129. številka. Ljubljana, v petek 6. junija. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dau ive««r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za posipanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu j e dežele toliko več, kolikor poitnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniitvo in up ravni Stv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi, ^Gledališka stolba". Upravu iStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvnri. „Kazani od Triglavu". (Propovedovanje od Triglava.) S tem nadpisom priobčili ho „Narodni Listyu z dne 4. t. m. uvoden članek, ki je vsekako vreden da ga v glavnih točkah posnamemo. Članek sidve: „Vladajofte politično vzdušje, kakor se kaže, tudi ua Slovence ni brez vsega upliva. Tudi mej njimi, ki imajo v istini najmanj povoda, biti zadovoljni s svojim sedanjim stanjem, s svojo osodo, katerih obstanku mej vsemi Slovani, niti nas Čehov ne »zimši, preti največ nevarnosti valed brezozirne napadajoče agitacije nemške — tudi mej njimi javljajo se glasovi, ki ne nameravajo nič druzega, nego pogasiti in udušiti vsako netilo, vsak iskrenejfii pojav narodne ideje. Naj se okolu njih vrši, karkoli, naj se germanizacija širi dalje in dalje in naj se proti njej niti od zgoraj niti od spodaj ne stori niti najmanjšega, naj nenemški narodi kažejo svojo večjo virtuoziteto v potrpljenji in zatajevanji s&mega sebe, tako, da iz zgolj oportunitete že sami ne vedo, ali še obstoje, vse to jih ne moti. Oni trde vedno svojo, da je vse izvrstno, kar in kakor se vrši; oni nemajo toliko odločnosti zastaviti svoje energično mnenje na mestu, kjer bi kaj izdalo, a odškodujejo se običajno nad svojimi rojaki, proti katerim so brezmorno „energični" in pri tem kažejo občudovanja vredno gorečnost, ko gre za to, pokazati se v blesku in luči, da so mnogo boljši in sposobnejši, nego li „ostali" . . . Pokazati se tacega „sposobnega Slovenca" v zmislu vlade in nemške žurnalistike, čutil je pravo potrebo slovenski pisatelj Josip Stritar in spustil se je z ogromnim pogumom na slovenski šovinizem in povedal je svojim rojakom, čemu tega treba, da ae mej njimi nahajajo taki, ki hočejo biti ponosni na svojo narodnost. Kaj bi se reklo o odraslem Človeku, vpraša v svojih pismih ta Čudni apostelj, ki bi na javnem trgu kozolce preobračal? A kaj dela druzega oni, ki pri vsakej priliki kliče: Jaz sem Slovenec, jaz ne prodam svojega narodnega ponosa, itd. (slede nekateri stavki iz Stritarjevih pisem). Našinec, čitajoč te vrste, katere so vladni in nemški časopisi z velikim zadostenjem ponatisnili in zaradi katerih so h krati gospoda Stritarja proglasili „najbolj nadobudnim in najbolj nadarjenim vseh slovenskih pisateljev", mora se le čuditi, kako čudne bolečine imajo nekateri naši pobratimi. Saj vidimo velike, mnogobrojne kulturne narode, kateri uporabljajo VBako priliko, da vzbujajo v svojih članih samosvest in ponos narodni. To je njih najsilnejše orožje, s katerim vzdržujejo in širijo svojo narodnost. Mali, od vseh stranij pogibelji razpostavljeni narod slovenski pa bi ne smel buditi v svojih članih zavednosti in ljubezni do svoje narodnosti in kako naj bi jo budil, nego li z vzbujanjem in gojenjem narodnega ponosa V In ko bi bilo res, kar gospod Stritar v svojem kozmopolitizmu trdi, da imajo le drugi srečnejši narodi, na pr. Nemci uzrok in torej pravico biti ponomi na svojo narodnost, ti da ni ničesar, na kar bi Slovenci Brneli biti ponosni, bi vender taka izpoved nikdar ne smela priti iz ust plemenitega moža in zavednega narodnjaka. Kaj tacega je povsem podobno neodpuHtljivemu podkopHvanju narodnih sil, kakor se je nekdaj pri nas govorilo, da brez nemščine ne more biti nihče omikan. Nihče nema pravice, tako k lastnemu narodu govoriti. Večina ljudij je itak vedno k temu nagnjena, da išče svoje osobne koristi in zaradi tega je mej Slovenci, kakor mej nami, mnogo ljudij, ki v raznarodovanji vidijo svoj gmotni hasek. Ne vzbujajte v teh ljudeh zavesti celokupno:?ti narodne, ne opominjajte jih na njih domovinske dolžnosti, ne vazlagajte jim, da Nemec ne sme imeti večjih pravic, nego Slovan, temveč začnite jim deklamovati, da nemajo ničesar, na kar bi smeli biti ponosni, da so prosjaki, in videli boste, h kakemu koncu vas to pripelje. V dobi največjega robstva, najhujšega ponemčevanja in najgrozneje otrpuelosti narodnega duha, se v nas nikdo ni predrznil s takimi nauki stopiti pred narod in mi le z bolestjo čitamo, da je kaj tacega mej Slovenci sedaj možno. Pred 50 leti smo mi Čehi bili ravno ondu, kjer danes Slovenci, imeli tudi nesino ničesar, literatura naša bila je v začetku, šole in uradi nemški, a vender tacih nazorov o narodnem ponosu, kakeršne ima gosp. Stritar, nikdo mej nami ni izrekel. Ni ga nobenega naroda, katerega se je dotaknila evropska kultura, da bi bil tako ubožen, da bi njega sinovi ne mogli ponosni biti uaoj in da bi morali biti zadovoljni z ulogo prosjakov v družbi človeški, /lasti pa, če je to narod slovanski! Čeg. Stritar ničesar ne ve, na kar bi kot Slovenec moral biti ponosen, mu to povemo mi. Njegov narod prestal je mu-Čeniško dobo muogo stoletij prej, nego narod naš, in pokazal pri tem čudovito žilavost in vztrajnost. S tem izpolnil je častne svoje zgodovine ulogo, postal je zaslužni član velikega plemena slovauskega, katerega pokrajine se razstezajo od morja do morja, in katerega bodočnost še le pride. Pripadati tacemu plemenu, broječemu 100 milijonov duš, govoriti jezik, s katerega pomočjo lahko govoriš z ljudmi, ko bi šel 100 milj daleč proti vzhodu, ali proti jugu, to vse naj bi ne bil nikak razlog