži družbe, kjer prostovoljke društva vodijo najrazličnejše delavnice. Društvo predlaga, da se naj na koncu v tem koledarskem letu predstavi oziroma izbere naj prostovoljca, in župana poziva, da naj bo to nagrada župana Mestne občine Murska Sobota. Sedem prostovoljk društva je v letu 2010 dobilo nagrado Zveze društev upokojencev Slovenije. Upa, da se bo prostovoljcem, ob različnih akcijah, pridružil tudi kdo od svetnikov.
Župan je odgovoril, da je bil na komisiji za nagrade in priznanja že po-dan predlog ustanovitve županove nagrade za prostovoljca, prostovoljno organizacijo ali dogodek, ki bi promoviral prostovoljstvo, naslednje leto pa spet nekaj drugega. Sam predlog podpira, veseli ga, da to podpirajo tudi drugi svetniki.
Svetnica Novakova je izrazila pobudo, da bi se na otroškem igrišču pri zdravstvenem domu namestila WC-kabina, saj je z manjšimi otroki problem.
Županje odgovoril, da ne vidi prav nobene težztve, da se ob otroškem igrišču pri gradu ne bi postavila premična kabina oz. WC.
Odgovor mestne uprave
Mestna uprava je pobudo glede postavitve mobilnega WC-ja na otroškem igrišču pri gradu vsestransko proučila z vidika različnih možnosti (nakup, najem mobilnega tipskega WC-ja z možnostjo kemičnega čiščenja ali pri-ključitve na komunalne naprave - na vodovod in kanalizacijo) in stroškov, ki bi v zvezi s tem nastali zaradi nakupa oziroma najema ter kasnejšega vzdrževanja in obratovanja. Stroški nakupa ali najema so sorazmerno visoki (na letni ravni med2050 in 3300 EUR), v neposredni bližini otro-škega igrišča pa so javni objekti, katerih lastnica je mestna občina ali njeni zavodi in ustanove (MIKK, ZD), kjer je možno koristiti tudi sanitarije. Iz vseh omenjenih razlogov in tudi zato, ker je vsak takšen poseg treba uskla-diti s pristojnim zavodom, pod pristojnost katerega sodi zaščita Soboškega parka in gradu kot objekta, kije v neposredni bližini igrišča, predlagamo, da se omenjena pobuda ne uresniči.
Novakova je dala pobudo, da se na parkirišču pred pokopališčem zarišeta dve parkirni mesti za invalide.
Župan je odgovoril, da bodo parkirna mesta za invalide ob pokopališču zarisana.
Odgovor mestne uprave
Pobuda za zaris dveh parkirnih mest za invalide na parkirišču ob poko-pališču v Murski Soboti je mestni upravi že znana in bo realizirana takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale; naročilo za zaris je namreč že bilo dano podjetju Komunala, vzdrževalcu javnih površin in parkirišč.
Cvetka ŠKAFAR
je dejala, da je v okviru spletne strani Pomoč občanu na 19 področjih rešenih oz. dokon-čanih 1639 primerov. Zanimivo bi bilo iz-vedeti, ali so tisti, ki so postavili vprašanja, zadovoljni z odgovori. Od katerega leta se
izvaja pomoč občanu? Po petih letih bi lahko naredili raziskavo. Ali se z vseh 19 področij pripravljajo programi za občane in občanke mestne občine in ali so ta področja zajeta v proračunu metne občine za leto 2011?
Odgovor mestne uprave:
Spletna storitev Pomoč občanu je pričela poskusno delovati julija 2008, v fazo rednega delovanja pa je prešla 1. januarja 2009. Z izvajalcem smo se ob vzpostavitvi delovanja storitve dogovorili, da bo po treh letih apli-kacijo nadgradil in tehnično posodobil. Z željo, da bi aplikacijo čim bolj prilagodili željam in potrebam občanov, smo marca lani vanjo vgradili tudi anketni vprašalnik, ki ga lahko, če to želi, izpolni vsak uporabnik, ko odda vprašanje. Zbrane odzive bo izvajalec upošteval ob tehnični po-sodobitvi in nadgradnji aplikacije, ki teče v ozadju storitve. Z izvajalcem smo se pogovarjali tudi o možnosti merjenja zadovoljstva uporabnikov s podanimi odgovori. Trenutno kakršnokoli merjenje zadovoljstva uporabni-kom s podanimi odgovori, ki bi dalo relevantne podatke, ni možno. Vsem uporabnikom namreč zagotavljamo popolno anonimnost, kar pomeni, da
9
MESTNI SVET
nimamo njihovih telefonskih številk, elektronskih naslovov ali kakršnih koli drugih osebnih podatkov, na katere bi jim lahko posredovali vprašalnik o zadovoljstvu s podanim odgovorom ali povezavo do takega vprašalnika v spletu.
Ob prenovi aplikacije bo izvajalec vanjo vključil tudi tehnične rešitve, ki bodo uporabniku, ki je postavil vprašanje, omogočale, da oceni odgovor občinske uprave ter pri tem ohrani popolno anonimnost. V tem trenutku lahko izvajalec zagotovi le vprašalnik, ki bo dosegljiv s posebnim gumbom na strani in ga bodo lahko izpolnili čisto vsi obiskovalci storitve Pomoč občanu.
Svetnica Škafarjeva je vprašala, kako daleč je zazidalni načrt za območje Lendavska sever?
Župan je odgovoril, da bo glede zazidalnega načrta podan pisni odgovor. Organizirana in opravljena je bila urbanistična delavnica, ki je podlaga za nove prostorske ureditve na tem območju. Sam postopek sprejemanja zazidalnega načrta se še ni začel.
Odgovor mestne uprave:
Mestna občina Murska Sobota je v prvi polovici leta 2009 izvedla prostor-sko (urbanistično-arhitekturno) delavnico za območje Lendavska sever v Murski Soboti z namenom, da bi pridobljene variantne rešitve služile kot strokovne podlage za izdelavo izvedbene prostorske dokumentacije (OPPN) za to območje. Urbanistična delavnica je bila organizirana kot srečanje predstavnikov različnih prostorskih strok iz lokalnih in zunanjih krogov, občinske uprave in tudi prebivalcev mesta. Zazidalni načrt, za katerega je potekal ravno v tem času postopek sprejemanja in je predvideval gradnjo stanovanjskih blokov na območju bivše Pomurke, je delno povzel koncepte delavnic in bil kasneje tudi v mestnem svetu sprejet. Odlok tega prostorskega akta je objavljen v Uradnem listu RS, št. 110/2009, z dne 29. 12. 2009. 0 gradnji stanovanjskih blokov se mora odločiti investitor sam. Po konceptu iz delavnic in novega zazidalnega načrta za del območja Lendavska sever se je že pristopilo k načrtovanju nove prometnice, ki bi povezala Slovensko ulico z zaledjem na severni strani Lendavske ulice. Za območje obstoječe vojašnice z okolico se poseben izvedbeni prostorski akt še ne izvaja. Predvsem zato, ker se za novo vojašnico, ki je predvidena na območju Berek, še vedno izvaja postopek izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta in se s tem selitev obstoječe vojašnice nekoliko časovno zamika.
Cvetka Škafar je predstavila pobudo, da se pri prehodu za pešce z Zelene ulice na Lendavsko ulico postavi luč, svetlobni znak. Pred meseci se je na tem prehodu za pešce zgodila tragična nesreča s smrtnim izidom. Mestna četrt Ledava predlaga, da se postavi svetlobni znak pri prehodu za pešce. Predlagala je, da zadevo uvr-stijo na dnevni red naslednje seje mestnega sveta, da bi se aktualne in zahtevne problematike lotili sistematično in dolgoročno. Eden konkretnih predlogov je, da se predlog dopolni z znanjem in delom zaposlenih na mestni občini oz. upravi in drugih strokovnjakov, ki so v neposrednem stiku z udeleženci v cestnem prometu.
Župan je odgovoril, da je postavitev svetlobnega znaka pri prehodu za pešce ob izhodu Zelene ulice na Lendavsko, glede na pretekle dogodke, upravičena.
Odgovor mestne uprave:
Za omenjeni prehod za pešce na Lendavski ulici v Murski Soboti so v leto-šnjem letu v proračunu namenjena finančna sredstva za ustrezno osvetlitev.
Za dela, ki so potrebna za osvetlitev prehoda za pešce, je treba predhodno pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste.
Škafarjeva je izpostavila izvajanje ukrepov občine za ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest v mestni obči-ni. Predlagala je, da se vprašanje uvrsti na dnevni red naslednje seje mestnega sveta, da bi se aktualne in težke problematike lotili sistematično in dolgoročno. Eden konkretnih predlogov je, da se ukrepi dopolnijo z znanjem in delom zaposlenih na mestni občini oz. upravi in drugih strokovnjakov, ki delajo oz. so v neposrednem stiku z brezposelnimi osebami. V Sloveniji je brezposelnih že več kot 115.000 ljudi, v mestni občini je število naraslo za šest odstotkov.
Župan se je strinjal s predlogom, da bi mestni svet v točki dnevnega reda obravnaval ukrepe za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest. Gradivo se lahko pripravi, saj si občina dnevno prizadeva za pridobitev novih in-vestitorjev. Stopnja brezposelnosti je narasla, ker je letos veliko manj ljudi zaposlenih prek javnih del. Za odkup zemljišč v Severni obrtno-industrijski coni se zanima kar nekaj novih investitorjev; župan upa, da bo v kratkem prodano še kakšno zemljišče in pridobljen nov investitor.
Mag. Brigita PERHAVEC
je postavila vprašanje, kdo je bil projek-tant prenove Soboškega parka, kakšna je bila vrednost te prenove, kdo so bili tisti (z imenom in priimkom), ki so izbrali novo opremo, zakaj so sredi parka velike skale
oz. kako je do te prenove prišlo. Ve, da je bila prenova uresničena z evropskimi sredstvi. Napisne table za rastline kar kličejo vandale, da naj jih uničijo. Občanke in občane je pozvala, da vzgojijo svoje otroke tako, da ne bodo uničevali javnih dobrin. Za obnovo bo treba nameniti sredstva iz proračuna, ki bi jih sicer lahko namenili za nogometni stadion ali nov skaterski park. Koliko več bo zaradi teh napisnih tabel stala košnja trave?
Župan je odgovoril, daje bilo glede parka zastavljeno že veliko vprašanj. Pridružuje se pozivu, da se uničevanje v parku preneha. Župan seje udeležil sestanka županov z vodstvom policijske uprave o skupni preventivni akciji. Izračuna povečanja stroškov košnje trave zaradi postavitve napisnih tabel z označbo rastlin ni, okrog tabel bo trava pokošena z ročnimi kosilnicami. Ker je veliko teh označb že poškodovanih, bo treba pristopiti k spremembi označb (betonske plošče). Soboški park je drugi najlepši ter najbogatejši po številu in raznovrstnosti rastlin.
Odgovor mestne uprave
Za projekt 3PARKL-3PARK-Revitalizacija mestnega parka, IL. faza je bila izdelana projektna dokumentacija s strani družbe KUBICO DOMINO ARHITEKTI, d. o. o., projektanta sta bila Maja Kardoš in Goran Dominko, ki sta tudi izbrala novo opremo. Dela v vrednosti 154.168,42 EUR je izvedlo Gradbeno podjetje Gomboc, d. o. o. S strani projektanta smo pridobili tudi podrobno obrazložitev projekta, zato navajamo:
ZAMENJAVA KLOPI
Klopi v parku so bile dotrajane in poškodovane, tako na območju lesenih oblog kot tudi kovinske konstrukcije. Zamenjava lesenih oblog je ponavadi kočljiva, saj les po zunanjem videzu ni vedno enak zamenjanemu, ki zaradi dolgotrajne izpostavljenosti že izkazuje določeno zunanjo patino, ki jo je na novih delih težko ali skoraj nemogoče doseči z luženimi in zaščitnimi
10
MESTNI SVET
premazi. Zaradi tega smo se z investitorjem odločili za celotno zamenjavo klopi in celotne urbane opreme, saj prenova mora zagotavljati kakovost materialov za desetletja vnaprej.
Ker gre za zamenjavo celotne urbane opreme na ravni parka ob prelomu tisočletja, smo želeli tako v kakovosti materialov kot tudi v njeni obliki doseči presežek in dodano vrednost. Tako smo na primer izbirali klopi, ki so ob sodobni in poenostavljeni obliki še vedno tako praktične in uporabne, kot so bile stare. Tudi pri izbiri materiala spadajo v skupino organskih materialov, ki so bili uporabljani v tem okolju že stoletja. Les in kovina sta materiala, ki zavzemata pomembno mesto v zgodovini tudi pri uporablje-nih materialih v Soboškem gradu, enake materiale smo pa uporabili pri prenovi grajske ploščadi in okolice gradu pred petnajstimi leti. Ta projekt je moral dosegati enako kakovost rešitve, kot jo je zastavil arhitekt Novak v zgodnjih petdesetih letih. V projektu smo upoštevali sodobni videz in minimalistične podrobnosti, ne da bi se odmaknili od klasičnega karak-terja rešitve. Izvedbo projekta je strokovna javnost, posebej pa mariborski Zavod za varstvo kulturne dediščine, umestila med kakovostnejše prenove tovrstnih objektov. V takem duhu smo izbrali klopi in koše, ki tak oblikovni karakter rešitve povzemajo.
Pri prenovah parkov in različnih mestnih zelenih površin v razvitih deže-lah se znani arhitekti lotevajo rešitev, ki so neprimerno sodobnejše, veliko dražje in predvsem drugačne od elementov, ki so v takih območjih stali stoletja. V tem parku smo se takih rešitev vzdržali in predlagali vsebinsko sodobnejše, a oblikovno bolj zadržane izdelke in rešitve. Vendar so oboji oblikovno kakovostni in estetsko dovršeni ter vztrajno kažejo na napredek in razvoj tako materialnih kot duhovnih vrednosti našega okolja, ki ga v Pomurju prevečkrat pogrešamo. Želimo, da se v parku vsak dobro počuti, tako domačin kot tudi tisti svetovljanski popotnik in turist, ki je videl že skoraj vse, a bo v našem parku občutil enako kakovost in presežke v zadr-žanih rešitvah, kot jo je zaznal v bolj znamenitih okoljih.
