ISSN 2536-264X
Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme
Sajasti osip duglazije (Nothophaeocryptus gaeumannii)
Peter Smolnikar, dr. Barbara Piškur, Oddelek za varstvo gozdov, 
Gozdarski inštitut Slovenije (peter.smolnikar@gozdis.si)
GozdVestn 77 (2019) 7-8
3
1
4
2

LATINSKO IME
Nothophaeocryptus gaeumannii (T. Rohde) Videira, C. 
Nakash., U. Braun & Crous (sinonim: Phaeocryptopus 
gaeumannii (T. Rohde) Petr. (1938))
RAZŠIRJENOST
Naravni areal bolezni je Severna Amerika. V Evropi so jo 
prvič ugotovili leta 1925 v Švici, leta 1952 so jo zabeležili tudi 
v Sloveniji. V Evropi je bolezen prisotna na vseh območjih, 
kjer je (bila) posajena navadna ameriška duglazija.DA.
GOSTITELJI
Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) 
Franco)
OPIS 
Sajasti osip duglazije je bolezen, ki jo povzroča gliva 
Nothophaeocryptus gaeumannii. Na spodnji strani iglic skozi 
listne reže prodrejo majhna črna trosišča (psevdoteciji). V 
maju ali juniju v njih dozorijo askospore, ki se z vetrom in 
dežnimi kapljicami razširjajo in okužujejo iglice tekočega 
leta. Gliva se razrašča v notranjosti iglice, skozi listne reže pa 
naslednjo pomlad prodrejo novi psevdoteciji. Ker so listne 
reže zapolnjene z glivnim tkivom, je prevodnost listnih rež 
motena in posledično je zmanjšana primarna produkcija. 
Za razvoj in obseg bolezni so pomembne mile zime, vlažne 
pomladi in zgodnja poletja ter gostota dreves duglazije.
ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI)
Iglice rumenijo in odpadajo. Iglice znotraj krošnje postopoma 
izgubljajo zelen odtenek (bledijo); razbarvanje lahko poteka 
enakomerno ali lisasto, barve pa si sledijo od bronasto zelene 
do umazano rdečkasto rjave (sliki 1 in 2). Obarvanje iglic 
poteka od vrha iglice proti njenem dnišču. Iglice odpadejo 
po 2–3 letih po okužbi, na veji ponavadi ostanejo iglice 
tekočega leta.
Na spodnji strani iglic so številna majhna črna trosišča 
(psevdoteciji), ki prodirajo iz listnih rež (sliki 3 in 4).  
V začetku so trosišča prekrita s kapljicami smole, zato so 
videti bela, šele v drugem in tretjem letu postanejo črna. 
Trosišča so razporejena v progah. Sčasoma iglice zaradi 
številnih trosišč dobijo sajast videz.
Bolj okužena drevesa imajo redko krošnjo (zaradi odpadanja 
iglic) in izrazito sajavost na iglicah.
VPLIV
V Severni Ameriki sajasti osip duglazije povzroča ekonomske 
izgube pri donosu sestojev duglazije, in sicer lahko bolezen 
povzroči manjšo višinsko (do 25 %) in debelinsko (do 35 %) 
rast dreves, kar se odraža celo do 52 % manjšem prirastku 
lesa. Tak les je tudi gostejši. Bolezen sicer najbolj priza-
dene mlada drevesa, ki lahko zaradi ponavljajočih okužb 
tudi propadejo. V Evropi sajasti osip duglazije zaenkrat ni 
pomembna bolezen, vendar lahko spremenjene podnebne 
razmere (toplejše in predvsem bolj vlažne pomladi) ali 
sadnja na neprimernih rastiščih vplivajo na večjo pogostost 
in intenzivnost bolezni tudi v evropskem prostoru.  
MOŽNE ZAMENJAVE
Sajasti osip duglazije lahko zamenjamo z drugimi boleznimi, 
ki se pojavljajo na iglicah duglazije; npr. rdeči osip duglazije 
(Rhabdocline pseudotsugae), črna plesen (Stomiopeltis pina-
stri), Zasmidium pseudotsugae (sinonim: Rasutorium pseu-
dotsugae). Osip in razbarvanje iglic povzročajo tudi ličinke 
storževe listonožke (Leptoglossus occidentalis), duglazijeva 
hržica (Contarina spp.), uši in posredno tudi glive, ki so v 
koreninskem sistemu (npr. Armillaria spp., Heterobasidion 
spp.). Poškodbe, ki so podobne sajastemu osipu duglazije, 
lahko nastanejo tudi kot posledica abiotskih poškodb (npr. 
pomanjkanje hranil, mraz). 
DODATNE INFORMACIJE
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) 
• Portal Invazivke (www.invazivke.si)
• Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) 
GDK 44:136.5+172.8(045)=163.6 
Sajasti (švicarski) osip duglazije
Slika 1: V sestoju duglazije je bolezen sajasti osip duglazije, ki je 
pri nekaterih drevesih povzročila močno poškodovanost krošenj  
(foto: Robert L. James, USDA Forest Service, Bugwood.org ). 
Slika 2: Preden okužene iglice odpadejo, se obarvajo v značilno rdeč-
kasto rjav barvni odtenek (foto: USDA Forest Service - North Central 
Research Station Archive, USDA Forest Service, Bugwood.org).
Slika 3: Na spodnji strani okuženih iglic je prisotno večje število 
trosišč (psevdotecijev) glive N. gaeumannii, kar povzroči sajast 
videz iglice (foto: Petr Kapitola, Central Institute for Supervising 
and Testing in Agriculture, Bugwood.org). 
Slika 4: Izraščanje trosišč (psevdotecijev) glive N. gaeumannii na 
spodnji strani iglic, ki so različno močno okužene (foto: Susan 
K. Hagle, USDA Forest Service, Bugwood.org).
GozdVestn 77 (2019) 7-8
ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, 
obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali 
o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke.
Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 
GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma 
LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za 
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru 
projekta CRP Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri 
obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818).