Bamonvesti in narodnega ponosa? A tudi narod več ali manj od drugih uarodov odločen ima pravico do narodnega ponosa, ako redno spolnuje dolžnost do samega Bebe, ako v svojih malih razmerah uživa vse, čemur mu treba, da vzdržuje in zagotovi svoj obstanek. To velja tako o narodu, kakor o posamičnem človeku in ker nihče nema pravice očitati Slovencem, da te dolžnosti do samega sebe ne spolnujejo, zategadelj tudi nema pravice smešiti njih narodni ponos in imenovati ga prosjaškega." Tako „Narodni Listyu, ki se potem koncem članka obračajo do „Bohemieu, ki je tudi s Stritarjevimi pismi se okoristila in je porabila za jako priročno orožje. Slavnost v Mozirji. (Dalje.) Slavnostni govor g. dra. Vosnjaka. „Dragi rojaki in rojakinje! Prišel je slavnostni dan in prihiteli smo Slovenci iz vseh krajev razkosane naše domovine, počastili so nas tudi mili bratje s Hrvatskega, da skupaj proslavimo narodni praznik, najlepši in najimenitnejši dan Savinjske doline in starodavnega MozirBkega trga. »Savinjski Sokol", najmlajši mej svojimi brati, pa čvrst in krepak, da se sme ponosno kazati pred svetom, povabil nas je v goste, da smo priče njegovo poroke in njegove prisege ter z njegovim veseljem združimo svojo srčuo radost. V trdem boji življenja, tem tršem za nas Slovence, ker se moramo še vedno boriti za najdražje narodne svetinje in svoje moči trošiti za stvari, katere bi v pravični dižavi morale biti jednako zagotovljene vsacemu narodu, — v tem neprestanem hoji in trudu so le redke ure počitka in oddiha in še redkejši trenotki pravega, neskaljenega veselja. Kadar pridni kmetovalec hodi ob nedeljah po polji in vidi žita polne klase, na sadnem drevji obilo ovočja, v vinogradu trto z grozdjem obloženo, po- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolsto}, poslovenil I. P.) XXVII. Poglavje. Basmanov. (Dalje.) — Poslušaj, — zaklical je Basmanov, prijemši ga za kaftan, — ko bi kdo drugi tako govoril o meni, Bog ve, da ne bi mu odpustil, a s teboj se ne maram prepirati, kajti ti dobro sečeš Tatarje! — Tudi ti, — rekel je dobrodušno Serebrjani, ustaviši se v uhodu, in spomnivši se, kako se je bojeval Basmanov, — tudi ti si jih sekal, nič Blabši, kakor jaz. Kaj se sedaj zopet vedeš, kakor kaka baba! Obraz Serebrjanega postal je zopet miren, — Ne jezi se, knez! Saj nesem bil vedno tak, pa v slobodi, 8am veš, bo človek vsega nauči, ne da bi sam hotel! — Gleji Teodor AleksejeviČ! Kadar sediš na konji s sabljo v roki, srce veselja poskakuje vsakemu, kdor te gleda. Svojo hrabrost si pokazal danes, kako veselo te je bilo gledati. Popusti svoje babje navade, ostrizi lase, kakor Bog veli, pojdi za pokoro na božjo pot v Kijev ali v Solovko, in vrni se v Moskvo, kukor kristjan. — Nu, ne jezi se, ne jezi se, Nikita Romanovič! Usedi se semkaj, obeduj z menoj, kajti jaz nesem tak pes, so še hujši od mene; pa tudi vse to ni res, kar omeni govore; vsakej govorici ne verjami. Jaz sam včasih iz nevolje obrekujem samega sebe. Serebrjani se je razveselil, da more objasniti Basmanovljevo obnašanje od boljše strani. — Tedaj to ni res, — hitel je vprašati, — da si ti v lenskej letnej obleki plesal? — Kaj že vedno govoriš o tej ženskej letnej obleki! Ali sem jo jaz mari oblačil po Bvojej lastnej volji? Ali ti ne poznaš carja? Mari se hočem prištevati k svetnikom, ali kaj ? Saj v slobodi, njemu na ljubo, še nobene jutranje molitve nesem prospal; vsako sredo in saboto naredim po sto poklonov do tal; kako da še nesem razbil čela! Ko bi ti cele tedne moral hoditi v meniškej obleki, bi tudi za premeno rad oblekel žensko letno oblačilo. — Rajši bi Be dal usmrtiti! — rekel je Serebrjani. — Kaj? -- rekel je posmehljivo Basmanov in pogledal je zlobno kneza, potem je pa nadaljeval z zaupljivem obrazom: — Ali ti misliš, Nikita Romanovič, da se meni dobro zdi, da me po carjevej milosti že ne kličejo več za Teodora, a za Teodoro? Pa ko bi že imel kak dobiček od tega! A ves dobiček ima samo on, jaz pa le sramoto! Ko sem nedavno šel mimo Dorogomilske svobode, so tam zbrani mužiki name s prstom kazali, nekdo je še celo zakričal iz tolpe: „Tam le gre carska Teodora !" Jaz sem planil na nje, pa so se razkropili. Prišel sem k carju, in rečem mu: — Prepovej Dorogo-milcem zmerjati tvojega hlapca, lej nekdo mi rekel je Teodora. „A kdo ti je tako rekel?" — Kobi ga poznal, ne bil bi se prišel pritoževat tebi, sam bi ga zaklal. „Nu, rekel je, pojdi pa vzemi iz mojih zakladnic sto aoboljevih kož za dušegrejko". — (''emu vsem Slovencem v čast. Zato se danes veaeli vsa Slovenija, vesele se naši hrvatski in srbski bratje, veseli ae vse Slovanstvo z nami, ki praznujemo Savinjskih Sokolov najkrasnejAi dan. Zastava plapolajoča pred nami v čistem zraku, — belo-modro-rudeča — nas opominja, da naj bode naše delovanje ža narod čisto, neoma-deževano, nesebično; naša ljubezen do naroda neskončna, kakor sinje nebo, ki se nad in« m i razpenja in plamteča, kakor žareči ogenj, pripravljena preliti svojo srčno kri za narod in domovino. Na zastavi blišči se zlata črka 8, znamenje Savinjskega Sokola, pa ta zlati S ima še trojni pomen. On nam prvič kliče: „Svoji k svojim! Združimo se! Zjedinimo se! in nikdar več nas ne bode tlačila tujčeva peta in ne jedne pedi slovenske zemlje ne bodemo več izgubili! Kar smo dosegli Slovenci, pridobili smo si z lastnimi močmi; sami smo si položili temelj duševnega napredka, sami smo morali skrbeti za boljšo podlogo gmotnemu stanju. Bralua, gospodarska, sadjerejska, hmeljarska, poso-j ln i društva ustvarjali smo si sami po gaslu: Svoji k svojim! Zraven napora za idejalne, a vsacemu narodu, kateri si