POSEG V PROSTOR S »POČIVALNIMI OTOKI«
Poseg dveh »otokov za počivanje« v parku, kot jih imenujemo projektanti, je izveden na dveh območjih. Eno je degradirana, zapuščena in neurejena kotanja v drevesnem rastju, kamor so naključni obiskovalci metali odpad-ke, drugo pa nedaleč stran na jasi ob povezovalni pešpoti pred grajskim poslopjem. Obe ponujata imenitno priložnost za počitek, ena v prijetnem zavetju in senci z drevesnim rastjem okoli urejenega območja s klopmi, dru-ga pa ponuja kakovostne vizure ob grajskem poslopju na ostali del parka. Kamniti so le deli teh območij, kjer so naravne zaobljene skale v vzorcu postavljene v tla, ta pa omogočajo naravne nastavke za sedenje tako skupine kot posameznikov, starejših ali mlajših. Ob teh kamnih sta utrjena podlaga iz različnih vrst drobljenca ter vrsta klopi, ki je drugačna od klasičnih klopi v okolici. Oblika je bolj razgibana in bolj dinamična, s takim izrazom daje poudarek na namembnost teh počivalnih otokov in vabi obiskovalca k postanku. Pri tovrstnih rešitvah so uporabljeni materiali, ki so naravni in domači. Nekatere povezovalne poti v parku so bile že poprej obdelane s kamnitim drobljencem, zato se v tem primeru ne odmikamo od uveljavlje-nih rešitev, ki so tako ali drugače že priznane kakovostne krajinske rešitve. Kamniti bloki ne predstavljajo značilnosti za Prekmurje, kot želijo nekateri to okarakterizirati. Tako jih niti ne moremo obravnavati v kontekstu rešitev, saj se kamen preneštetokrat uporablja tudi pri nas v Prekmurju. Tako je bilo v preteklosti, v današnjem času pa ga doživimo kot gradbeni material še veliko aktivneje. V viziji prenove parka so kamniti bloki element, ki daje vsebino v bodočnosti in nadaljnjemu razvoju parka. Predstavljajo naravni element za prirejanje programov likovnih in kiparskih delavnic v regiji ter zagotavljajo dober temelj za razvijanje duha in kulturnih kvalitet za vse obiskovalce parka. Manjši kamniti bloki, ki so postavljeni v gručasto skupino
so nastavek za skupinska srečanja. Ti bloki bodo naravne organske oblike, a vendar zaobljeni in brez ostrih robov in detajlov.
Večji kamniti bloki, ki so postavljeni okoli počivalnih območij, so monu-mentalni vstavek v parkovno območje, ki bodo ob predvideni animaciji umetniških dogodkov ter kiparskih kolonij navduševali obiskovalce v parku. Vsakoletne tovrstne prireditve in kolonije bi ponujale vedno nove kiparske izdelke na teh kamnitih blokih ter tako ponujale latenten in kakovosten razvoj okolja ter počivalnih otokov, kjer bi vsako leto izbran umetnik trajno zaznamoval okolje s svojo mojstrovino.
Pred prenovo je naš cenjeni sodelavec g. dr. Šiftar podrobno analiziral in popisal vse drevesne vrste v parku, ki jih je predstavil na jeklenih tabli-cah, ki bodo postavljene pred drevesi v parku. Nekatere so že postavljene in z žalostjo ugotavljamo, da je vandalizem že pustil svoje sledi. Čeprav so tablice oblikovane tako, da bi naj bile odpornejše tudi na poškodbe, je zloba v nekaterih primerih tudi iznajdljiva.
Košnja trave, ki je predvidena v parku, se ob tablah izvaja z ročno ko-silnico z nitko, ki jo izvajalci že tako ali tako uporabljajo za košnjo na podobnih območjih, kjer ni mogoče kositi z motorno kosilnico. Zato so te table izvedene v okvirju iz okroglega RF-profila in dvignjene od tal min 25 cm, da pri košnji ne poškodujejo kosilne nitke. Podobne rešitve so bile že v preteklosti izvedene v nekaterih slovitejših parkih po svetu in tako ne predstavljajo posebne tovrstne novitete. Negovanje takih tabel razen vandalizma ne predstavlja nobenih posebnih stroškov, saj so izvedene iz kakovostnih in odpornih materialov.
Varovanje parka je v urbanih okoljih mestnih jeder različno, odvisno od velikosti in odprtosti parka. Pri nas ugotavljamo, da je vandalizem še ve-dno prisoten v takih območjih, ki se ga brez poostrenih varovalnih ukrepov verjetno ne da izkoreniniti. Ti morajo biti varnostni ukrepi intenzivnejši v večernih in nočnih urah, za kar pa so odgovorne varnostne službe.
Mag. Brigita Perhavec je vprašala, zakaj se od jeseni do 15. marca čaka s čiščenjem mestnih ulic? Nasutih je obilo kamenčkov; iz proračuna bi lahko namenili toliko sredstev, da bi vmes enkrat ulice pometli.
Odgovor mestne uprave:
V Sloveniji je za konec zimskih razmer določen 15. marec, kar tudi po-meni, da do tega datuma veljajo razmere, ko je treba vožnjo prilagajati vremenskim razmeram in imeti zimsko opremo. Ta datum je seveda določen glede na povprečne večletne vremenske razmere, zato je možno, da dejanske vremenske razmere v posameznem letu lahko odstopajo - zimske razmere se lahko končajo pred 15- marcem ali po njem. Lahko bi se zgodilo, da bi morali že pometene površine ponovno posipati in nato ponovno pomesti, kar bi seveda podvojilo stroške pometanja in povečalo stroške zimske službe. Vsekakor pa bo Komunala s pometanjem pričela okrog 15. marca, točen datum pa bo odvisen predvsem od dejanskih vremenskih razmer in napo-vedi. Za eno dodatno vmesno pometanje bi morali v proračunu zagotoviti dodatnih 20.000 EUR sredstev, kar pa že zadošča za preplastitev krajše ulice v mestu.
Jožef RECEK
je dejal, da je bila v lanskem letu v Sloveniji in mestni občini uspešno izpeljana akci-ja »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Kakšna je mestna občina po tej akciji?V
 KS Kupšinci je takoj po akciji neznani
storilec v kamenšnico pripeljal odpadne jermene in drugo navla-ko. Občinska inšpektorica in sodelavci so tega neznanega storilca
11
MESTNI SVET
izsledili in je navlako odstranil. V treh primerih je neznani storilec ob kamenšnici, ki je v neposredni bližini črpališča vode v Črnskih mejah, odložil sedem petlitrskih posod odpadnega motornega olja. Skupaj z direktorjem mestne uprave je bila zadeva hitro urejena in odpadno olje odstranjeno. Pred tremi tedni je spet neznani storilec v potok Dobel, v vodo, vrgel v polivinil zavezane živalske odpadke. Z občinsko inšpektorico je bila zadeva urejena, odpadki so bili od-stranjeni. V enem primeru je bil storilec znan, saj je poleg odpadkov pustil dokumente z imenom in priimkom ter naslovom. Občinska inšpektorica je storilcu izdala odločbo za odstranitev odpadkov, a tega ni storil, zato je sledila odločba Javnemu podjetju Komunala, da naj odpadke odstrani na stroške storilca. Tudi Komunala tega ni storila in so odpadki še vedno tam ter čakajo na spomladansko očiščevalno akcijo, ko bodo krajani to morali sami odstraniti. Ali se lahko na podlagi občinskega odloka ukrepa, ko je storilec znan, da odstrani odpadke? Če ne, je predlagal, da se takoj spremeni občinski odlok oziroma poda pobuda za ureditev zadeve na državni ravni, da se takšne stvari ne bodo dogajale.
Župan se je strinjal s povedanim glede onesnaževanja okolja. Morda bi res kazalo spremeniti občinski odlok ter zaostriti zadeve tako, da bi ko-munalna inšpektorica imela več manevrskega prostora, vendar nam včasih državni predpisi tega ne omogočajo. Odlok bo proučen in predlagane bodo spremembe, da neupoštevanje odločb ne bo več mogoče.
Odgovor mestne uprave:
V	konkretnem primeru je bila izdana odločba zaradi nedovoljenega odla-ganja komunalnih odpadkov znanemu povzročitelju. Odločba je postala pravnomočna in izvršljiva. Javno podjetje mora v konkretnem primeru izpeljati postopek izvršbe in odstranitve odpadkov na stroške zavezanca. Glede na navedeno veljavna republiška zakonodaja in občinski odlok predstavljata primerno zakonsko osnovo za ukrepanje.
Glede na predvideno spremembo republiške zakonodaje bomo v letošnjem letu morali uskladiti sedanji veljavni občinski odlok s sprejeto republiško za-konodajo in bomo ob tem proučili tudi možnost učinkovitejšega ukrepanja.
Svetnik Recek je dal pobudo, da se v javnem glasilu Soboške novine uvede ekološki kotiček, v katerem bi osveščali občane, da naj do takšnih in podobnih stvari ne pride. V Avstriji so z osveščanjem prebivalcev uspeli z ločenim zbiranjem odpadkov.
Zupan se je strinjal z uvedbo ekološkega kotička v Soboških novinah in dodal, daje v preteklosti v Novinah že bila rubrika »Hvalimo -grajamo«.
Odgovor mestne uprave:
V	Soboških novinah redno objavljamo prispevke s področja ekologije v obliki člankov ali javnih objav, ki jih pripravljajo strokovni sodelavci mestne uprave: poročila o okoljskih projektih in drugih aktivnostih na temo ekologije (»projekt rumena vreča«, »teden brez avtomobila«, čistilne akcije, vandalizem v mestnem parku, navodila in opozorila komunalne inšpektorice in redarske službe...). Prav tako redno objavljamo prispevke in javne objave podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadkov in drugimi aktivnosti s področja varovanja in ohranjanja okolja. Pobudo o uvedbi stalnega t. i. ekološkega kotička bomo preučili skupaj z izdajateljskim odborom Soboških novin.
Dr. Mitja SLAVINEC
se je pridružil pobudi Angele Novake glede nagrade za prostovoljce, ki naj ne bo ome-jena le na letošnje leto, ampak tudi vnaprej, saj je oz. bo nagrada vezana na dolgoletno prostovoljno delo. Dr. Slavinec je dal tudi
pobudo, da se na naslednjo sejo uvrsti OPPN za gradnjo toplovoda med Jezeri in bolnišnico, saj je prostorski načrt že pripravljen. Gre za toplovodno oskrbo Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je širšega pomena, za obravnavo pa so izpolnjeni vsi pogoji.
Zupan je odgovoril, da ne gre za celotno traso toplovoda, temveč samo za območje križanja avtoceste in bodočega toplovoda. Kolikor župan ve, so bili postopki glede javne razgrnitve in javne razprave že opravljeni, tako da zadevo lahko vključimo na sejo mestnega sveta. Če so potrebni predhodni postopki končani, bo OPPN uvrščen na sejo mestnega sveta.
Odgovor mestne uprave:
Predhodni postopki so opravljeni. Gradivo je v usklajevanju in bo podano na eno naslednjih sej.
Jožica VIHER
je dejala, da predprostor v pred kratkem odprti obnovljeni gledališki dvorani de-luje pusto; predlagala je, da se predprostor, za boljši vtis, uredi z zavesami. Ker je objekt spomeniško zaščiten, se naj v ureditev vklju-
čijo tudi arhitekti.
Zupan je odgovoril, da je pobuda za ureditev predprostora v obnovlje-ni gledališki dvorani umestna in se je o tem že pogovarjal z arhitektom Kalamarjem, ki je že naredil prve poizvedbe glede zapiranja z zavesami.
Darko RUDAŠ
je izpostavil, da je v vrtec na Pušči vpisanih prvih sedem neromskih otrok, kar pomeni, da se na tem področju postavlja nov mejnik; krepi se zavest, ki je zaščitni znak Evropske unije. Starši neromskih otrok so dali dve
pobudi:
-	prva se nanaša na omejitev hitrosti prometa ob vrtcu oz. po-stavitev ovir na cesti od Gaja; ovire, ki omejujejo promet s černelavske strani, so že postavljene;
-	druga pobuda se nanaša na spremembo trase mestnega avtobusa; Sobočanec bi naj vozil od Gaja mimo vrtca na Pušči in naprej do Maximusa. Vedno več občanov se namreč sprašuje, zakaj Sobočanec vozi do BTC-ja, ne pa tudi do Maximusa.
Župan je odgovoril, da bo občinska uprava proučila predlog za postavitev ovir za omejitev prometa z Gajeve strani, saj je varnost na prvem mestu, spoštovati pa je treba predpise, zato mora o tem razpravljati tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Glede spremembe trase Sobočanca od Gaja mimo vrtca na Pušči do Maximusa pa je dejal, da je občina želela podaljšati traso Sobočanca do vseh trgovskih centrov, ki jih je tudi zaprosila za sofinanciranje, pa se no-ben ni odzval vabilu. Celoten sistem mestnega avtobusa, eden se imenuje Sobočanec, drugi pa vozi od Maximusa do bolnišnice v Rakičanu, ima svoj časovni načrt, svoj krog pa odpelje v eni uri. S podaljšanjem tras je
12
MESTNI SVET
ta časovni zamik daljši. Z Avtobusnim prometom je treba preveriti, ali je predlog sprejemljiv glede na to, da se čas prihoda Sobočanca na izhodiščno mesto naj ne bi preveč podaljšal.
Odgovor mestne uprave
Pri vrtcu na Pušči res ni hitrostnih ovir s strani gostišča Gaj. Trenutno se zavedamo problematike in je zato bilo na sestanku s Krajevno skupnostjo Pušča dogovorjeno, da se mesto v bližina vrtca še letos primerno osvetli z javno razsvetljavo. Če ta odločitev ne bo doprinesla k večji varnosti ude-ležencev v prometu (pešcev), bodo stanje proučili na Svetu za preventivo iti vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota.
Po navedbi Avtobusnega prometa Murska Sobota bi se s podaljšanjem avtobusne linije mestnega avtobusa Sobočanec mimo vrtca na Pušči ter trgovskega centra Maximus obstoječi vozni red z enournim povratkom na začetno mesto znatno podaljšal in s tem prispeval k nekonkurenčnosti v primerjavi z osebnimi vozili, manjši rentabilnosti in zasedenosti mestnega avtobusa.