buče ohraniti svojo n vrodno osobnost, glavne in životne namene, trudili smo se za gmotni napredek in — Večnemu bodi hvala ! — na obojo stran s povoljnim uspehom. In še drug pomen ima zlati 8 — Sloga! Složnim nam je biti, složnim nam Slovencem v stremljenji do visocega cilja, katerega smo si postavili, /jed i niti vse umetno ločene Člane našega narodu v jedno krepko celoto; složnim z našimi nt.)bližnjimi hrvatskimi brati, na kojib pomoč se zanašamo in naslanjamo Ko je slavni pesnik Šeuoa pri Bleivveisovi svečanosti nazdravil Slovencem, iz-pregovoril je te imenitne besede: „Kaj loči Slovenca od Hrvata? Mari Kolpa in Sotla? Vola se da preskočiti. Hrvati in Slovenci pH so sinovi jednega rodu in kri ni voda." Tudi dan^s kličemo: Hrvatje in Slovenci smo jeden narod in kakor smo se skozi stoletja skupaj borid proti navalu turške div-josti, tako moramo i danes skupaj razvijati svojo kuituro v jugoslovanskem duhu. V složnem skupnem delovanji postavili si boiemo nerušni svetli hram svoje narodnosti in tacaš zasvetil se nam bode zlati 8 v najlepšo pohvalo, v uašo slavo! Id zdaj se do Vas obrnem, hrabri Savinjski Sokoli, vrli sinovi svojih za nnrodnost gorečih očetov. Prisegali ste na ^vojo zastavo, branili bodete vselej njeno čast. Kakor se vojak bojuje zi svoj prapor do zadnje kaplje krvi, tako tudi Vi, Sokoli, nikdar ne bcdete dopuščali, osramotiti zastave, katera zdaj neomadežtvana pred Vami vihri, Vam in nam v čast in veselje. Kakor sokol nad zastavo razpenja Bvoje peroti proti nebu, tako naj Savinjski Sokol širi in vsplamti mej narodom narodno zavest, narodni ponos iti dejansko rodoljubje. Bog pa naj blagoslovi Vaše početje! Slava Savinjskemu Sokolu !a (Dalje prib.) Politični razgled. Notranje tležele. V L j ubij a u i 6. junija. Volitve za štajerski deželni zbor so razpisane za kmetske občine ua 15. julija, za mesta in trge na 17. julija in za veleposestvo na 19 julija. Krnsko mesto je podelilo na predlog župana VVinteiholler-ja odstopivšemu moravskemu deželnemu glavarju, baronu Adalbertu Widmano u, častno meščanstvo. Hrvatski sabor se je sešel včeraj. Kraljevi reskript, ki se je prečital v začetku včerajšnje seje, opominja k zmernosti in k mirnemu delu. Ban je bil pri prihodu z burnimi živio-klici pozdravljen in tudi mej Čitanjem kraljevega reskripta so živio-klici doneli. Ko je podpredsednik Horvat le naznanil, katero gradivo je došlo, se je seja sklenila. Na Ogertkem se pri volilnih agitacijah izgredi vedno množe", in to vladi že napravlja skrbi. Sklenila je zato storiti energične korake, da se vsaj malo preprečijo taki dogodki, ter se je obrnila na vojaška poveljništva za vojaško pomoč. Saj je pa že tudi skrajni čas, kaj storiti proti tem izgredom. Tako je v Kološu pri volilnih shodih v binkoštne praznike bila prava bitka, kamenje letelo je vse križem, samo čuditi se je, da ni noben ubit, težko ranjenih je pa silno mnogo osob, mej njimi mnogo vseučiliščnih profesorjev, advokatov. Vseh ranjenih je blizu 40. Bitve se neso udeležili samo možki, ampak tudi ženske so se junaški mešale v boj. Župan je le z begom otel si življenje. V Nemtijskem okraji je bilo tudi pri volilnem shodu več osob ranjenih. Tam se ni metalo samo kamenja, ampak bojevalo se le z noži m revolverji. V Gyergyo-Szent Miklosu so bili tudi neredi da jih je žandarmerija morala miriti; 18 osob je bilo ranjenih, štirje so še isti dan umrli za ranami. \ nanje države. V sredo so bile volitve za one poslance, katere je zavrgla srbska skupščina in so povsod bili izvoljeni naprednjaki razen v Loznici, od koder še ni nobenega poročila. Celo v Niši in v Topli-škem okraji, kjer so dozdaj bili izvoljeni vselej ra-dikalci, zmagah so naprednjaki. S kako silo je vlada pritiskala še ne vemo, ker srbska vlada že skrbi, da se take stvari manj, ko je mogoče, razglase* — Skupščina je vsprejela občiuski zakon z malimi spre-menami. V ItallJanskcJ zbornici je Gamporeale v sredo interpeloval ministra vnanjih zadev, je li res, da se v Maroki pripravljajo dogodki, ki hote spremeniti politični položaj dežele. — Četudi imajo v zbornični komisiji, privrženci železniške konvencije večino, vender bode najbrž ta konvencija v zbornici zavržena, ker bode proti njej poleg vseh opozicijskih poslancev glasovalo še kakih štiri in dvajset vladnih privržencev. V ponedeljek bila je v Parizu Garibaldijeva Blavnost, katere so se udeležili vsi francoski častilci Garibaldija, zlasti njegovi bivši vojaki. Svečanost, pri katerej so bili tudi italijanski konzul Negri in francoski radikalni poslanci imela je značaj pobratenja mej Francozi in Italijani. Došlo je več telegramov iz raznih krajev Francije in Italije. — Novi Pariški munie palni svet izvolil je Mathe ja predsednikom. V odbor so se izvolili samo radikalci. V sredo se je sešel švicarski zvezni svet. Narodni svet izvolil joFavoua predsednikom, Stossla podpredsednikom. Oba izvoljena sta radikalca. Stanovski svet je pa izvolil Birmanna iz centra predsednikom in klerikalca VVirza podpredsednikom. Meraškl cesar je neki že pritrdil, da bode cesarjevie uaslednik predsedoval ponovljenemu državnemu svetu, Bismarck ga pa nadomestoval. — Na binkoštni ponedeljek je več delavcev razgrajalo pred stanovanjem Bismarckovim v Friedrichruh*, in Žandarmerija jih je morala z orožjem razgnati. Nekaj jih je ranjenih, več so jih pa dejali v zapor. Adresna komisija spanjskc zbornice je izdelala načrt adrese, s katere se bode odgovorilo na prestolni govor. Adresa omenja predpravico zbornic, izjaviti svobodno svoje mnenje o trgovskih pogodbah in potrebo reformovati narodno brambo. — Na Kubi neki misli španjska vlada upeljati resne reforme. Pogajanja mej Francijo in Anglijo zaradi egip« tov.sk«' konference so se nekaj ustavila, nekateri časopisi so že poročali, da so se pretrgala, kar se pa oficijalno zanikuje. Misli se, da sicer bo konferenca, pa pozneje, kakor se je poročalo. Nek di- zabi teško delo, s katerim mora zemlji odvzemati njene darove ; oko in srce se mu razvedri in mirneje gleda v prihodnost. Tako tudi mi, ki se poganjamo za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda, srkamo nov pogum, ko gledamo pri narodnih siavnostih zbrane tisoče naroda iz vseh stanov, od vseh stranij, katerim vsem iz očij sije ljubezen do svojega naroda in iz navdušenih prs doni tisočerni klic: Slovenci smo! Slovenci so bili naši pradedje! Slovenci bodo ostali naši potomci, svobodni gospodarji na slovenski zemlji! V tako slovesnem trenotku človek rad obrača svoje oko v pretekle čase, da primerja preteklost s sedanjostjo, da presoja, ali in v koliko se je narodovo stanje na bolje obrnilo iu spoznava, kje in kej je še treba storiti, da svoj narod privedemo do jednake stopinje z drugimi narodi, katerim je bila usoda milejša in pogoji za razvoj ugodnejši. Ko so Slovenci pred petuajststo leti zaaeli te dežele, našli so jih ueobdelaue, močvirne, z gozdi in grmovjem pokrite. Slovenci so v času, ko nemški Bosedje še za plug neso znali in se živeli največ od lova, gozde krčili, zemljo orali, žito pridelovali, sadno drevje sadili, vtusko trto gojili. Bili so kulturni, poljedeljski narod, svobodni lastniki svoje zemlje, izvolivši si sami svoje starešine ia kneze. Še stoji na Gospesvt tskem polji na Koroškem knežji stol, pred katerega je moral stopiti izvoljeni knez v kmetski obleki s kmetskim klobukom na glavi, da se je uklaujal slovenskemu kmetu na stolu sedečemu iu njemu prisegal, da bode vselej hranil pravico iu bode zaščita udovam in sirotam. S p 11 m i n na slavne pradede naj ohrabri koroške Slovence v obrambi svoje narodnosti! Slovenci so bili, kakor vsak poljedeljski narod, mirni, malo vajeni v orožji; veselivši se svoje rodne bog;.tu zemlje, neso hrepeneli po tuji. Pride V tli pa so se oboroženi tuici, da bi želi, kjer ueso sejali in uživali sad, katerega je pridna slovenska roka bila pridelala. Odslej ju temna iu tužna uasa zgodovina. Sužno ljudstvo delalo je v potu svojega obraza, plod n;egovegu ti uda iu dela pa je uživala tuja gospoda. Slovetuc pod težkim jarmom llileč, sanjal je na svojem pri prostem domu o nekdanji svobodi, o srečnejši bodoenosu pa se še sanjati ni upal. V tej žalostnej dobi so Slovencem jedini duhovniki bid učitt lji in ko so se začetkom tega stoletja vzbujali narodi, so Slovencem v duhovnikih navstali prvi buditt-lji narodno ideje. Štajerskim Slovencem je nepozabij vi vladiku Anton Martin Slomšek razkril bogate zaklade slovenskega jezika in v/bujal svoje duhovne brate k delu ua literarnem in šolskem polji. Tačaa sta so tudi v tej prekrasntj dolini ogla-Bila dva pevca, katera stu s svojimi priprostimi, pa v srce atgajoiMiiii pesnimi v narodu skiito iskrico rodoljubja vspihnola do živega plamena. Lipoldiu Orožen že zdavuu počivata v hladnem grobu, nji-jine pesni pa se še danes glase z ust hvaležnega, naroda. Od i i »tega (asa postala je Zgornja Saviujska dolina nepremagljiva trdnjava slovenske narodnosti in ko so avstrijski narodi bili poklicani k ustavnemu sodelovanju, neso se Savinjski Slovenci nikdar dali omajat1, vselej so stali na brauiku za svojo narodnost, bili so naša stara narodna g*rda, okoio katere se je zbiralo vedno veo, in več zavednih, neomahljiuh bojnikov, vsem Slovencem v spOdbojo, mi bo! Zakaj p« ue oble češ du*enrejke na Godu-nova, sem jaz mari slabši od njega? „Kako te pa hočem nagradit, Teodor ček?" — Imenuj me za okolničnoga, da se mi ljudje ne bodo rogali v oči ! „Ne, rekel je, za okoljničnega te ne morem narediti; ti si moj raiveseljevalec, a Goduuov je moj svetovalec, tebi gre denar, a njemu čast. Ker so te Dorogomilci imenovali Teodoro, upisal bodem vso Dorogomilsko slobodo v mojo domačo laatu. Lej, kaka tolažba! Od kar smo ostavili Moskvo, ni bilo nikake zabave! Vedno smo se postili m molili. Iz dolgega časa sprosil sem si odpust in odšel sem na Bvoj dom, pa tudi tam sem se hitro navel ćul. Zmiraj tudi ue moreš ioviti zajcev iu prepelic! Nehote sem so razveš lil, ko je prišla vest o Tatarjih. A dobro smo jih naklestili, za Boga dobro! Dovolj plena bomo pripeljali v Moskvo! Pa bi že bil kmalu pozabil na plen! Ali ti rad streljaš z lokom, knez? — A kaj vprašaš? — Tako. Po obedu privežemo Tatarja na kakih sto korakov: in skušali bomo, kdo ga prvi zadene v srce. Odkritosrčen obraz Serebrjanega se je zmračil. — Ne, — rekel je, — v privezane jaz ne streljam. — No, ga pa pustimo bežati, kdo ga bode prvi podrl v begu. — Tudi tega jaz ne storim, pa tudi tebi ne pustim ! Tukaj, slava Bogu, ni Aleksandrovska sloboda. — No pustiš? — zakričal je Basmanov, in oči so se mu z nova zabliskale, pa najbrž se mu ni zdelo umestno spreti se s knezom, hitro Be je zopet pomiril, iu rekel je veselo: — Oh, knez! Mari ne vidiš, da se šalim s teboj! Tudi meni so se Že bolj pristuiili slobodski običaji, kakor tebi! Mari ti misliš, du sem jaz prijatelj z Grjazaim, Vjazemskim ali Maljuto? Za Boga svetega, vsi so mi, kakor trn v peti! Čuj, knez, — nadaljeval je prilizneuo, — ali veš kaj? Pusti, da se jaz prvi vrnem v slobodo in poprosim za tebe milostljivega curja, ako ti prideš zopet v milost, bodeš lahko ti meni storil kako uslugo. Treba bo samo včasih kaj carju pošepetati, sprva čez Vjazemskega, potom čez Maljuto, in druge, in kmalu