Svetnik Rudaš je izpostavil, da septembra letos Pušča praznuje 100-letnico obstoja. Predlagal je, da se skupaj z občinsko upravo, občino in mestnim svetom pripravi priročnik, v katerem bi prikazali celoten razvoj naselja, od petrolejke do elektrifikacije. Tudi Pušča veliko prispeva k prepoznavnosti mestne občine.
Zupan je odgovoril, da je 100-letnico uradnega obstoja Pušče treba pri-merno obeležiti.
Svetnik Rudaš je dejal, da ga razprave na današnji seji spominjajo na piromana, ki želi gasiti ogenj, ki ga sam podtika. Predlagal je, da bi v bodoče vzpostavili boljši dialog, saj dialog preprečuje konfliktne situacije. Prisotne je pozval k iskanju kompromisnih rešitev, saj občani pričakujejo konstruktivne razprave in korektno politiko.
Andrej MEŠIČ
je zastavil vprašanje o trasi prepotrebne vzhodne obvoznice; občani so prejeli ob-vestila, a vsebine točno ne razumejo.
Župan je odgovoril, da občani niso prejeli nobe-
nih obvestil, pač pa so stekle priprave za odkup zemljišč za gradnjo južne obvoznice. Ta del se bo začel najprej izvajati. Pred časom je bil sestanek s predstavniki Petrola, Slovenskih železnic, DRSC, investicijskim podjetjem pri Slovenskih železnicah tudi na temo rušitve nekaterih objektov zaradi podvoza na Panonski ulici, ampak to je bilo v sklopu elektrifikacije železniške proge. Glede vzhodne obvoznice bo v kratkem javna razgrnitev tega projekta, sledili bosta enomesečna javna razgrnitev in javna razprava, šele takrat bodo občani videli potek trase vzhodne obvoznice. Ko bo sprejet ta prostorski akt v mestnem svetu, bodo občani o naslednjih postopkih obveščeni ter pozvani k odkupu zemljišč. Zupan predvideva, da bo javna razgrnitev v roku dveh, treh mesecev, saj čakajo na končno mnenje Ministrstva za okolje in prostor glede presoje vplivov na okolje. Del te vzhodne obvoznice je tudi v planskem dokumentu, ki se imenuje Občinski prostorski načrt, za katerega občina že leto dni, odkar je zanje zaprosila Ministrstvo za kmetijstvo, nima smernic, zato tega načrta ne more razgrniti. Zupan upa, da bo občina v dveh, treh mesecih pridobila te smernice, nakar bosta javno razgrnjena OPN in projekt vzhodne obvoznice.
Odgovor mestne uprave:
Na južnem delu predvidene obvoznice so lastniki parcel dobivali samo vabila na postopke parcelacij, ki so jih izvajali geodeti, kar je predhodni postopek pri odkupu zemljišč. Posebnih drugih obvestil ni bilo.
Mešič je zastavil vprašanje o protihrupni ograji ob železniški
progi, saj se vlak sliši v deveto vas.
Župan je odvrnil, da je postavitev protihrupnih pregrad skozi celo mesto predvidena v sklopu elektrifikacije železniške proge, ki jo morajo pričeti izvajati v letu 2013.
Odgovor mestne uprave:
V postopku izdelave Državnega prostorskega načrta (DPN) za elektrifika-cijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš za območje Mestne občine Murska Sobota je v času javne razgrnitve, ki je potekala leta 2008, s strani občine in občanov bila podana zahteva, da se ob železniški progi postavi protihrupna ograja. Pripomba se je upoštevala. Ob progi v mestu se bo postavila protihrupna ograja na več odsekih. To določilo je zapisano tudi v 36. členu Uredbe o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš. V tem členu je navedeno, da bodo postavljene ograje višine med 2 in 3 m, in sicer na sledečih lokacijah: Murska Sobota, Bakovska, dolžine 718 m; Murska Sobota, Vegova, dolžine 450 m; Murska Sobota, Ledavsko naselje, dolžine 878 m; Murska Sobota, Industrijska, dolžine 290 m; Markišavci, dolžine 565 m. Iz grafične priloge uredbe je razvidno, da bo ograja postavljena tik ob železniški progi.
Svetnik je zastavil tudi vprašanje o pričetku rekonstrukcije
Cankarjeve ulice; cestišče je še vozno, vse ostalo je zanič;
Župan je odgovoril, daje treba rekonstrukcijo Cankarjeve ulice predvideti v proračunu in jo obnavljati po fazah.
Odgovor mestne uprave
Za Cankarjevo ulico je v zaključni fazi izdelava projektne dokumentacije za ureditev posebnih prometnih površin (pločnikov in površin za kolesarje), ki bo osnova za samo urejanje teh površin v prihodnjih letih po načrtih razvojnih programov mestne občine za obdobje 2011-2014 ter v odvisno-sti od sredstev, ki bodo namenjena v posameznih občinskih proračunih v prihodnjih letih.
Svetnik Mešič je izpostavil še problematiko prometne signalizacije Tomšičeve ulice, ki je nova vpadnica z avtoceste v Mursko Soboto. Primerno bi bilo prometno signalizacijo prilagoditi povečanemu prometu (večji, vidnejši znaki, saj so zakriti z drevjem).
Odgovor mestne uprave:
Križišče Tomšičeve in Trstenjakove ulice je bilo v preteklosti kar nekajkrat predmet izvedbe določenih ukrepov za izboljšanje stanja, vse s ciljem, da se zagotovi varnost. Tako je bila dopolnjena prometna signalizacija (znaka STOP z obeh strani), označeni so bili prehodi za pešce, izvedeni akustični pragovi in grbina, zarisan je bil kolesarski pas na cestišču, zaradi katerega so bili prometni pasovi zoženi na minimum. Vsi ukrepi hitrost vozil po Tomšičevi ulici omejujejo in prisilijo voznika, da jo prilagodi razmeram, potem ko pripelje z avtoceste, kjer je navajen višjih hitrosti. Vsi ukrepi omejujejo voznika na hitrost 40 km/h, kar je manj od splošno dovoljene hitrosti v naseljih. Vsaka večja hitrost pomeni za voznika že nelagodno vožnjo, razen seveda za tiste, ki namenoma vozijo prehitro. Takšne je treba
13
MESTNI SVET
sankcionirati za prehitro vožnjo, saj s tem ogrožajo sebe in druge. Zato bo mestna uprava občasno zagotovila tudi merjenje hitrosti z radarsko tablo in glede na rezultate meritev po potrebi angažirala še policijo. Mestna občina Murska Sobota bo skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu poiskala tudi lokacijo postavitve ustreznega svetlobnega prometnega znaka, ki bo še dodatno opozarjal voznike na bližino omenjenega križišča oziroma na omejitev hitrosti.
Mag. Marjan GUJT
je dejal, da je že pred časom opozoril na ure-janje oz. umiritev prometa pred Osnovno šolo III iz smeri Bakovcev. Konkretno ni bilo še nič urejeno, razen da je bil posta-vljen svetlobni prometni znak. To ni dovolj.
Župan je takrat odgovoril, da bo o tem razpravljal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zanima ga, ali je ta svet že obravnaval to pobudo in kaj je tu smiselno narediti. Problem je pereč, poleg otrok po tej cesti hodi veliko občanov na pokopališče.
Županje odgovoril, da mora predlog za umiritev prometa iz smeri Bakovcev obravnavati še Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Odgovor mestne uprave:
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je navedeno problematiko v preteklem letu že obravnaval in predlagal tudi določene ukrepe:
Na Bakovski cesti za umiritev prometa pred Osnovno šolo III v Murski Soboti stoji svetlobni prometni znak, ki trenutno sveti le, ko se vklopi javna razsvetljava. Ta problem bo kmalu rešen tako, da bo svetlobni prometni znak svetil podnevi. Poleg postavitve svetlobnega prometnega znaka so se na vozišče Bakovske ceste zarisale tudi talne optične ovire. Problematiko bomo reševali z občasnimi meritvami hitrosti, na podlagi katerih bodo za morebitne kršitelje izdane finančne globe.
Mag. Gujt se je strinjal s predlogom za ureditev predprostora v gledališki dvorani, ki je zelo prazen, mogoče bi v sodelovanju z Galerijo v predprostoru lahko razstavili slike prekmurskih likovnih umetnikov, s čimer bi obogatili prostor. Dvorana je vsekakor lepa.
Župan je dejal, da je ta pobuda umestna.
Marko MARTINUZZI
je predlagal, da po zgledu nekaterih mestnih in drugih občin občinska uprava organizira delovanje mestne blagajne, ki bo občanom omogočila plačevanje položnic brez provizi-je. V nekaterih drugih mestih občani lahko
brez provizije plačujejo storitve šol in vrtcev, glasbene šole, izobra-ževanja odraslih, najemnine za stanovanja, obratovalne stroške in stroške upravnika, komunalne storitve, stroške elektrike, telefona, kabelske TV, optike, RTV-prispevka, davčne obveznosti, pogrebne storitve, takse, kazni ipd. Povprečno gospodinjstvo v najboljšem primeru za provizije ob plačilu položnic plača okrog 10 evrov me-sečno, kar na leto znese 120 evrov. Glede na plače v regiji je znesek občuten. Ker so pred volitvami vsi opozarjali, kako je življenje v naši občini drago, je to eden mnogih korakov, ki lahko življenje v mestni občini poceni.
Župan je odgovoril, daje predlog plačevanja položnic na mestni blagajni dober, zato bodo preverili, ali ga je možno izvesti.
Odgovor mestne uprave:
Mestna občina Murska Sobota ima organizirano blagajno za gotovinsko plačevanje položnic, ki jih izstavlja fizičnim osebam iz svoje pristojnosti (kazni in globe za prekrške, komunalne prispevke, dovolilnice za parkira-nje v modri coni, najemnine za garaže, upravne takse ipd.). Na delovnem mestu blagajnika ima trenutno zaposleno eno javno uslužbenko, ki pa polovico delovnega časa opravlja druga dela in naloge v okviru vodenja računovodstva krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Na podlagi poizvedo-vanj pri drugih občinah, ki vršijo usluge tako imenovane mestne blagajne, ugotavljamo, da se na teh blagajnah lahko plačujejo le določene storitve. Vsem je enako, da se lahko plačujejo storitve, ki jih vrši tudi mestna občina. Nekateri imajo urejeno še plačevanje komunalnih storitev (voda, kanal-ščina - v MOMS je to urejeno pri Komunali) ter plačila položnic, kijih izstavljajo osnovne šole in vrtci (torej njihovi zavodi). Nekaj je tudi izjem, ki so uspeli skleniti pogodbe za plačevanje električne energije, vendar le z določenimi distributerji (primer: Mestna občina Velenje samo z Elektrom Celje, ne pa tudi z drugimi).
Za primerjavo naj navedemo še pogoje delovanja takšne mestne blagajne. Mestna občina Velenje ima v ta namen redno zaposlena dva javna uslužben-ca, dva pa imata deljen delovni čas, da ob določenih dnevih, ko je frekvenca plačevanja največja, dopolnjujeta storitev na štirih blagajniških mestih. Iz navedenega seveda izhaja dodatna finančna obremenitev za MOMS iz naslova plač zaposlenih. Citirana mestna občina je za samo ureditev prostorov in potrebno opremo (pulti, računalniki, optični bralniki, mode-mi, post terminali, varnostne kamere) v letu 2010, ko je mestno blagajno postavljala, namenila nad 70.000 EUR.
Nenazadnje je treba ugotoviti, da imajo tovrstne mestne blagajne organi-zirane v občinah z bistveno večjimi proračuni (proračun Mestne občine Velenje znaša več kot 41 milijonov EUR), kar jim omogoča financiranje tovrstne usluge, ki sicer v glavarini oziroma primerni porabi ni ovredno-tena, torej občina v ta namen ne prejme nobenih sredstev.
Mestna uprava je zato mnenja, da v trenutnih razmerah tovrstne mestne blagajne v Mestni občini Murska Sobota ni smotrno organizirati.
Naknadno imenovana
članica mestnega sveta
Po poročilu Občinske volilne komi-sije je mandat člana mestnega sveta po prenehanju mandata Antonu
Štihcu zaradi nezdružljivosti funkcij po zakonu prešel na naslednjega kandidata z liste kandidatov Modra lista Antona Štihca v tretji volilni enoti. Naslednja kandidatka na tej listi je bila Jožica Viher, ki ji je me-
stni svet na svoji drugi seji, 28. decembra 2010, potrdil mandat članice v mestnem svetu. Jožica Viher, roj. 18. 3. 1960, iz Cernelavcev, Zadružna ulica 28, je specialistka javne uprave, zaposlena kot sodelavka za javna naročila.
14
AKTUALNO
Začetek gradnje poslovno-parkirne hiše
na Kocljevi ulici ob Panonki morda že letos
Špela Horvat
Načrt trajnostne mobilnosti v mestni občini poleg uvedbe plačljivega sis-tema parkiranja v t. i. modrih conah predvideva tudi izgradnjo poslovno--parkirne hiše na Kocljevi ulici.
Poslovni del hiše bo namenjen neposredni prodaji oz. najemu, parkirna hiša pa bo oddana v najem in upravljanje podjetju, ki bo upravljalo s parkirnimi mesti
v modrih conah ter ostalimi par-kirnimi mesti v lasti mestne ob-čine. Gradnjo štiri milijone evrov vredne investicije, od tega bo za garažno hišo namenjenih 2,1 mi-lijona in za poslovne prostore 1,9 milijona evrov, bo prevzela javno--zasebna družba Sobota-Center, v kateri ima občina 60-odstotni, družba Imo-real pa 40-odstotni poslovni delež. Idejno zasnovo je opravil Studio Kalamar, dela pa bi
se lahko začela že v drugi polovici letošnjega leta, medtem ko predvi-den zaključek sega v poletje 2012: »Po potrditvi v mestnem svetu bi pristopili k razpisu za izdelovalca projektno-gradbene dokumen-tacije, v naslednjem koraku bi opravili razgovore z bankami o zagotavljanju kratkoročnega in dolgoročnega kredita, nato bi sledila še pridobitev gradbenega dovoljenja. Realno bi z gradnjo lahko pričeli v drugi polovici leta ali v začetku prihodnjega,« je po-vedal Drago Ružič, direktor pod-jetja Sobota-Center, ki za izvedbo načrtuje najetje kredita v višini treh milijonov evrov, odplačilo pa bi se vršilo s prihodki od prodaje ali najema poslovnega dela objek-ta ter prihodki, ki jih bo družba prejemala od najema parkirnih mest v parkirni hiši, sklenjenega s podjetjem, ki bo upravljalo s parkirno hišo in ostalimi parkir-
nimi mesti v lasti mestne občine. Kupec poslovnega dela zgradbe, ki bo obsegala 1700 kvadratov, je že znan in je ključnega pomena za realizacijo projekta, saj bi kupnina predstavljala kapital za njegovo fi-nanciranje. »Kupci so potencialno znani, a javno o njih ne bi govo-rili, saj se lahko zgodi, da drugi investitorji te kupce speljejo,« je povedal župan Anton Štihec na tretji seji mestnega sveta.
Mestni svetniki so se takrat sicer strinjali, da mirujoči promet v Murski Soboti potrebuje temelji-to obravnavo in sanacijo, nekoliko manj pa so bili naklonjeni predsta-vljeni študiji, ki jo opravila družba Nebra iz Ljubljane. Zmotili so jih predvsem nekatere napake, ki naj bi nastale zaradi naglice pri zaklju-čevanju študije, in pa zadolževanje podjetja Sobota-Center v višini treh milijonov evrov.
www.raiffeisen.si
15
AKTUALNO
Mestni park
ponovno tarča objestnežev
Špela Horvat
Niti ponovna oživitev mestnega par-ka v okviru projekta Trije parki, ki se je nedavno zaključila z ureditvijo novih klopi in označevalnih tablic, ni zaustavila objestnežev, ki so se v noči na 9. februar tokrat znesli nad koši za smeti.
Zaposlene v Pokrajinskem mu-zeju je 9. februarja zjutraj pred gradom, kjer imajo svoje pro-store, čakal nenavaden prizor: dva velika kontejnerja in dva črna koša za smeti sta ležala v središču ribnika, na kar so že od daleč opozarjale številne smeti na površini vode. Sanacije nastale škode so se nemudoma lotili na Komunali Murska Sobota, kate-rim pri delu mrzle temperature
niso kaj prida pomagale. Storilci zaenkrat niso znani, znana pa ni niti škoda, ki so jo ti povzročili. Slednja se bo pokazala ob prvih otoplitvah, ko se bodo pristojni lotili čiščena vsebine ribnika. Taka malopridna dejanja pa v murskosoboškem mestnem parku niso nikakršna redkost. Policija namreč zbira informa-cije o neznanem storilcu, ki je v soboškem parku med 10. in 13. februarjem poškodoval 13 ozna-čevalnih tabel in s tem povzročil za 883 evrov materialne škode. Za namerno poškodovanje, pre-vrnitev, odstranitev ali kakršno drugačno ravnanje v nasprotju z namenom uporabe spominskih obeležij in objektov javne infra-strukture je predpisana globa od 209 do 417 evrov, vendar je storilce težko ujeti. Policisti niso lani izdali niti enega plačilnega naloga zaradi namernega poško-
dovanja infrastrukture v sobo-škem parku, čeprav je policija s strani mestnega redarstva Mestne občine Murska Sobota sprotno obveščena o vandalizmu, katere-mu smo priča skoraj po vsakem vikendu.
Da bi negativni trend nekako ustavili, bodo v prihodnje uve-dena občasna nočna dežurstva občinskih redarjev v sodelova-nju s policisti Policijske postaje Murska Sobota. Če tudi ta ukrep ne bo prinašal konkretnih rezul-tatov, se na mestni občini vse bolj nagibajo k vpeljavi konkretnej-ših prijemov: »Glede na porast vandalizma bomo očitno morali pristopiti k poostrenim oblikam nadzora, tudi k morebitnemu videonadzoru, ker se povzroča gospodarska škoda,« meni župan Anton Stihec.
Hotel Diana
www.nobilis.si
16
AKTUALNC
Občinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena za vojašnico Berek
Mestna občina Murska Sobota je na pobudo Ministrstva za obram-bo v začetku leta 2009 pričela s pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za vo-jašnico Berek. Območje sedanje vojašnice na Kopališki ulici 4 v Murski Soboti, je manj primerno za prilagoditev standardom in merilom, ki jih je Slovenija sprejela z vstopom v NATO. Nova zasnova vojašnice bo ugodnejša in bolj funkcionalna za zaposlene, ki bodo z uporabo no-vih, sodobnemu vojaškemu sistemu primernejših objektov, lažje in učin-koviteje vzdrževali in nadgrajevali obrambni sistem vtem delu države.
Veljavni prostorski akti občine že opredeljujejo predmetno lo-kacijo za območje urejanja vo-jašnice Berek in je opredeljeno kot stavbno in kot območje iz-ključne rabe za potrebe obram-be. Trenutno je na tem območju skladišče za potrebe Slovenske vojske. S predlaganimi ureditva-mi se to odstrani, zgradi pa se nov objekt vojašnice z vadbe-nimi in rekreacijskimi objekti ter pripadajočo infrastrukturo. Ureditev nove komunalne in-frastrukture, na katero se bo na-vezovala nova vojašnica Berek, bo imela tudi širši pomen za potrebe lokalne skupnosti. Ravno zato pa se akt pripravlja na občinski ravni in ne državni, za kar je bil z Ministrstvom za okolje in prostor sklenjen pose-ben dogovor.
Območje nove vojašnice obse-ga zemljišča s parcelnimi šte-vilkami 3269,3314/2, 3315/2, 3316/7, 3317/1 in 3317/2 vse k.o. Murska Sobota. Velikost območja zajema površino 12,40 ha, medtem, ko je v strokovnih podlagah infrastruktura načrto-vana na približno 11,80 ha.
V skladu z Zakonom o prostor-skem načrtovanju pravkar pote-ka 30 dnevna javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občin-skega podrobnega prostorskega
načrta za novo vojašnico na ob-močju Berek z vsemi strokovni-mi podlagami.
Sklep z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, je bil objavljen 25.2.2011 v Uradnem listu RS, št. 12/2011 ter 28.2.2011 na spletni strani občine. Javna razgrnitev gradiva poteka v prostorih občine in na sedežu Mestnih četrti ter je prikazana tudi na spletnem naslovu http:// www.murska-sobota.si. Pričela se je 10. marca 2011 in bo tra-jala do 8. aprila 2011. V sredo 23. marca 2011 bo ob 17.00 uri v veliki sejni dvorani občine po-tekala javna obravnava gradiva, kjer bo možno podati ustne pri-pombe. Sicer pa se vključno do 8. aprila 2011 lahko podajo še morebitne pisne pripombe jav-nosti. Pripombe in pobude se
lahko vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih, ozi-roma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota.
Po končani javni razgrnitvi se bodo do pripomb sprejela sta-lišča, gradivo bo podano v I. obravnavo na Mestni svet, v nadaljevanju bo potrebno pri-dobiti še vsa pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostor in na koncu gradivo ponovno po-dati v II. obravnavo na Mestni svet v sprejem. Akt bo veljaven po objavi odloka v Uradnem listu RS.
Angelca Dokl-Mir, univ. dipl. inz.arh., višja svetovalka I za prostorsko in urbanistično načrtovanje
Mestna občina Murska Sobota
in
Saubermacher & Komunala Murska Sobota
v sodelovanju s
krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi
organizirata očiščevalne akcije- sanacije »divjih« odlagališč pod skupnim nazivom
»Naša občina - čista in urejena«
ki bodo potekale v Mestni občini Murska Sobota:
17
AKTUALNO
Vljudnostni obisk
novega župana Monoštra
Vida Lukač
Župan Anton Štihec je na vljudno-stnem obisku sprejel Huzsarja Gaborja, ki je bil na jesenskih vo-litvah izvoljen za novega župana Monoštra.
Huszar je dejal, da je že v svojih predvolilnih obljubah napove-dal, da si bo prizadeval za po-globitev sodelovanja s slovensko stranjo, saj se kot župan mesta, ki je središče slovenskega Porabja, zaveda pomena dobrih sosed-skih odnosov. Tako je med svoje prve uradne obiske uvrstil tudi obisk Murske Sobote, središča pomurske regije. Z županom Štihcem sta izmenjala poglede na možnosti sodelovanja na raz-ličnih gospodarskih in negospo-darskih področjih. Gostitelj je ob tem predstavil primere dobrega sodelovanja z madžarsko občino Kormend, s katero pripravlja-mo več skupnih projektov in že uspešno sodelujemo v dveh pro-jektih, za katera smo pridobili evropska sredstva. To sta pro-jekt 3Parki/3Park na področju
revitalizacije mestnih parkov in zelenih površin ter projekt City Cooperation, v katerem izmed 24 mest iz Slovenije, Avstrije in Madžarske že sodelujeta tako Kormend kot tudi Monošter. Z željo po povezovanju sta župa-na Štihec in Huszar napovedala podpis t. i. pisma o nameri za sodelovanje na različnih podro-
čjih. Na povabilo madžarskega gosta bo murskosoboški župan s strokovnimi sodelavci obisk v kratkem vrnil in se v Monoštru udeležil delovnega srečanja.
Višješolski program informatika v novem študijskem letu
na Ekonomski šoli Murska Sobota
Špela Horvat
Dvoletni študijski program bo po-nudil znanja s področja informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij in njihovega umeščanja v različne sfere sodobne družbe.
Program informatik je že tretji redni študijski program, izva-jan v Pomurju, Ekonomska šola Murska Sobota pa ga bo izvaja-la v sodelovanju s Poklicno in tehniško šolo Murska Sobota. »Poklic inženirja informati-ke je iskan in vse bolj cenjen poklic v Sloveniji in perspek-tiven v tujini,« vabijo k vpisu na Ekonomski šoli. S študijem po programu nudijo usposobi-tev študentov za nameščenje, vzdrževanje in servisiranje in-formacij sko-komunikaci j ske opreme, načrtovanje, izdelavo in administriranje zbirk podat-kov ter načrtovanje, razvijanje in uvajanje celovitih program-skih rešitev. Študenti se bodo v času študija naučili izdelovati pasivna in aktivna spletišča, omrežja, znali pa bodo tudi uvajati novosti s področja IKT
v poslovne sisteme. Študijska smer daje velik poudarek upo-rabi teoretičnega znanja, tako bodo študenti znali tudi sve-tovati in nuditi tehnično pod-poro uporabnikom pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije in izobraževati upo-rabnike s področja IKT-ja.
Po končanem dvoletnem pro-gramu oz. štirih semestrih si
bodo udeleženci pridobili viš-jo šolsko strokovno izobrazbo (6/1), z uspešno končanim programom in diplomo pa tudi naziv inženir oz. inženirka informatike.
18
AKTUALNO
Uradna predaja magnetne resonance
Splošni bolnišnici Murska Sobota
Anita Gaber
Pomurje po večletnih prizadevanjih končno uporablja napravo za ma-gnetno resonanco. Čeprav je bila naprava v Splošni bolnišnici Murska Sobota nameščena že konec minu-lega leta, je uradna predaja potekala šele v februarju. Slovesne predaje se je udeležil minister za zdravje Dorijan Marušič, ki je skupaj z direk-torjem Splošne bolnišnice Murska Sobota Bojanom Korošcem in pred-stojnico rentgenološkega oddelka Marijo Šantl Letonja prerezal trak in magnetno resonanco uradno predal namenu.
Splošna bolnišnica Murska Sobota je sicer predzadnja med sloven-skimi bolnišnicami, ki je dobila to napravo. Skupno Slovenija premore osemnajst magnetnih resonanc, od tega jih je trinajst v javnih zdravstvenih zavodih in pet pri koncesionarjih.
Naložba za nakup naprave, pripra-vo prostora in petletno vzdrževa-nje je v murskosoboški bolnišnici znašala 1,2 milijona evrov. Od tega je 300.000 evrov prispevalo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, 721.000 evrov je priskr-bela Splošna bolnišnica Murska Sobota, 179.000 evrov pa so prispevali različni sponzorji in donatorji ter prebivalci Pomurja s svojimi dobrodelnimi prispevki v akciji Pomagajmo (v)si. Direktor murskosoboške bol-nišnice Bojan Korošec je izrazil veliko zadovoljstvo ob tem, da so Pomurci in Pomurke ponovno strnili svoje moči.
»V Pomurju smo ponovno doka-zali, kako veliko solidarnostno srce imata mali človek in najrevnejša regija v Sloveniji,« je povedal di-rektor bolnišnice Bojan Korošec. Po ocenah vodstva bolnišnice bodo dnevno pregledali okrog trinajst oseb, bolniki pa bodo na pregled čakali približno en mesec. V enem letu je odobrenih 2500 preiskav.
»Z magnetno resonanco zaokro-žujemo opremljenost rentgenske-
ga oddelka, kar je poleg kadra ter nudenja strokovnega znanja ena od osnov diagnostike,« še pove Korošec.
Pri magnetni resonanci gre za tehniko slikanja notranje zgradbe telesa z magnetom, radijskimi va-lovi in računalnikom. Naprava ne uporablja rentgenskih žarkov in po vseh do sedaj znanih podatkih ni zdravju škodljiva. Uporabljala se bo za slikanje glave, vratu in nevrovaskulature, hrbtenice, za ZUA-slikanje glave, celostne hrbtenice, srca in prsnega koša, C-hrbtenice in vratu, abdomna, slikanje dojk, kolen in manjših sklepov udov, ramen ter celotnega perifernega ožilja.
Dejstvo, da je magnetna resonan-ca za murskosoboško bolnišnico zelo pomembna pridobitev, je
potrdil tudi minister ter obenem pohvalil kadrovsko politiko in pravilno usmeritev bolnišnice v prihodnje.
»Kar ste dosegli na področju pe-diatrije, kar dosegate danes na področju rentgenologije, da znate privabiti zdravnike s tega področja nazaj v bolnišnico, da pomagajo razvoju, je prava usmeritev,« je dodal minister Marušič.