bodeš videl, da bova ostala sama v obližji carja. Jaz že vem, kaj mu je treba povedati o kom, ali bolje je, da zve od strani. Te bodem že naučil, kako govoriti, in še hvaležen mi bodeš za to ! Zoperno je postajalo Serebrjanemu vpričo Bas-manovega. Hrabrost tega človeka in pol povedano kesanje njegovega prejšnjega nesramnega življenja, sti mu bili po godu. Mislel je že, da se je Bisrna-nov res šalil pred njim, ali pa iz nevolje obrekoval samega sebe, pa poslednji predlog je jasno pokazal, da se ne šali, in začel Be mu je zopet gnjusiti. — Nu, — rekel je Basmanov, zvito gledajoč mu v oči, — ali nečeš z menoj deiiti carske milosti? Kaj molčiš, knez? Ali mi ne veruješ? — Teodor Aleksejevič, — rekel je Serebrjani, prizadevajoč ski iti svojo nevoljo iu biti uljudnejši k gospodarju, kateri ga je gostil, — Teodor Aleksejevič, vedi to je, kar si si zmislil, to je . . . kako bi ti rekel? vedi to je . . . — Kaj ? — vprašal je Basmanov. — To je grdo delo! — izgovoril je Serebrjani in mislil, da je zmehčavni glas, tudi olepšal svoj izraz. (Dalje prih.) plomflt, ki dobro pozna egiptovske razmere, se je izrekel, da si v Evropi niti misliti ne moremo, kako bo Egipčani nevoljni na slabo angleško gospodarstvo na Nilu. Še celo podkralj, ki se ima za vse zahvaliti Angležem, želi hitro apremeno sedanjega po-ložaja. Dopisi. Iz Ljutomera 3 junija. [Iiv. dop.) Na binkoštni ponedeljek smo slišali menda prvokrat v našem kraji v domaČem slovenskem jeziku govoriti domačina-vtščaka o prevažnem predmetu: o konje-govedo- in sviujereji. Imenovani dan ob 9. uri pred-poludne je na širnem, prostornem vrtu znane gostilne g. Vavpotica, kjer se je zbralo na stotine kmetov in posestnikov iz tukajšnjega okraja jako temeljito in poučljivo govoril gospod Jelov Še k, živinozdravnik v Neumarktu na Gorenještajerskem. — Posebno je opominjal živinorejce, naj skrbe za dobro pleme, za cisto in zdravo krmo bodi si v hlevu, bodi si na paši, za snažne, zračne in prostorne hleve, naj se živina in konji ne privezujejo, temveč naj se jim da več prostosti — sploh naj se živinorejec otrese starih škodljivih navad in se poprime umne živino-rej e. Pazljivo bo poslušali navzočni lepe nauke in gospod Kukovec Be je kot okrajni načelnik v imenu celega okraja in vseh poslušalcev zahvalil gospodu živinozdravniku Jelovšku za ujegov trud. — Nehote t>e pa mora misliti, naj bi se skrbelo na merodajuem mestu za to, da bi prišel g. Jeiovšek, rodom Slovenec, iz nemškega Neumarkta kot živino-zdravnik na Slovensko, na njegovo mesto pa jeden nemških, će tudi spretnih živinozdravnikov, ki bo nameščeni na Slovenskem in ne znajo slovenski gororiti. Iz Intre 31 maja. |Izv. dop.] Žalostne razmere v Istri so sploh znane ; dolgo smo Slovani v Istri spali mučno spanje-zaliranega. Uzrok temu je bito samooblastuo, jeduostranka delovanje gospodujočib Lahov. Vremena Slovanov se bodo zjasnila tudi v Istri, da se otresejo tujega jarma, da bodo sami gospodarji v lastni hiši, da si bodo sami stvarjali zakone, koji ne bodo zatirali, ampak pospeševali na rodni razvoj in blagostanje. O sedanjih, posebno šolskih zakonih v Istri smemo reči, da so v marsičem našej narodnosti škodljivi; narodno naše šolstvo v Istri sploh je bila in je v večini še gotovo na uajnižjej stopinji v Avstriji. Zakoni in izvrševalci istih to določujejo. Da bi se tem nedostatkom v okom prišla in sploh v boljši razvoj narodnega šolstva, ustanovilo ee je pred nekaj leti v Dolini .Slovensko učiteljsko društvo za Kope rs k: okraj. To je prav m jedino narodno učiteljsko društvo v Istri in njega ustanovitelji zasluzijo tem večjo čast. Naj opišem ua kratko istega društva občni zbor od 29. maja, ki se je vršil v Klanci, lepej vasici, blizu istrske železnice. — Ob 9. uri zbralo 86 je jednajst gosp. učiteljev, kateri so se udeležili sv. maše, ko jo je bral gosp. kanonik Jan iz Doline. Po maši je bilo zborovanje v Klanskej šoli, kjer je bilo zbranih tudi nekoliko učencev. Ker je predsednik gosp. A. Bunc radi nemilega dogodka izostal, prične zborovanje ^podpredsednik gosp. A. Vertovec iz Doline ter pozdravi pričujoče tovariše, Čast. gospoda kanonika Jana in kaplano Sveta kot prijatelja in podpornika šolstva sploh in ostale odlične osebe iz Klanca, koj so zborovanje počastili z navzočnostjo. Na to prične praktičen pouk z učenci gosp. Grahli, učitelj v Klanci. Obravnaval je slovnico. Pouku sledila je obširna kritika, katere se je ude ležila večina društvenikov. Kdor se zanima za boljši napredek, dober razvoj in uspešno delovanje narodnega šolstva, bode pač vedel, da dobro poučevanje v ljudski šoli je jako težavno. To je v splošnem, kako pa je le v Istri, kjer se za nadaluo praktično izobraževanje in zboljšanje pouka ne stoti niti zakonitih korakov? Vsakdo ve, kakošne veljave so vsakoletne okrajne in krajne učiteljske konference, a to vo le malokdo, da v Istri teh ni! Zakaj ne? „Denar je svetovni gospodar", pravi prislovica, in naši deželni gospodarji se na nje sklicujejo, rekoč: Denarja nemamo, da bi plačevali učiteljem dijete, da bi dohajali k konferencam! Lep izgovor: vsaj je dober, če je tudi lipov. Nam pa se urivajo nekatere misli, ki neso naši laškim deželnim gospodarjem po godu. Ker so misli „zollfrei," le dokler ostanejo misli, ■ ne več potem, ko bi jih izrazili, zato raje molčimo, da bi ne bil „Slov. Narodu zopet zaplenjen, kakor takrat, ko smo izustili vprašanje — je li Istra v Avstriji ? — To vprašanje bi morali ponoviti tudi glede našega šolstva, a ker vemo, da bi ostal naš glas le .glas upijočega v puščavi", da hi ne prodrl gluhih ušes, molčimo, dokler se naše razmere vsaj