Sicer pa je ob tej priložnosti mi-nister z direktorjem Korošcem in direktorjem Zdravstvenega doma Murska Sobota Jožetom Felkarjem podpisal pismo o na-meri za izvajanje skupne urgentne službe za opravljanje neprekinje-nega 24-urnega zdravstvenega varstva s koncentracijo opreme in osebja, ki bo v prostorih centralne urgentne službe v bolnišnici.
Jureš
AVTO ŐRI,
19
AKTUALNO
Kruh od marca naprej
ponovno s pašteto Kekec
Špela Horvat
Družba Osem je v nekdanjem obra-tu Pomurke konec februarja oživila del proizvodnje, v kateri bodo poleg svojih izdelkov polnili zdaj že ikonsko pašteto Kekec.
Družba Osem je Pomurkin obrat v Murski Soboti vzela v najem po stečajnem zakonu za dobo enega leta z mesečno najemnino 3000 evrov in možnostjo podaljšanja. Tudi za koriščenje blagovne znamke je pogodba enoletna, od prodanih izdelkov pa bodo plačali še licenčnino, ki znaša 2,3 odstotka neto prihodka od prodanih konzerv. Za prostore in blagovno znamko ima druž-ba Osem, ki je iz Rač v Mursko Soboto preselila del svoje proi-zvodnje in dala delo osemnajstim zaposlenim, zagotovljeno tudi predkupno pravico.
Lastnik in direktor družbe Mirko Flisar ki je bil v devetdesetih letih sam zaposlen v Pomurki, že sedaj načrtuje podaljšanje enoletne po-godbe, po dveh letih pa tudi od-kup konzervnega dela Pomurke. Družba Osem že več kot šestnajst
let proizvaja izdelke v konzervah, predvsem za blagovne znam-ke slovenskih trgovcev, kot so Spar, Tuš, Jager in Eurospin, ter tudi za lastno blagovno znamko Premium. Naložba v vzpostavi-tev proizvodnje in predvsem ure-ditev nove kotlovnice v Murski Soboti je znašala 300 tisoč evrov, za že obstoječe posle v tukaj-šnjem obratu načrtujejo letno
proizvodnjo dobrih 800 ton, od tega 300 ton paštete Kekec. Kot je napovedal Mirko Flisar, naj bi pašteta Kekec po ponovni osvo-jitvi slovenskega trga bila kmalu dostopna tudi na policah nekda-njih jugoslovanskih držav.
triglav
20
AKTUALNO
Prireditev Mestnih četrti
ob dnevu žena
Mestne četrti Murska Sobota so v soboto, 5. marca, v restavraciji Sklejca v Diani organizirale priredi-tev ob dnevu žena, ki se je je ude-ležilo okrog 130 gostov.
Za kulturni program so po-skrbeli učenci druge osnovne šole, učenci murskosoboške glasbene šole, Anja Gujt, učen-ka tretje šole, pa je program zaključila s prelepo pesmijo »Spominčice«.
Za prireditev so bili zadolženi pri Mestni četrti Ledava. Lea Friškič, predsednica njihovega sveta, je vse prisotne pozdra-
vila in nato vodila program. Slavnostni govor o pomenu dneva žena je imel predsednik koordinacije Mestnih četrti Zoran Hoblaj. Prireditve se je udeležila tudi podžupanja Simona Čopi, ki je s svojim nagovorom pozdravila vse pri-sotne in jim zaželela prijetno druženje. Ob tej priložnosti je Marija Gruškovnjak prejela
zahvalno listino Mestnih četrti za prispevek mestu na podro-čju vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Po konča-nem programu je sledilo dru-žabno srečanje s pogostitvijo.
Božo Bobar tajnik Mestnih četrti M. Sobota Foto: Jure Zauneker
Na tretji osnovni šoli
pust kot šolski projekt
Geza Grabar
Inovativne pristope znotraj običaj-nega pedagoškega dela so na te-matskem področju o pustu izbrali tudi na tej šoli.
V letošnjem šolskem letu so namreč prvič izvedli pustno praznovanje na kompleksnejši način. Kot pojasni pomočnica ravnateljice Sonja Čerpnjak, so izvedli šolski projekt, v katerem so sodelovali vsi učenci šole. V predpustnem tednu so se pri vseh predmetih pogovarjali o pustu, na to temo pa so tudi ustvarjali. Področje njihovega delovanja
je tako segalo na konkretna po-dročja, kot je izdelovanje pustnih mask v različnih tehnikah in iz različnih materialov v okviru ustvarjalnih delavnic, kakor tudi na področje obravnav ljudskega izročila, izvora prvih slovenskih mask ob pustu, šeg in običajev. Učenci vseh razredov so se učili in prepevali pustne pesmi, lotili so se pisanja literarnih prispev-kov, skladanja miselnih vzorcev, izdelovali so plakate. In ne samo to: nekateri so se v kuhinji pri gospodinjstvu lotili izdelave pu-stnih krofov, zbrali recepte osta-lih pustnih jedi, pripravili pustni pogrinjek in še marsikaj.
Ob različnih strokovnih razla-gah etnologov je bilo zanimivo pokukati v preteklost in dejstva primerjati s tem, kako so pust praznovali stari starši.
Učenci pusta niso zaobšli niti pri
tujih jezikih, saj so pri angleščini izdelovali plakate o noči čarov-nic, pri nemščini pa so po ogledu karnevala v Kolnu ugotavljali po-dobnosti in razlike med sloven-skim in nemškim pustovanjem. Ker so učenci plakate izdelovali pri različnih predmetih in so jih potem zbrali na enem mestu, je v avli šole nastala zanimiva in poučna razstava.
Kot zaključuje Cerpnjakova, je bilo sklepno dejanje projekta veselo pustno rajanje na sam pustni torek, in to vseh učencev in učiteljev šole. Rdeča nit raja-nja je bil cirkus. Povezovalci so predstavljali posamezne like, ki nastopajo v cirkusu, liki pa so pomenili motivacijski uvod v rajanje in s svojimi dejavnostmi učence motivirali za sodelovanje.
21
AKTUALNO
V Markišavcih
osmi marec in pust obenem
Geza Grabar
Med kraji v mestni občini, ki tradi-cionalno pripravljajo prireditev ob dnevu žena, so tudi Markišavci, vas, ki je z okrog 180 prebivalci najmanj-ša v občini. Naključje je hotelo, da so na pustno soboto pripravili prireditev, ki je združevala kar dva praznika.
Večnamenska dvorana v vaško--gasilskem domu bi bila skoraj pretesna za vse obiskovalce, ki so se — v večini našemljeni v pustne like, zbrali z namenom, da počastijo tako praznik žena kakor tudi, v šali povedano, moški dan.
Čeprav so pri organizaciji tudi tokrat združili moči člani obeh v vasi delujočih društev - gasil-skega in kulturno-turistično--športnega - ter seveda vodstvo krajevne skupnosti in čeprav so kljub vsemu na družabni prire-ditvi prevladovale pustne ma-ske, je bil kulinarični del večera tudi letos v domeni domačih moških. Ti so za vse pripravili tradicionalno praznično večer-jo s pustnim krofom za povrh, poskrbeli pa so tudi za strežbo. Kristina Dovidija, predsednica pred dvema letoma ustanovlje-nega kulturnega, turističnega in športnega društva žena in de-klet, je povedala, da je bil uvod v skupno prireditev že popoldne, ko so članice v pustnih maskah obhodile vas ter tudi na ta na-čin vabile krajane, da so prišli na skupno večerno prireditev. Ves »zaslužek« so potem kljub moškemu prispevku dodale k ponudbi tega večera.
Da markišavski fantje in mož-je niso kar tako, so potrdili s trobenticami, ki so jih podarili obiskovalkam.
Čeprav je večer bil namenjen predvsem zabavi, se je našla
priložnost za pogovor s pred-sednikom gasilcev Borisom Gumilarjem in predsednikom krajevne skupnosti Milanom Horvatom. Gumilar je pove-dal, da naj bi gasilci štirim tek-movalnim ekipam iz lanskega leta dodali še pionirje, sicer pa so z lanskim letom zelo zado-voljni, saj so na občinski ravni vsi osvojili eno od prvih dveh mest, članice B in starejši gasilci pa so nastopili celo na državnem tekmovanju.
Med priprave na 120. obletnico, ki bo leta 2014, sodi tudi ure-ditev fasade na vaško-gasilskem domu, kar je v načrtu dela za letošnje leto, ki bo glede na in-vesticije nekoliko bolj umirjeno, je dejal Horvat. Lani so denimo uresničili zahteven projekt, saj so po skoraj celotni vasi asfalti-rali pločnike, pod katerimi je v dobršni meri urejen tudi odvod
meteornih voda. Obnovili so še vodovodno omrežje, namešče-ni pa so bili tudi nadzemni hi-dranti, komunalno pa so uredili t. i. novo ulico. Lani so bili še odlični gostitelji Iger treh vasi ter ekumenskega srečanja kra-janov. Slednjega letos ponovno načrtujejo, kakor tudi še nekaj božičnih delavnic ter velikonoč-no razstavo ročnih del, enako pa velja še za skupni izlet vseh krajanov.
AdriaticSlovenica
22
AKTUALNO«
Tudi v Nemčavcih
dva praznika v enem
Geza Grabar
Ob pripravi prireditve, namenjene ženam, so se zaradi prekrivanja da-tuma posvetili tudi pustu. Tako so moški znali s ponosom povedati, da so s skupnim praznovanjem postali enakopravni ženskam.
Organizatorji prireditve, posve-čene ženskam in dekletom, ki je v Nemčavcih že tradicija, so bili krajevna skupnost, domače gasilsko društvo, glavnina vsega pa je tudi letos slonela na članih športno-rekreacijskega društva. Vodenje uradnega programa v večnamenski dvorani vaško-ga-silskega doma z več kot sto zbra-nimi je po pozdravnem nagovoru predsednika krajevne skupnosti Stefana Barbariča prevzel Drago Kelemen. Kot je pripomnil, so se v organizaciji lanske prireditve očitno zelo izkazali, kar dokazuje množična udeležba. Ta po dru-gi strani kaže tudi na zavidljivo enotnost v vasi. Kelemen je med drugim napovedal nastop mlade-ga harmonikarja Tilna Horvata ter gledališko igro KUD Budinci »Lajoš na karavle«. Kot presene-čenje večera je med dobro raz-
položene obiskovalce že med družabnim delom prišel pevec in humorist Franc Gorza, ki je kot Lajči iskal svojo Mariško.
Za slasten kulinarični prispevek, od juhe do sladice, so za vse v dvorani tudi tukaj poskrbeli moški, enako so vsaki ženski ob vstopu v dvorano ob ponujenem aperitivu namenili tudi nagelj. Barbarič se je dokopal do podat-
ka, da je od prve pisne omem-be kraja minilo že skoraj 650 let (1365), vendar domneva, da je vas nastala veliko prej, vsaj 1100 let nazaj. Sicer pa so v Nemčavcih, kjer v 80 gospo-dinjstvih živi okrog 320 ljudi, že sredi priprav na 90. obletnico gasilskega društva, ki jo bodo za-znamovali prihodnje leto.
Dan žena

v Černelavcih
Aleksandra Grah
V dvorani černelavskega Vaško-gasilskega doma je v soboto, 5. marca, potekala kulturna prireditev, posvečena nežnejšemu spolu.
V svetu krajevne skupnosti in kulturno-turističnemu dru-štvu so z majhno pozornostjo razveselili vse ženske. Bogat kulturni program se je pričel z nastopom pevk in pevcev iz Mešanega pevskega zbo-ra Černelavci pod vodstvom Marjane Škrilec, zbor je na harmoniki spremljal Stefan Santavec. V nadaljevanju je nastopila tudi otroška sku-pina Sonček in Ljudski god-ci Černelavci pod vodstvom Franca Graha. Zbrane je med drugim zabaval nastop doma-če gledališke skupine z igro »Referenčna ambulanta«, z ganljivim nastopom je zbrane navdušila tudi osemčlanska družina Ivančič iz Veržeja. V pozdravnem nagovoru je ne-kaj besed spregovoril predse-
dnik sveta krajevne skupnosti Miran Forjanič, ki je med dru-gim dejal, da naj ne bo samo osmi marec dan, ko se ženskam namenja veliko pozornosti, ampak naj bo pozornosti in drobnih nežnosti dovolj vsak dan. »Danes ženske nastopajo v različnih vlogah, veliko jih išče tudi rešitve družbeno-
-političnega trenutka, poleg tega pa danes ženska in moški enakopravno nastopata v vseh sferah družbenega življenja,« je ob tem še povedal Forjanič.
23
AKTUALNO
Literarno-glasbeni večer ob osmem marcu Društva upokojencev Murska Sobota
Geza Grabar
Tradicija zelo kakovostnih kultur-nih prireditev na predvečer dneva žena pri murskosoboškem društvu upokojencev ostaja stalnica že vr-sto let. Na letošnji so se ponovno predstavili člani različnih sekcij: pevci, literati, likovniki in drugi. V restavraciji Zvezda je v odlični or-ganizaciji potekal zanimiv dogodek, kjer so se prepletale številne zvrsti kulture: člani komisije za kulturo in izobraževanje oziroma literarne sekcije so prebirali svoje črtice in pesmi ter zaigrali veseloigro, zapel je društveni pevski zbor, kot gostje pa so večer popestrili mladi ustvarjalci - plesalca Sara Seršen in Gregor Gregorinčič iz Plesnega kluba Pingi, na flavto je zaigrala Tia Horvat in na trobento Jan Matija Horvat, oba pa je spremljal njun oče Matija Horvat ml., sicer zborovodja murskosoboškega upokojenskega pevskega zbora.
S koliko izjemnimi pisci pro-znih in liričnih del premore z nekaj tisoč člani najštevilčnej-še društvo v mestni občini in regiji, smo se lahko prepričali tudi na kulturnem večeru, ki ga je kar v verzih povezovala Elizabeta Rožman, avtorica besedila pa je bila priljublje-na prekmurska pisateljica in članica društva Karolina Kolmanič, ki je bila tudi skrita gostja večera.
Majda Klement, Olga Gutman, Suzana Lebar, Marta Režonja in Lojze Stevanec so se na pri-reditvi, ki ji je po tradiciji sle-dil še družabni del, predstavili s kratkimi avtorskimi zgodba-mi oziroma pesmimi, Elizabeta Rožman in Irena Morčič pa sta se predstavili v veseloigri »Kako se ločujemo« Karoline Kolmanič.