nekoliko ne zboljšajo. Ko zadobimo kaj več besede v našem deželnem zboru, bodemo že kojo zinili, da se tudi narodno šolstvo — polaga narodnemu napredku — obrne na pravi pot. Dokler so t tke razmere, ima učiteljsko društvo tem večo vrednost, kajti ona skuša nadomestiti, kar Šolske oblastnije zanemarjajo. Le tako naprej! Iz tsjnikovega poročila smo zvedeli o pridnem delovanji odborovem, da je isti im«l več sej, da je odposlal, pri lanskem občnem zboru vprejeti prošnji, c. kr. okr. šolsk. sveta v Koper ter tudi re šitev istih. Ker ste bili prošnji važni, naj povem, kako ste se rešili* Prvo, o preuatrojitvi krajnih šolskih svetov na podlagi obstoječih neugodnih zakonov, šolski svet v Kopru ni uslišal, ker je neugodni zakon še neugodnejše tolmačil. Ostalo je vse pri starem, le nekaj več stroškov se bo naložilo ubogemu kmetovalcu na preobloženo rame, kajti pomnožiti se imajo udje kraj. sol. svetu!!! Mnogo se je še govorilo o šolskih svetih, kateri težko pričakujejo umnih preustrojevalcev, koje bodo zadob lv v slovanskih deželnih poslancih, kedar zadobijo isti v našem zboru potrebne moči Do tedaj pa ostane vse pri starem in — mirna Bosna! O drugej prošnji, da bi se prepovedal škodljiv ptičji lov, ni prišla rešitev, le županstva so dobila zopet ukaz, da naj parijo ua ptičje lovce. No, s tem smo baš tam, kjer smo bili poprej 1 Mestni laški pohajalci — ptčarji bodo še vedno na stotine ptičev polovili ter jih brez skrbi po mesth prodajati smeli. Gospod An>.lovar nam je marsikaj povedal o lanskem zboru slovenskih učiteljev v Ljubljani, kamor ga je poslalo naše društvo kot svojeg* zastopnika. Ugodnemu blagajuikovemu poročilu sledila je volitev treh pregle lovalcev računov, a tej razni referati. Gospod V. Preložnik nam je obzirno, te meljito narisal pot „kako naj učitelj napreduje na podlagi svojegu riaobražeuja." Referat je bil vzprejet s srčuo zthvaio. Ker neso dosedanja pravila v marsičem ugajala, poročal je g. A. Vertovec o b p r e m e m b a h društvenih pravil, o katerih se je že odbor posve toval ter jih predlagal občnemu zboru, ki je nekatere vzprejel, druge pa preuare iil. Tudi pri tej, kakor pri vseh točkah, pokazalo se je, da se dru štveniki za društvo zanimajo in sicer ne le domači, ampak tudi zunanji, tako da se utegne s časom razširiti delovanje tudi ua druge okraje. Bog dal! Važni sti posebno dve spremembi. DruStvo namreč ustauovlja si društveno knjižnico, ki šteje že lepo število knjig — največ darovanih; tako si bo učiteljstvo preskrbelo dalje duševne hrane. Društvo skrbelo bode odslej tudi za lepo petje ter si ustanovilo pevski zbor, kateremu je gosp. Valeutič začasni vodja. Pri raznih piiikah ae je pogrešalo ubranega petja; tej pomanjkljivosti hoče se v okom priti. Da bode to imelo dobrih nasledkov tudi v narodnem oziru, mi pritrdi vsakdo, kajti ubrano, lepo petje blaži srce, navdušuje poslušalce za vse lepo iu dobro in ravno pravega narodnega vzbujenja in navdušenja primanjkuje Slovanom v Istri, da ne morejo priti do naravne iz zakouite veljave. Po volitvi društvenega vodstva, pri kojem je ostalo skoro vse pri starem, končalo je zborovanje, Šli so k obedu, ker do pol treh se človek naveliča s praznim želodcem razpravljati tudi najlepše zadeve. — Pri skupnem obedu, katerega sta se udeležila tudi oba duhovna gospoda, vrstile so se razne na-pitnice ter pesen za pesnijo do večera, ko je pr.šel čas, da smo se razšli. Pri zborovanji, kakor po tem vladala je mej društveniki najlepša sloga, kakeršna je med tovariši potrebna; ta se je splošno poudarjala, a tudi skupnemu zložnemu delovauju med uSitelj.tvom in duhovščino je napil v;h domoljub č. gosp. kanonik Jan, s katerim se striuja mislim, da vsak razumen in za uapredek vnet učitelj. Ta dan ostane nam dolgo v lepem spom'nu in učiteljskemu društvu Želim, da bi še mnogo tacih zborovanj doživelo sebi v slavo, a slovenskemu narodu v korist! M. Domače stvari. — (Protest) proti sklepom hranilnice kranjske objavili smo včeraj ter izrekli nado, da pride od drugod še mnogo tacih protestov. Da bodo ti protesti imeli več npliva, bi kazalo, da bi se neposredno pošiljali c. kr. vladi. — („Matica Slovenska", j Včeraj izstopil je dosedanji tajnik g. Orešec. Tajništvo vodi odslč začasno g. prof. Senekovič. Odbor ima prihodnjo sredo v 11. dan t. m. popoludne ob 5. uri sejo, pri katerej Be bode razen druzih nujnih zadev tudi obravnavalo in sklepalo o izdaji in tisku letošnjih društveuih knjig. Izdal se bode „ Letopis" iu gosp. Glowackega „Flora". — (K o n c e n t r o v a n j e »por nazaj".) Gosp. profesor S u kije zagrozil se je bil, da bode na gosp. dra. Ivana Tavčarja „poslano", priobČeno v našem listu, odgovarjal pred porotniki. Res je bil uložil tožbo. A stvar menda ni bila povsem „koscber", kajti pred par dnevi je gosp. Šuklje to tožbo brezpogojno umaknil. — („Slovenske mu pevskemu društvu na Ptuj iu) pristopil je gosp. Božidar Raič kot ustanovnik, gosp. dr. Vošnjak kot podpirajoč član z letnim doneskom 5 gld. — (Zmirom najnovejše!) Nemški uradui list prinaša v deoašnji številki listek „Das rothe Band", katerega je bil še le nedavno pouatisnil po Tržaškem listu. So pač pozabljivi bralci uradnega nemškega lista! — (Trnovski in Krakovski ribiči) uložili so pri c. kr. kmetijski družbi prošnjo, naj bi centralni odbor posredoval pri c. kr. deželni vladi, da ista naroči kranjskemu ribiškemu društvu, da prihodnje leto z državno podporo izležeue mlade postrvi spusti v Ljubljanico, Savo in Ižeo. — (Zlata poroka) bode v 10. dan t. m. v Trnovskej cerkvi v Ljubljani. Zlatoženina sta: Jože Vidmar, posestnik na Barji in Marija Verban-čičeva z Brezja, Dobrovske fare, ki sta bila pred 50 leti v 12. dan maja na Dobrovi poročena. 