Kot se za praznik žena spo-dobi, jih je, kakor tudi ostale zbrane v dvorani, nagovoril podpredsednik društva Janez Kovač, rekoč, da položaj žena v družbi dobiva vedno širše dimenzije, a še vedno ne v ta-kem obsegu, da bi z doseženim lahko bili zadovoljni.
Preden je predsednica Angela Novak vse zbrane povabila k neformalnemu delu druženja ob hrani in pijači, saj večer ni bil samo predvečer dneva žena, pač pa tudi pusta, je v imenu društva iz rok Božidarja Markiča, predsednika sorodne-
ga društva iz Solkana, prejela spominsko darilo. Z upoko-jenci iz Solkana Sobočani so-delujejo že nekaj let, in letos je naneslo, da so se na izletu po našem delu Slovenije v Murski Soboti mudili ravno v času omenjene prireditve. Gostitelji so jim izročili uni-katno izdelano čestitko članic sekcije ročnih del. Svoja dela so članice razporedile tudi po
vseh mizah, za katere so sedli upokojenci in drugi gostje večera, ženskemu delu pa so bile na voljo še okrasne bro-ške, vsem pa še bogat srečelov s kar nekaj bogatimi dobitki, med njimi je bila celo slika člana društvene likovne sekcije Mozaik Ernesta Bransbergerja.
Društvo upokojencev Murska Sobota
vabi svoje člane na ZBOR ČLANOV, ki bo 22.3.2011 ob 17.00 uri v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.
Spregovorili bomo o dosedanjih opravljenih aktivnostih in Programu dela za leto 2011.
Pričakujemo vas v čim večjem številu!
24
olivier KOROŠEC s.p.
AKTUALNO
Nov zakon
tudi za prekmurske prostovoljce
Aleksandra Grah
Poslanke in poslanci državnega zbo-ra so 3. februarja brez glasu proti sprejeli Zakon o prostovoljstvu, ki prvič sistemsko ureja področje pro-stovoljstva. Predstavitev zakona je potekala tudi v Hiši Sadeži družbe.
Zakon opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno brezplač-no delo, prostovoljci pa bodo o pridobljenem znanju prejeli potr-dilo. Novost, ki se uvaja v pravni red na obravnavanem področju, je poenotenje in sistematično vodenje evidenc o prostovoljcih in opravljenem prostovoljskem delu. »Na Slovenski filantropi-ji, katere del je murskosoboška Hiša Sadeži družbe, pozdravlja-mo Zakon o prostovoljstvu, saj jasno opredeljuje okvirje orga-nizacije prostovoljskega dela. Zakon želi spodbuditi širjenje vrednote prostovoljstva in krepiti prostovoljske organizacije, kar bo pripomoglo k lažji organizaciji. Zakon tudi narekuje evidence prostovoljskega dela, ki se v mar-sikateri organizaciji že beležijo, v nekaterih pa to predstavlja večji izziv. Na Slovenski filantropiji si bomo prizadevali in po potrebi opozarjali, da se bo zakon resnič-no izvajal v praksi ministrstev in državnih uradov ter dosegal svoje cilje,« je ob tem povedal Primož Jamšek, vodja Centra za razvoj in promocijo prostovoljstva. V prvi medgeneracijski hiši si želijo, da bi zakon zaživel v praksi in olajšal delo s prostovoljci, ki sodelujejo pri številnih medgeneracijsko obarvanih delavnicah, ki v hiši potekajo vsakodnevno.
MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MAREC
25
AKTUALNO
S preventivo
nad rakava obolenja
Anita Gaber
Med 1. in 7. marcem je potekal teden boja proti raku, tokrat pod geslom »Tudi cepljenje varuje pred nekaterimi raki«. V ta na-men so na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota pripravili dan odprtih vrat in obiskovalcem nudili brezplačno meritev krv-
nega tlaka ter izračun indeksa telesne mase. Obiskovalci so si lahko priskrbeli veliko informa-cij o zdravem življenjskem slogu in cepljenju, ki lahko prepreči nekatera rakava obolenja. Na voljo so bili številne brošure in kuhinjski recepti.
»V Sloveniji je breme raka še ve-dno veliko, vendar se stanje po-časi izboljšuje. Letno v Sloveniji na novo odkrijemo okrog 11.000 rakavih obolenj. Predvsem so tukaj izpostavljeni nekateri naj-pogostejši raki, kamor spadajo rak pljuč, rak dojk pri ženskah, rak debelega črevesja, rak danke, prostate in kožni rak,« je pove-dala Branislava Belovič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota.
Pomembno je namreč, da se lju-dje vključujejo v nacionalne pro-grame zgodnjega odkrivanja raka in tako preprečijo bolezen, prav tako sta pomembna zdrav slog življenja in cepljenje, ki varujeta pred nekaterimi vrstami raka. »Imamo nekaj nacionalnih pro-
gramov, kot so SVIT, DORA, ZORA. Odzovimo se nanje. Če rak odkrijemo v zgodnjem stanju, se tudi uspešno ozdravi. Pomembno je, da predvsem pri pregledu črevesja lahko odkrije-mo spremembe, ki še niso rak, ampak bi se v rakavo obolenje lahko razvile čez čas,« še pove Belovičeva.
Po podatkih Mednarodne zve-ze za boj proti raku v svetu za rakom vsako leto zboli več kot dvanajst milijonov ljudi, 7,6 milijona pa jih zaradi te bolezni tudi umre. Slovenija sodi med države s srednje visoko stopnjo obolevnosti in umrljivosti za ra-kom, čeprav statistike kažejo, da je rak drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropski uniji.
Klopni meningoencefalitis
Teodora Petraš
Klopi prenašajo povzročitelje raz-ličnih bolezni. V našem okolju sta najpogostejši klopni meningoence-falitis (KME) in lymska borelioza. Klope najdemo na celotnem ob-močju Evrope do nadmorske višine 1100 m. Najbolj jim ustreza vlažno in zasenčeno okolje, najpogosteje pa živijo na območjih listnatih goz-dov z bujno podrastjo. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje tem-perature. Kadar je temperatura niž-ja od 5 do 7 °C, klopi mirujejo. Običajno klop čaka na gostitelja v podrasti pri tleh. Klope navadno poberemo z rastlinja, ko hodimo po travi ali skozi grmovje na goz-dnih poteh ali kadar se sprehajamo po travi na vrtu. Klopov ugriz je neboleč, vboda pa se mnogi bolniki s klopnim meningoencefalitisom
sploh ne spomnijo.
Ko smo v naravi, nevarnost ugri-za klopa lahko zmanjšamo, tako da se oblečemo v svetla oblačila iz gladkega materiala ter odkrite dele telesa premažemo s pripravki (repe-lenri), ki s svojim vonjem odvračajo mrčes. Po vrnitvi domov obvezno
opravimo temeljit pregled celotne-ga telesa in klopa, če ga odkrijemo, takoj odstranimo. Dalj časa je klop prisesan, večja je možnost okužbe. Klopa najlažje odstranimo s pince-to, s katero ga primemo čisto pri koži in ga počasi, a odločno pote-gnemo iz kože.
Klopni meningoencefalitis je viru-sno vnetje možganov in možgan-skih ovojnic. Obolevajo ljudje vseh starosti. Najbolj ogroženi so otroci in odraščajoči ter ljudje v srednjih letih. Bolezen lahko pusti trajne posledice, ki močno zmanjšajo kakovost življenja.
Najuspešnejši način zavarovanja pred boleznijo je cepljenje.
Za učinkovito cepljenje so potreb-ne tri doze cepiva. Običajno damo prvi dve dozi cepiva v razmiku ene-ga meseca, tretjo dozo pa čez šest do devet mesecev. Pomembno je, da cepljeni dve dozi cepiva dobi še v času, ko klopi niso aktivni, torej v zimskih mesecih. Zaščito vzdržuje-mo z osvežitvenimi odmerki cepiva (ena doza vsakih tri do pet let).
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA WWW.ZZV-MS.SI
26
JAVNE OBJAVI
POROČILO 0 KVALITETI PITNE VODE ZA LETO 2010
Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) - v nadaljevanju: pravilnik, ki v 34. členu določa, da mora upravljavec najmanj enkrat letno uporabnike obvestiti o kvaliteti pitne vode, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora.
Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja koli-čina vode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se uporabljata v večjih količinah samo v primeru večje porabe v poletnem času. V letu 2010 je bilo načrpano 2.372.911 m3, od tega 61,6 % iz Kroga, 28,0% iz Črnskih mej in 10,4 % iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode je bila 6.501 m3. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom sta v črpališčih Krog in Črnske meje klorirni napravi, ki se z minimalnim doziranjem klora (približno 0,1 mg/l), vzdržujeta za primer večjih del na omrežju ali drugih nepredvidenih dogodkov (v primeru večjega bakteriolo-škega onesnaženja vode med poplavami). V črpališču Fazanerija je naprava za dezinfekcijo s tekočim klorom.
Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 29.000 prebivalcev ter gospodar-stvo v občinah M. Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno število odjemnih mest je 8.142, od tega 1058 podjetij, 110 blokov z 2.747 stanovanji in 6.974 individualnih objektov. V letu 2010 je bilo skupno v vse občine prodano 1.968.445 m3 vode, od tega gospodarstvu 921.220 m3 in gospodinjstvom 1.047.225 m3.
Na cevovodih vodovodnega omrežja, je bilo v letu 2010 ugotovljenih 35 večjih okvar, ki so bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranjega nadzora po HACCP načelih.
Kvaliteto pitne vode določata pravilnik in notranja kontrola po sistemu HACCP. Sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanjih, ki lahko ogrožajo človeka. V skladu z načeli HACCP potekajo vsa redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okolice objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter dezinfekcijo po čiščenju in sanacijah.
Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M. Sobota, ki v skladu z načrtom notranje kontrole HACCP, na omrežju tedensko odvzame tri vzorce za redne mikrobiološke preiskave in enkrat mesečno en vzorec za kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi pa se spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se prilagajajo glede na vzrok in lokacijo.
V	letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na omrežju odvzetih 155 vzor-cev za mikrobiološka in 14 vzorcev za kemijska preskušanja. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da dva vzorca nista bila skladna s pravilnikom zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, eden pa zaradi povečanega števila mikroorganizmov pri 37°C. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da je vzrok v zastajanju vode v cevovodu. Ukrepali smo v skladu s smernicami HACCP in vzrok neskladnosti takoj odpravili. Pri kemijskih preskušanjih sta bili ugotovljeni dve neskladnosti s Pravilnikom o pitni vodi, zaradi prisotnosti metolaklora-ESA.
V	okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 34 vzorcev za mikrobiološka in 34 vzorcev za kemijska preskušanja. Pri mikrobioloških preskušanjih so bili vsi vzorci skladni, pri kemijskih pa štirje vzorci niso bili skladni s pravilnikom, zaradi prisotnosti metolaklora-ESA. Podrobnejše poročilo ZZV M. Sobota je dostopno na spletni strani upravljavca (www.komunalams.si).
Problematika metolaklora in njegovih razgradnih produktov v pitni vodi, je razvidna iz ocene tveganja za zdravje ljudi, ki jo je leta 2009 izdelal ZZV Maribor in je dostopna na spletni strani upravljavca (www.komunalams.si).
Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode:
Boris PETRIČ, univ.dipl.inž.el.
VODOVOD MURSKA SOBOTA, javno podjetje d.o.o.
Murska Sobota, Kopališka 2
OBČANE IN OBČANKE TER DRUŠTVA VABIMO K PREVENTIVNI AKCIJI 40 DNI BREZ ALKOHOLA
40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, zaradi nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.
9. marec - 24. april 2011
Slovenska Karitas, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod Med.Over.Net v sodelovanju z Zavodom Varna pot, Katedro za družinsko me-dicino Medicinske fakultete v Ljubljani ter Celjsko interdisciplinarno akcijsko skupino za varnost v cestnem prometu smo že šesto leto zapored združili moči in organizirali akcijo.
Moto akcije je »ZA VEČ PRAVEGA VESELJA BREZ ALKOHOLA«!
Vabimo vas, da se nam pridružite k 40-dnevni odpovedi alkoholu v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola. Pokažimo, da se lahko zabavamo in veselimo tudi brez alkohola.
Za več informacij kliknite na spletno stran www.brezalkohola.si.
KINOLOŠKO DRUŠTVO BAKOVCI
Vabimo vse lastnike psov na šolanje poslušnosti in lepega vedenja. Pridružite se nam v nedeljo, 27.3.2011 ob 9. Uri na poligonu KD v Bakovcih, levo od nogometnega igrišča. Šolanje je organizirano za vse pasme psov starejše od 6 mesecev.
AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK NA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJU
od 01.03. do 31. 05.2011 20 % popust pri ceni storitve
Kupon za popust prejmete:
-	na vložišču Mestne občine Murska Sobota
-	na vseh občinah v Pomurju
-	pri Društvu za zaščito živali Pomurja, Trg zmage 8, 9000 M. Sobota, e-naslov: dzzpom@gmail.com, tel: 070/879-212, 070/738-620, 031/528-396
Kupon vam bomo poslali po pošti. Ne pozabite pripisati vašega naslova.
Društvo za zaščito živali Pomurja
27
KULTURA
Premierna predstava dijakov
Srednje zdravstvene šole Murska Sobota
Anita Gaber
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota je v tem šolskem letu bo-gatejša za ljubiteljsko gledališko skupino, ki je nastala pod vodstvom mag. Edvarda Jakšiča. Poleg šte-vilnih aktivnosti, ki jih tamkajšnja zdravstvena šola ponuja, imajo sedaj dijaki možnost pokazati tudi svoje igralske sposobnosti.
Za sodelovanje v skupini se je trenutno odločilo šest dijakov, ki so pod vodstvom mentorja, scenarista in režiserja profesorja Edvarda Jakšiča že odigrali prvo predstavo, ki je nosila naslov »Tipična slovenska družina«. »V svojem delovanju na Srednji zdravstveni šoli ne pomnim, da bi kdaj obstajala kakšna gledališka skupina, zato lahko s ponosom povem, da so ti di-jaki tudi prvi amaterski igralci v zgodovini šole,« pove mag. Edvard Jakšič, ki v predstavi igra dedka.
Dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota so na velikem odru v murskosoboški grajski dvorani predstavo kar štirikrat odigrali svojim vrstnikom, sošolcem in ostalim dijakom
zdravstvene šole, še isti dan pa so tipično slovensko družino predstavili tudi širši javnosti, ko so se v grajski dvorani zbrali predvsem profesorji in poslovni partnerji šole.
Šest dijakov (Tamara, Nina, Mario, Malvina, Erik in Miha) se je, preden so predstavo od-igrali pred javnostjo, skupaj z mentorjem na vajah in pripra-vah srečevalo dvakrat teden-sko kar tri mesece zapovrstjo. »Tipična slovenska družina« je komedija, ki med gledalke in gledalce ponese veliko smeha na račun vsakdanjega življenja. »Poskušali smo predstaviti ti-pično slovensko družino in težave, ki se v njej pojavljajo. Ljudje smo dejansko zelo zaprti vase, pomembno je le, kaj mi-
slijo drugi o nas, kaj mislijo so-sedje. Naše osebno zadovoljstvo in naše osebno prepričanje sta manj pomembni,« je o zgodbi povedal mag. Edvard Jakšič. Večina sodelujočih dijakov je sicer že nastopala pred občin-stvom, kljub temu pa so na odru občutili kanček treme. Ob odigrani prvi predstavi je bilo čutiti obilo veselja, zato ni dvomiti, da bodo pod tem okri-ljem tudi v prihodnosti nasta-le nove predstave z različnimi vsebinami.
Gal Gjurin
navdušil s koncertom
Aleksandra Grah
Minuli mesec je v novi dvorani potekalo več zanimivih dogod-kov, med katerimi je še posebej izstopal koncert Gala Gjurina, ki se je predstavil z gostoma Severo Gjurin in Hamom. Koncert v or-ganizaciji Zavoda za kulturo, tu-rizem in šport Murska Sobota je bil eden prvih, s katerimi se Gal Gjurin vrača na domači glasbeni poligon z novo avtorsko ploščo »Duša in telo«. Gre za nadalje-
vanje njegove glasbene poti, ki jo je nakazal z albumom »Srce«, kljub temu pa nov album prinaša sveže in izvirne zvočne pokrajine. Skoraj v celoti ga je posnel sam, prav tako je podpisan kot avtor, izvajalec, producent in založnik. Vsak obiskovalec koncerta v Murski Soboti je njegov nov av-torski izdelek dobil v dar.
28
KULTURA
Predstavitev knjige črtic
z naslovom »Mala ulica«
Brigita Bavčar
Publicistka Bea Baboš Logarje za-dnjo sredo v februarju na predstavi-tvi svoje knjige enaindvajsetih črtic z naslovom »Mala ulica« kot duho-vita sogovornica direktorja knjižnice Jožeta Vogrinca navdušila številne prisotne. Njena mladostna prijate-ljica in sošolka Ana Sonja Hoyer pa je bila prepričljiva v interpretaciji odlomkov, v katerih smo številni pri-sotni prepoznali stare Sobočane, ki jih je avtorica opisala v svoji knjigi.
»Mala ulica« je izšla pri založbi Buča, v dialektu pa bi v naslo-vu moralo pisati celo »vilica«, saj gre za zbirko zapisov o uli-ci avtoričine mladosti. Pa se je Bea Baboš Logar, ki jo Manca Košir imenuje »prekmursko Jane Austen, ki s svojo krhko in ob-čutljivo pisavo slika vsakdanje življenje tako, da nastane očar-ljivo branje«, upravičeno zbala, da bo kdo mislil, da gre za vi-tico iz jedilnega pribora. Pa ni res, saj beseda teče o spominih iz otroških let ob Gregorčičevi mali ulici, v kateri je odraščala. »Mala ulica« je zbir pripovedi o ljudeh in dogodkih v prekmurski prestolnici iz petdesetih in šest-desetih let. Nekatere črtice so že bile objavljene v Vestnikovi pri-logi Pen in v Soboških novinah, ki jih je Bea Baboš Logar svoj čas lektorirala; bila je avtorica tudi odličnih Meščanskih portretov na Kanalu 10 — TV Idea, zato je bila med obiskovalci odmevne literarne prireditve, za katere je v prenapolnjeni prireditveni sobi murskosoboške knjižnice zmanj-kalo stolov, tudi Gizela Sraka - in z njo še cela vrsta priletnih varo-vank DOSOR-ja, kjer upokoje-na profesorica slovenskega jezika vodi literarni krožek.
Njena zbirka pripovedi z ulice ob železniški postaji, ki je bila bližnjica v mestno središče, bo gotovo zanimivo branje za vse, ki se spominjamo stare Sobote in oseb, ki jih tenkočutno opisuje
v svoji knjigi. Na naslovnici je s svojo mamo Elviro, ki ji je tako kot omami Alojziji in teti Anuš posvetila svoje delo. Odraščala je v družini, ki so jo imeli za »ma-džaronsko«, ker je bil njen oče (ki se ga sicer težko spominja, saj je imela samo tri leta, ko je odšel in se ni vrnil iz Madžarske) Madžar, pa tudi pogovarjali so se madžarsko. Prav Madžari so ji kot okupatorji v začetku dru-ge svetovne vojne na dvorišču Soboškega gradu obesili strica Stefana Cvetka, in od takrat da-lje se doma ni več želela pogo-varjati v tem jeziku, iz katerega je kasneje prevajala. Povedala pa je, da piše tudi roman. Ge je o treh ženskah iz svojega otroštva, bo gotovo zanimivo branje, si-cer pa ga bomo prebrali, ko bo napisan. Tako kot z užitkom po »Grlicah«, ki so Beina prva knji-ga novel, prebiramo zapisano
na zavihku njene druge knjige: »Beseda gospodična je že dolgo tega dobila prizvok nekdanjosti, postala je nekam zastarela in le redko komu lahko še prikliče značilno temno oblečemo tanko postavo na malomestni ulici, ob-dano s sojem grenke osamelosti. To je gospodična stare Sobote, mesta, katerega nekdanje življe-nje in vrvenje sta se že zdavnaj preselili nekam drugam — on-stran, v večnost. Tisti, ki so bili, še vedno bivajo med nami, ne samo v glavi, srcu, spominu, bi-vati morajo še na neki drugačni, resničnejši način. Nekje morajo biti shranjene stare hiše, prašne ulice, prvi tlak, sibirske zime, divja poletja, vetrovne pomladi in blatne jeseni pod visokim pa-nonskim nebom.«
Avto Rajh d.o.o.
29
KULTURA
Razstava Likovnega društva
Mavrica Murska Sobota
Skrivnostno in skoraj sramežljivo se seli v deželo ob Muri pomlad. Drobni zvončki in trobentice, kljub redkim sončnim žarkom, z veliko težavo držijo nežne cvetove pokonci ob hladni, še zimski zarji.
Utrinke pomladnega vzdušja smo člani Likovnega društva MAVRICA skušali prenesti v recepcijo Hotela Diana s svo-jimi likovnimi deli, kjer smo 4. marca odprli skupno razstavo. Program so popestrile Pia, Gaja in Eva iz vrtca s prikupno reci-tacijo o pomladi. Po uvodnem pozdravu direktorice hotela Olge Belec so nam malčki ob spremljavi kitare zapeli pesmico o prijateljstvu. Študentka solo petja nas je presenetila s čudo-vito izvedbo pesmi »Še si tu«, o delovanju društva in sami raz-
stavi pa je spregovorila Marija Pavlič.
Likovno društvo Mavrica je bilo ustanovljeno leta 2002 ter šteje 20 članov in članic. Smo različnih starosti in različnih po-klicev, združuje pa nas ljubezen do barv in likovnega izražanja. Smo skupina, ki ji je ljubiteljska likovna dejavnost v veliko vese-lje in osebno zadovoljstvo, ko s paleto mavričnih barv skušamo ujeti raznolikost narave, čarob-nost cvetov, trav in kamnov ter vse skupaj izraziti na svoj način, s svojim spektrom barv, s svojim načinom likovnega iz-ražanja. Dejavnost Mavrice se navezuje na slikarske kolonije in likovne delavnice, kjer se vsa leta izpopolnjujemo in izobra-žujemo tudi ob akademskih sli-karjih-mentorjih kakor tudi na ogledih razstav slovitih mojstrov slikanja doma in v tujini. Več let si že prizadevamo od mestne ob-čine pridobiti prostore za svojo dejavnost, vendar pravega po-sluha za naše želje ni.
Na likovni razstavi z naslovom »Šepetanje cvetov« se štirinajst članov predstavlja z 22 deli. Sam naslov nam izda, da je tema raz-stave cvetje. Šelestijo sončnice, šepetajo maki in marjetice, deh-tijo rdeče vrtnice. Poklanjamo jih prihajajoči pomladi, mesecu marcu, dnevu žena in mamic. Želimo, da pogled nanje polep-ša dan slehernemu obiskovalcu in prinese navdih pomladi tudi razstavnemu prostoru v Diani. Tehnike likovnih ustvarjalcev so različne, največ je slikanja olja na platno, nekaj je tudi akrila in slikanja s pasteli.
Vabljeni k ogledu.
Marija Pavlič Likovno društvo Mavrica
Kulturno srečanje v več jezikih
V minulih dneh je v našem mestu potekal dobro obiskan in prijeten kulturni večer z naslovom »Mavrica besed«, ki ga je v sodelovanju s knji-žnico pripravilo Društvo za zdravo življenje Mavrica.
Čeprav so člani društva nastopali že v raznih krajih, med drugim tudi na mednarodnem srečanju strpnih pesnikov v Celju (tudi gospa Hartmanova), so se to-krat domačemu občinstvu prvič predstavili v tej sestavi in z bo-gatim kulturnim programom s pesnitvami v makedonskem, hr-vaškem in slovenskem jeziku ter prekmurskem narečju z mursko-soboškim melosom. Obiskovalci so z navdušenjem izrazili mne-nje, da bi takšne medjezikovne prireditve lahko ponovili, more-biti pa bi jih lahko razširili tudi na Porabje.
V programu, ki ga je povezoval
Jože Hartman, so sodelovali (na fotografiji od leve prosti desni): Trajan Jovanovski (ki je zasto-pal makedonske barve), Avgust Ošlaj (ki je deklamiral v sloven-
skem jeziku), predsednik dru-štva Velimir Turk (predstavnik hrvaškega jezika) in prof. Evgen Titan, ki je prebiral pesmi v pre-kmurskem narečju.
30
ŠPORT
Ropoša
pometel s konkurenco
Smiljan Kuhar
Bojan Ropoša iz Veščice je postal novi državni prvak v namiznem te-nisu. Petega in šestega marca je v Ljubljani potekalo državno prven-stvo v namiznem tenisu. Tekmovanja so se udeležili tudi igralci iz NTK Sobota, vse pa je zasenčil Bojan Ropoša, sicer član ekipe NTK Kema Puconci.
Novi državni prvak je svoje na-sprotnike vse do finala prema-goval dokaj z lahkoto. Se največ preglavic mu je v prvem dvoboju povzročal Janez Petrovčič iz no-vomeške Krke, ki pa ga je odpra-vil s končnim rezultatom 4:2. Vse ostale dvoboje do finala je Petrovčič nato gladko dobil s 4 : 0. Tokratni finale je bil zanj sicer prvi v karieri, saj je predhodno kar štirikrat obtičal v polfinalu. V zadnjem, finalnem dvoboju se je pomeril z Mitjem Horvatom, prav tako članom NTK Kema Puconci, in zmagal s 4 : 3 ter s tem prvič postal državni prvak v posamični konkurenci.
Po osvojitvi naslova je novi dr-žavni prvak povedal: »Občutki po zmagi so fenomenalni. Za ta rezultat, za ta uspeh sem treniral šestnajst let, tako da je ves vložen trud končno poplačan. Z naslo-
vom državnega prvaka sem zelo zadovoljen in obenem ponosen nanj.« Ob tem je dodal, da bo sedaj morda prejel tudi povabilo selektorja slovenske reprezentan-ce za nastop na svetovnem prven-stvu, ki bo maja letos potekalo v Rotterdamu. »Glede na to, da je pred menoj še kar nekaj let igra-nja na najvišji ravni, upam, da bom osvojil še kakšen naslov pr-
vaka tako v posamični kot ekipni konkurenci,« pa o svojih ciljih v prihodnje razmišlja Ropoša. Omeniti velja, da je z osvoji-tvijo naslova državnega prvaka postal šele šesti državni prvak v samostojni Sloveniji. Pred tem je tovrsten naslov v posamični kon-kurenci uspelo doseči le petim tekmovalcem.
Jure Kuhar tretji
na rokoborskem grand prixu
Smiljan Kuhar
V Murski Soboti je devetnajstega februarja potekal že petnajsti grand prix v rokoborbi. Rokoborskega spektakla, ki je v Murski Soboti po-tekal že petnajsto leto, se je udeležilo 63 rokoborcev iz dvanajstih držav.
Slovenske barve sta zastopala Žiga Pepel in Pomurec Jure Kuhar, medtem ko drugi po-murski predstavnik Dejan Sernek zaradi poškodbe ni nastopil.
Tekmovanje je potekalo v dvorani tretje osnovne šole v Murski Soboti, posebej do-bro pa se je odrezal Jure, ki je v svoji kategoriji do 84 ki-logramov osvojil tretje mesto. Najprej se je v četrtfinalu po-meril z Madžarom Baloghom in ga tudi premagal, izgubil pa je polfinalni dvoboj z Rusom Bikbaevom. Sledil je repasaž, v katerem je premagal Hrvata Lavriča in z zmago prišel do bronastega odličja. Kuhar, ki je tokrat nastopil eno kategorijo višje kot doslej, je bil s svojim nastopom zadovoljen: »Mislim,
da je tretje mesto dober in lep uspeh. V vseh treh borbah sem dal vse od sebe. Potem ko sem se dobro boril z ruskim tekmo-valcem, a žal izgubil, se je sre-ča kasneje obrnila meni v prid. Tako sem slavil v borbi za tretje mesto. Bilo je enkratno.« V eki-pni konkurenci je prvo mesto na tekmovanju zasedla ekipa
Rusije, drugi so bili Armenci, tretji pa Američani.