7 otrok, večinoma oženjenih, je že živih. — (Ura na Btolpu Ljubljanskega ro-tovža) le inalokedaj kaže pravi čas in jako neredno bije. Kaj, ko bi se namesto, da se plačuje možu, ki jo hodi popravljat in navijat vsak dan, 36 gid. ua leto, kupila nova ura, ki bi k večjemu stala 300 gld. in kazala pravilno? — (Kmetijska predavanja.) Potovalni učitelj za Primorsko, gosp. Kramar, bode predaval: 12 t. m. v Hrušici, 15. t. m. v Jelšanah, 29. t. m. v Pasjivasi (Dekanih). — (Sloveuske posojilnice.) Posojilnica Mariborska imela je meseca maja 26.693 gld. 78 kr. dohodkov, 22.679 gid. 3 kr. izdatkov, tedaj 49.372 gld. 81 kr. prometa. Posojilnica Ljubljanske okolice znižala je obresti na 6 °/0 za hranilne uloge na 4 Va °/o. — Celjska posojilnica jemlje od novih posojil 6%, » obrestuje hranilne uloge po.5 °/o • — (Idrijska Čitalnica) napravi v nedeljo 8. t. m. pri ugodnem vremenu izlet v Cirkno. Deležniki izleta zbirajo se v G.talnici, od koder se odpeljejo točno o pol 1 uri popoludne. Ako bi bilo vreme neugodno, se izlet preloži uu prihodnjo nedeljo 15. t. m. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (420 zatožeucev.) V torek 3. t. m. pričela se je v Varažiinu obravnava proti osobam, ki so se udeležile lausko jesen izgredov v Bednji, Vianjiei, Traškočanu iu Vočt. Zatuženih je 420 osob, mej njimi 42 žensk, 70 osob je v preiskovalnem zaporu. Zaradi prevelikega števila zatožeucev, prišlo jih je prvi dan samo 181 ua vrsto. — (Razpisane učiteljske službe.) Na 4 razrednici v Postojiui tretje mesto s 500 gld. — in Vipavi dtugo mesto s 500 gld. iu četrto mesto s 400 gld.; — v Trnovem drugo mesto s 500 g!d. — Na Ubilskem, v Dolenjem Zemonu, v Planini, na Razdrtem in v Lozicah mesto s po 400 gld. ua leto. Prošnje do konca julija t. 1. ua c. kr. šol. svet v Postoj ini. — (Popravek.) V včerajšnjej številki našega lista v domač ej stvari „Tisoč goldinarjev ukra-demh", je po pomoti Velikonočni mesto Binkoštni ponedeljek. Od E«f ravnikov mnoKokral priporočano. S svojim prebavilu. >3t pospešujočira uplivom s • pristni M u Ilovi „ S ei dl it z - p r a ški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, ki se uporabljajo proti bolečinam v želodci in spodnjem delu trupla. Ćena škateljici z uporabilnim navodom 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vedno A. Moli. lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno M o 11 - o v e preparate z njega varstveno znamko in podpisom. (690— 6) Tujci: dne 5. junija. Pri Mlonn t Goleš, Bleiweiss z Dunaja. — BfJmcheš iz Krškega. Pri M Al 1*1 : Milap z Dunaja. — Retter iz Gorice. — Hartinger z Dunaja. Umrli so v TJ ubijan i: 3. junija: Antonija Krašovic, šivilja, 21 let, Rožne ulice št. 13, za Caries. 4. junija: Reza Marinko, postreščekova hči, 20 mes., Soteska št 8, za božjastjo. — Josip Radkovič, delavec, zdaj kaznenec, 39 let, Ulice na grad št. 12, za j etiko. — Janez Potočnik, pek in hišni posestnik, 37 let, Sv. Petra cesta Št. 5, za jetiko. — Neža Perse, delavka, 34 let, Sv. Petra cesta št 3, za jetiko. 5. junija: Martin Podbovšek, delavec, 52 let, Havpt-manca št. 11, za jetiko. — Janez Kilar, kaplan, 40 let, Ko-lezijska cesta št. 1, za vnetjem možganske kožice. V deželnej bolnici: 2. junija: Jera Fojkar, delavka, 23 let, za jetiko. — Marija Redina, delavka, 20 let, za oslabljenjem močij. — Janez Margon, gostač, 64 let, za Apoplexia cerebrt. 4. junija: Matevž Ropert, gostač, 73 let, za starostjo. jMeteorologično poročilo. a <* a Čas opazovanja Stanje barometru v mm. Tem-poratura Vetrovi Nebo Mokrimi v iii tu. 5. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 72834 mm. 731*73 um. 732-99 mm. + 138 C + 16 8'C + 12 8" C si. szh. b1. svz. si. jvz. obl. obl. obl. 32'80ru. dežja. Srednja temperatura + 14-5°, za 3 3° pod normalom. IDvLansoslaiSL borza dne 6 junija t. I. (Izvirno telegrafično porodilo.) Papirna ren a . . Srebrna renta .... ..... 81 Zlata ren........ . . 102 fi°/0 marčna renta......... 95 Akcije narodne banku....... 859 Kreditue akcije...... 309 London.......... 122 Srebro ............ — Napoi.............. a C. kr. cekini........ fi Nemške marke...... .59 4°/0 državne »redke iz l. 1854 250 gld. 124 80 gld. 45 30 10 kr 75 10 05 67 V, 77 60 75 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 169 gld. 10 kr. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. 102 ,10 , Ogrska zlata renta 6»/...... 122 , 70 „ , i". .... 91 B 75 j „ papirna renta 5'/...... 88 , 65 „ 5°/0 štajerske zemljišč, od < ez. oblig. . 104 »50 n Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4« / zlati zast. listi . 122 „25 , Prior, oblig. Elizabetine zapad. Železnice 108 „30 . Pri*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 , — n Kreditne srečke......100 gld. 175 , 50 „ Rudolfove srečke .... 10 „ 19 „ — „ Akcije nn^lo-avstr. banke . . 120 . 112 „ 25 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 221 , — , Prodajalnica na jako dobrem mestu, v katerej se sedaj nahaja galanterijska trgovina, odda se o Sv. Mihaela po ceni v najem. Več se izve v komptoiru Kriaper|a A Vrbanca, pod Trančo št. 2. (378—1) Št. 9430. (371-2) Košnja v najem! V poiied« IJ elc 1». dan Junija t. 1. do-pol urino «>» O. url se bode konji mestnih se-nožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za 1884. leto kosoma oddajala v najem. Obljubljena najemščina ni pri dražbi, ampak kakor pretekla leta v jeseni pri meatnej blagajni uplačati. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih v Lattermannovem drevoredu poleg vojaSke oskrbovalnice. Mestni magistrat v Ljubljani, v 28. dan maja 1884. Iz Trsta t Bovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parni ki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Sast -A.ri.g-lia,", 3400 ton, v 5. dan julija. „ „Germaiiia", 4200 „ v 20. „ , Potniki naj se obrnejo na T. TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta za potnike ižOO uol«l. — Vmesni krov 60 gold. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na s liiiliitiio a» Ant. l*oKlayen9 gcnera!ni agent. (379—1) šaljiv list s podobami, izhaja v Trstu dvakrat na mesec ter stane do konca leta 1 t*"l/ c o////>///# o: Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleftah. lzpaliti in osivelih lnaeh. Uspeh po večkratnem močnem u trenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •T- «3rx*olieli v JBrnu. V i^jutttiiuni se dobiva pri g. JHkivartiat !f¥nht*-ut v Trstu Peter Slocovich, via Ranita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C, Š'ilJiavy; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar G, Tromba. Tam se tudi dobi: 1? JI H lip TTl»h*» orijentalsko lepotilno sredstvo, ki lJ«tU Ut5 lit 1M ^ nareja nežnost, belino in obilnost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr. fl*F~ NI sleparija! ~90 (333—4) 5000 1 (788—44) (po 3—4 metre\ v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl. Ii. Storeh v Krnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Tiskarja na ročni stroj («81) za navadna dela takoj vsprejme ZE2ĆL. rrcttonliofcr, v Uradci, Realschnlgasse 8. BUDIMSKA jt(Ak6czy katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stol zel v Monako vem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Ticlibome v Londonu, priporočajo Srofesor dr. (lebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. okitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stattgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebino litliiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih firebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah iu prodaialnicah mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi ae, da so zahteva izrecno Budimska Rakoczv (240—17) Lastniki bratje Loser v Budapešti. *o»o»»oo»ooo»o»»o»»oo»»»»»»o»»»e»»»ee»o»o»»»»»»»»oe»»a X C *> w. ty Ici-ii 1J. Z Zlata kolajna Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. ♦ Čaatni diplomi* t Radgona 1877. — Fiirstenfeld 1878. — Gradeo 1880. — Trst 1882. Kopališče Gleichenberg, ■ia Štajerskem. Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnica. Začetek sezije s 1. majem. Alkaliiiio-inurijatičiie in železne kisline, inhalacije smročevja in razpršene vrolčeve slanic«, veliki respiraeijski aparat, jeklene, sludenčne in kopeli smrekovih bocek, mr/.la kopanja in hydropatična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zdravi I niči z mlekom. Podnebje: Ntanovitno in zmerno vlažno toplo. Visočina nad morjem: 300 metrov. Stanovana, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodtttvu Ulciihenher- -U i h kopeli. (232—6) : : : : i t t z X t t t ledatelj i'i odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Mark eSOO,OOQ vngfem Velika, od Hamburške države garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki B6 bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna v to postavljenu generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sedmega razreda izmej 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z bitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa: premija dobitek dobitka dobitek n dobitka dobitek dobitka dobitek dobitkov dobitki mark 300.000 200.000 100.000 90.000 mi.ono 70.000 60.000 50.000 30.000 20.000 15.000 26 dobitkov a mark 10.000 56 „ k „ 5.000 106 „ a „ 3.000 253 „ k „ 2.000 6 „ k , 1.500 515 „ a ; 1.000 1036 „ i „ 500 2')020 _ k „ 145 19463 dobitkov a mark 200, ]50, 124, 100, 94, «7, 40, 20. Od teh dobitkov Be jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark iu poraste v drugem razredu na GO.000 mark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark. v Šestem na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 500.000, specijeluo pa na mark 300.0111). 200.000 itd. itd. Za prvo žrebanje velja eela orlgiualutt srečka ftld. :t.r>o, pol originalne ttrečbe 99 1.75, četrt originalne srečke —.oo. Proti pošiljatvi zneska v bankovcih, po poštnej nakaznici aH v postnih markah se nam došla naročila hitro izvršć. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom in ob jednem uradni načrt, iz katerega se iz ve vbo podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in Številke, katere so dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno pod državno garantijo. Na zahtovanje smo pripravljeni že naprej poslati uradni načrt, in izjavljamo, da srečke, k .a i ore tie ugajajo, naz i vzfininn •, ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečko vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro jo mogoče, vsekako pa pred II. junijem 1S84 direktno naročiti se- t^-io)_Valentin & Co. v Haniburgii. Žrebanje I. razreda "bode po načrtu 11. in 12. junija 1834. Sreča in slnčaj igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če so to da na tako solidni in pripravni način doseči, kakor tukaj. Našo glavno kolekto je že dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na intercBe naših cenjenih naro-čevalcev. Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, no da bi jo zahteval, poleg to pa še originalne srečke vselej po v načrta nastavljenih cenah brez vsakega povijanja. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 2717 R//Y