Dodajmo še, da so se na dr-žavnem prvenstvu, ki je konec februarja potekalo v Lenartu, izkazali tudi mladi murskoso-boški rokoborci. Ti so namreč slavili v kar devetih kategori-jah in osvojili naslov državnih prvakov.
31
ŠPORT
Plesni klub Zeko
uspešno čez prvo oviro
Geza Grabar
Plesni klub Zeko iz Veščice pri Murski Soboti je v letu 2011 zabeležil svoje prve tekmovalne uspehe. Na prvem kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo v Ljubljani za posame-znike in pare je nastopilo šestnajst plesalcev omenjenega kluba.
Skoraj vsi so se uvrstili na dr-žavno prvenstvo.
Kot je po prvem uradnem tekmovanju v letošnjem letu dejal glavni plesni učitelj v klubu Dejan Zečevič, sicer ne-davni dobitnik priznanje MO Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture, ki je bilo podeljeno ob letošnjem kultur-nem prazniku, je bil njihov prvi nastop s tekmovalnega zornega kota uspešen. Vsi, razen dveh solistk in enega plesnega para, so se namreč uvrstili na držav-no tekmovanje. »Sezona se je komaj začela, saj nas čakajo še štirje kvalifikacijski turnirji, na katerih bomo nastopili še v drugih disciplinah.«
Nekaj najboljših rezultatov
iz Ljubljane: Teja in Sanda Rupnik, show dance, pari (čla-nice), 1. mesto; Janja Gomboc, Street, solo (mladinke) 1. me-sto; Janja Gomboc, disco, solo (mladinke) 2. mesto; Meta Štuhec, disco, solo (pionirke) 3. mesto; Bianca Ferš, disco, solo
(mladinke) 3. mesto; Nastja Topovšek, disco, solo (člani-ce) 3. mesto; in Anja Kerčmar, Street, solo (članice) 3. mesto.
Mura
začela s porazom
Smiljan Kuhar
Nadaljevanje prvenstva se za črno--bele ni začelo najbolje, saj so na prvi tekmi spomladanskega prven-stva klonili z rezultatom 2:0. V tabo-ru Mure so si pred prvim srečanjem nadaljevanja prvenstva obetali veliko več kot le poraz proti devetouvrščeni ekipi druge lige.
Zimski prestopni rok so črno-be-li sicer dodobra izkoristili, saj so si zagotovili usluge treh izkuše-nih igralcev. Poleg Aleša Luka in Leona Horvata je klubu zvestobo do konca letošnje sezone obljubil Damjan Ošlaj. Za slednjega stra-teg Mure Stanko Maučec pravi: »Je izkušen igralec, kakršnega smo v svojih vrstah vsekakor potrebovali. Z njim bo raven igre v obrambi gotovo višja, prav tako pa bo pomagal pri razvo-ju mladih igralcev.« Obeti pred nadaljevanjem prvenstva so bili dobri tudi zato, ker murskoso-boški drugoligaš na zadnjih treh prijateljskih srečanjih ni prejel zadetka, kljub temu da so igrali proti dvema močnima naspro-tnikoma - Nafti in Aluminiju. V prvem krogu nadaljevanja se Murašem torej ni izšlo vse po načrtih.
Prostora za napredek in izbolj-šanje stanja na lestvici je tako še veliko, prvi »popravni izpit«
pa imajo že v naslednjem kro-gu, ko gostujejo pri Dravinji (op. p. — tekma je bila odigrana med vikendom). Muri so šli na roko tudi rezultati ostalih sre-čanj prvega kroga, saj so kljub porazu zaostanek za vodilnim Interblockom »povečali« samo za točko.
Kljub nekoliko slabšemu začetku članske ekipe veseli dejstvo, da je podmladek črno-belih z uvrstitvi-jo med štiri najboljše v Sloveniji dosegel lep uspeh. Zavidljiv do-
sežek v tekmovanju Rad igram nogomet je uspel ekipi U-8, ki je pometla s konkurenco, med katero so bili Maribor, Fram in Drava. Najboljši igralec turnirja je postal Muraš Aljaž Žekš, tudi najboljši strelec pa je prišel iz vrst črno-belih, in sicer je to lovoriko osvojil Tio Cipot, ki se je med strelce vpisal osemkrat.
32
CIVILNA ZAŠČITA
Ob dnevu Civilne zaščite
12 dobitnikov priznanj iz MO Murska Sobota
Geza Grabar
Mestna občina Murska Sobota je bila gostitelj letošnje osrednje regijske slovesnosti ob 1. marcu - medna-rodnem dnevu Civilne zaščite. Tako kot vsa leta doslej sta prireditev s podelitvijo nagrad in priznanj naj-zaslužnejšim posameznikom in or-ganizacijam pripravila Štab Civilne zaščite za Pomurje in Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Murska Sobota.
Rdeča nit tudi letos dobro obi-skane prireditve na regijski ravni — državna je bila v kongresnem centru na Brdu pri Kranju, je bila namenjena krepitvi zavesti javnosti o ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter o vlogi Civilne zaščite pri varstvu pred nesrečami.
Že Anton Stihec, župan občine gostiteljice, je v svojem pozdrav-nem nagovoru izpostavil pomen ohranjanja urejenega in dobro delujočega sistema zaščite in re-ševanja, katerega ključni steber je prav Civilna zaščita. Kot je dejal, bi bili tako materialna škoda ka-kor izguba življenj ob nesrečah neprimerno večji. Dobro vzpo-stavljen sistem bo deloval, je iz-postavil, če bo med vsemi silami, ki ga sestavljajo, dobra komuni-kacija, če bosta pri njih prisotna znanje in strokovna usposoblje-nost ter če bodo te sile tudi do-bro opremljene. Vse to pa ne po-maga dovolj, če občani oziroma potencialno ogroženi ne jemljejo dovolj resno opozorila tega sis-tema na potencialno nevarnost, ki nam v danih trenutkih preti. Tudi Darko But, vršilec dolžno-sti generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje in član Štaba CZ RS, ki je bil slavnostni govornik na prireditvi, je uvo-doma dejal, da sistem, ki mu v Sloveniji pripada več sto tisoč ljudi, temelji na preprostem, toda zelo pomembnem poslan-stvu: pomagaj človeku oziroma
ljudem, ki so v stiski ali so ogro-ženi. Varnost posameznika ali skupnosti je bila in bo temeljna človeška vrednota, ki jo v razvi-tem svetu večina šteje za svojo osnovno pravico ter zahtevo do okolja in skupnosti, v kateri po-sameznik živi. V nadaljevanju je But izpostavil, da nobena definicija nacionalne varnosti v današnjih razmerah ne more biti celovita, če ne vključuje tudi razmisleka o varnosti pred nesre-čami in ustreznega ravnanja ob njih. Prav to naj bi v nastajajočo platformo vključili tudi na naci-onalni ravni.
Med ključne elemente v opera-tivnem ali izvajalskem področju reševanja po njegovem prepriča-nju spadajo vsi dobro organizi-rani, opremljeni in usposobljeni pripadniki sistema zaščite in re-ševanja: poklicni in prostovoljni gasilci, gorski in jamarski reše-valci, vodniki reševalnih psov, potapljači, radioamaterji, drugi pripadniki organov enot in služb CZ, aktivisti Rdečega križa in Karitasa ter drugi. V ra sistem pa se načrtno vključujejo tudi pripadniki policije in Slovenske vojske. Zaradi zniževanja sred-stev za zaščito in reševanje kot posledice gospodarske krize, je priznal, so številni projekti, ki jih opredeljuje resolucija o naci-onalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v velikem zaostanku. Dotaknil pa se je tudi reševanja ustreznejše ureditve statusa tistih, ki v siste-mu zaščite in reševanja delujejo kot prostovoljci. Ker je pred ne-davnim vlada sprejela smernice, s katerimi naj bi uveljavili večino novih in dopolnilnih rešitev, ki so že bile sprejete z novelo za-kona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, naj bi se vprašanje prostovoljstva končno rešilo.
Med štirimi plaketami, tremi zlatimi, petimi srebrnimi in 19 bronastimi znaki, kolikor so jih posameznikom, skupi-nam, občinam, gospodarskim družbam ter zavodom in dru-gim organizacijam podelili na ravni Pomurja, je bilo dvanajst dobitnikov tudi iz MO Murska Sobota, od tega je visoka dr-žavna priznanja iz naše občine prejelo osem posameznikov. To samo dokazuje, da imamo v mestni občini zelo sposobne in uspešne posameznike ter or-ganizacije in nenazadnje tudi lokalno skupnost.
Zlati znak Civilne zaščite je prejel Janez Merica za 15-le-tno aktivno delo na področju zaščite in reševanja ter za več kot 45 let delovanja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči kot član v gasilskih organizacijah. Srebrno priznanje sta preje-la poveljnik GZ MO Murska Sobota Franc Olaj za izjemne organizacijske sposobnosti, kar se je pokazalo tudi ob neurjih v mestni občini v minulih le-tih in Stanislav Wolf, poveljnik CZ MO Murska Sobota, ki na področju zaščite in reševanja aktivno dela že 30 let in je bil ključni pri vzpostavitvi in poe-notenju sistema zaščite, reševa-nja in pomoči v mestni občini. Dobitniki bronastih znakov so bili: sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota Albina Knapp, nekdanji predsednik in poveljnik PGD Bakovci Avgust Marič, tajnik GZ MO in PGD Markišavci Jože Rituper, poveljnik PGD Markišavci Karel Rituper, žu-pan MO Anton Štihec za na-klonjenost gasilstvu in drugim silam zaščite in reševanja, GZ MO Murska Sobota, Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota, PGD Rakičan in MO Murska Sobota.
33
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: Novi izdajateljski odbor še ni imenovan
Naslovnica: TADEJ KIRINČIČ
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 1619
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. marca 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Elizabeta Vnuk,
Stara ulica 2, 9000 Murska Sobota
Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.
34
Pustno rajanje na Trgu kulture
PREDSTAVE
Sreda, 16.03. ob 17.00	OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN	Nova dvorana, Murska Sobota
Sobota 19.03. ob 11.00	ČISTO PRAVA PREDSTAVA, Gledališče Ku Kuc	Party Max, Murska Sobota
Sobota 19.03. ob 19.00	Gledališka predstava Georges Feydeau: BUMBAR Za abonma KOMEDIJA in IZVEN (razprodano)	Nova dvorana, Murska Sobota
Ponedeljek 21.03. ob 19.00	Gledališka predstava Ernst Lubitsch: KO SEM BIL MRTEV - najboljša predstava Dnevov komedije Celje Za abonma DRAMA/KOMEDIJA in IZVEN (priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani - info v tem času: 02-521 -43-81) 	Nova dvorana, Murska Sobota
Sobota, 9.04. ob 20.00	Komedija KURSADŽIJE, Špas teater Priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji: blagajna v novi dvorani, vsak delavnik med 15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani (info v tem času: 02-521 -43-81)	Nova dvorana, Murska Sobota
Ponedeljek, 11.04. ob 17.00	Lutkovna predstava MALI BOBER IN ODMEV, Lutkovno gledališče Ljubljana	Grajska dvorana, Murska Sobota
Petek in sobota, 15. in 16.04.	OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - LINHARTOVO SREČANJE	Grajska dvorana, Murska Sobota
Torek, 19.04. ob 19.00	Mjuzikel LJUBIM TE - SPREMENI SE!, Siti teater Ljubljana Za abonma KOMEDIJA in IZVEN IZVEN (priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani - info v tem času: 02-521-43-81)	Nova dvorana, Murska Sobota
RAZSTAVE
Četrtek 17.03.2011	Otvoritev gostujoče razstave Dolenjskega muzeja Novo Mesto BOŽIDAR JAKAC - ŽELEZNI SVET	Pokrajinski muzej Murska Sobota
do 24.03.2011	EVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE 2010. Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom	Galerija Murska Sobota
Četrtek 14.04.- 18.05.2011	Razstava BOGDAN BORČIČ - NAJDENE STVARI, slike in grafike	Galerija Murska Sobota
Sobota 19.03. ob 21.00	METAL CORE Koncert	MIKK Murska Sobota
Petek 25.03. ob 19.00	44. pomladni koncert MPZ ŠTEFANA KOVAČA Murska Sobota	Nova dvorana, Murska Sobota
Sobota 26.03. ob 19.00	Koncert RADE ŠERBEDŽIJA in Jure Ivanušič Priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji: blagajna v novi dvorani, vsak delavnik med 15. in 17, uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani (info vtem času: 02-521-43-81)	Nova dvorana, Murska Sobota
Sobota 26.03. ob 21.30	Y + GRIZZLY MADAMS koncert	MIKK Murska Sobota
Nedelja 27.03. ob 18.00	Koncert PERPETUUM JAZZILE - VOKALNA EKSTAZA (razprodano)	Nova dvorana, Murska Sobota
Sreda 30.03. ob 19.30 in 20.30	MORSKI FESTIVAL KITARE koncert Nives Zver in koncert Guitarissimo	Dvorana Glasbene šole, Murska Sobota
Četrtek 31.03. ob 19.30 in 21.30	MORSKI FESTIVAL KITARE koncert Edin Karamazov Guitar Quartet in koncert Noč Sevdaha	Dvorana Glasbene šole, Murska Sobota
Sobota 2.04. ob 19.00	Koncert Z RDEČO KREDO, ženski pevski zbor KOMBINAT in TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ Priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji: blagajna v novi dvorani, vsak delavnik med 15, in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani (info v tem času: 02-521 -43-81)	Nova dvorana, Murska Sobota
SEMINARJI, KONFERENCE, POSVETI, DELAVNICE
Vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek v mesecu ob 16.00 MIKK-ova bobnarska delavnica »GOVOREČI BOBNI«	MIKK Murska Sobota
Vsak ponedeljek ob 16.30 in vsako sredo v mesecu ob 16.00 MIKK-ova likovna delavnica - risanje	MIKK Murska Sobota
Vsak torek v mesecu ob 18.00 MIKK-ova kitarska delavnica »PRVI PRIJEM«	MIKK Murska Sobota
Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net