••••••••••              Mas                                                                ••¦•
Politične vesti. ¦                                                                                                                                 ¦
t..........................................................j
Odstop ljubljanske deželne vlade. Vsied sklepov plebiscitne komisije na Koroškem, da se mora umakniti iz cone A nase vojaštvo,
ne da bi se istočasno umaknile italijanske Čete izpred demarkacijske črte, dalje, da se morajo odstraniti vsi orožniki — nedomačini in končno, da se odpravijo sekvestri nad nemškimi veleposestvi in vsled iz izvedbe teh sklepov nujno izvirajočih posledic je podala ljubljanska deželna vlada demisijo. Vesničeva vlada v Beogradu kaže v koroških vprašanjih veliko premalo odločnosti proti nasiljem plebiscitne komisije, ki ugodi vsaki želji Avstrijcev in Lahov.
Italijansko vabilo za pogajanja. Beograd, 21. septembra. Minister za zunanje posle dr. Trumbič je prejel sinoči brzojavno vabilo italijanskega ministrskega predsednika Gilloteja, naj nadaljuje svoja v Pallanzi začeta pogajanja z grofom Sforzo glede Jadrana. Italijanska vlada prepušča dr. Trumbiču, da določi kraj in čas pogajanj. Takoj po prejemu brzojavke se je sestal ministrski odsek za zunanje zadeve k posvetovanju o jadranskem vprašanju. Do sklepov ni prišlo, zato se seja danes nadaljuje. — LDU Zagreb, 21. septembra. ,,Biječ" poroča iz Beograda, da bo minister za zunanje stvari v kratkem odpotoval na sestanek z italijanskimi delegati. Nikola Pašič ne bo odpotoval k tem pogajanjem, ker želi sodelovati v volilnem boju radikalne stranke.
Trumbič o zunanjem položaju. V seji Nar. predstavništva 17. t. m. je minister za zunanje zadeve dr. Trumbič obširno govoril o poteku pogajanj v Parizu, posebno o težko-čah pri pogodbi z Avstrijo. G-lede jadranskega vprašanja so vsled italijanske trme doslej bila vsa pogajanja brezuspešna. V kratkem se bodo nadaljevala med nami in Lahi in je upati na ugoden izid. Od pustolovca d'Annunzia proglašene kvarnerske države naša vlada ne prizna in je na pristojna mesta sporočila svoj protest.
Prestolonaslednik odpotoval v Sarajevo. Dne 18. t. m. zjutraj je odpotoval regent Aleksander v spremstvu dr. Vesni ca, dr. Kukov-ca, Jovanovica, Pribičeviča itd.   v   Sarajevo.
Demisile ljubljanske deželne vlade ministrski svet, ki je v seji 17. t. m. o njej razpravljal, ni sprejel, pač pa je glede plebiscita ukrenil potrebne korake.
Kmetski nemiri na Hrvatskem so popolnoma prenehali. Ljudstvo se je vrnilo na delo. Nova dejstva potrjujejo, da so nemire vpri-zorili madžarski in frankovski agenti.
Nov albanski vpad v naše ozemlje z velikimi množicami in z vso tehnično pripravo se je izvršil te dni. Naše čete so odbile napade in obdržale postojanke, zajele veliko Arnautov in ponovno dognale, da so vpad organizirali Italijani.
DAnnunzio namerava na podlagi novega statuta svoje „države" iz Reke izgnati krog 700 Jugoslovanov.
Mala ententa in Poljska. Iz Varšave poročajo, da se prično pogajanja s Poljsko radi pristopa k mali ententi.
V Švici je zvezni svet sklenil, da se odpravi aktivna švicarska vojska.
Sestanek diplomatov v Rimu. Poročajo, da pride 28. t. m. v Rim rumunski zunanji minister Take Jonescu. Pričakujejo tudi prihod češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša.
Konferenca o ustavnih vprašanjih. Z razpisanimi volitvami za konstituanto je stopilo v ospredje vprašanje, kako naj se uredi naša bodoča država. Treba je, da o tem že sedaj razmišljamo in pridemo na čisto že sedaj med volitvami. V ta namen so se na povabilo poverjenika za pravosodje, dr. G. Žerjava, zbrali v nedeljo 19. septembra v Ljubljani zastopniki pravniških, učiteljskih in zdravniških krogov, da obravnavajo ustavno vprašanje. Obširno sta poročala o tem dr. Štefan Saga-din, naš ožji rojak, ki deluje kot načelnik v ministerstvu za izenačenje zakonov, in okrajni glavar dr. Steska, ki je istotako naš zastopnik pri osrednji vladi v Beogradu. Prvi poročevalec je temeljito očrtal ustavne načrte, ktere so izdelovali za našo državo, in končno govoril o dekoncentraciji državne uprave. Drugi poročevalec pa je poročal o nalogah moderne   državne   uprave   in  o   pokrajinski
samoupravi. Država naj bi se enotno in edinstveno uredila. Razdelila bi se naj v posamezne pokrajine z močno samoupravo za njihove potrebščine. Pokrajine pa bi naj tvorile močno enotno državo. Razvila se je temeljita debata o obeh poročilih. Naši najboljši poznavatelji in strokovnjaki so se oglasili s svojimi mnenji in nasveti. Tudi naš okrajni glavar dr. Pirkmaier se je oglasil in pripomnil, naj se prične upravna zgradba naše države od spodaj navzgor, naj se začne z občino, katere upravo je treba reorganizirati. Po obširni razpravi so končno naprosili okrajnega glavarja dr. Stesko, naj izdela načrt pokrajinske  samouprave.
Zadnji IjUdOŽrci. Profesor Volz iz Lipske-ga je pred kratkim poročal o svojem potovanju po holandskem otoku Sumatri. V ta-mošnjih pragozdovih živi pleme Batak, ki speče in poje svoje poginule sovražnike. Tatovi in zakonolomci pridejo pred selškega po. glavarja. Ta odloči njihovo usodo največkrat tako, da jih speko in pojedo. Meso se peče v velikih kosih na žerjavici, najbolj diše obrazi in notranjost rok.
Koliko rabijo naše pivovarne ječmena? V naši državi je samo 12 pivovaren, ki morejo proizvajati na leto 700.000 hI piva. Za to potrebujejo 1500 vagonov ječmena.
Prijava vojnih posojil. Opozarjamo vse one, ki imajo vojna posojila, da jih prijavijo do 30. septembra pri davkariji.
Hrvatje in Srbi za slovensko Koroško.  Ko j se je minule dni v Narodnem predstavništvu i razpravljala mirovna pogodba z  Avstrijo, so se razni narodni zastopniki hrvaški in srbski , toplo   zavzeli   za  naše Koroško.    Črnogorski j poslanec Radovič izjavlja odkrito, da določitev mej v mirovni pogodbi proti bratom Slovencem ni  pravična;   zavezniki   so   varovali Avstrijo, teritorijalno in finančno.    Poslanec Zrmanja (demokrat) je izjavil: „ Glede Celovca opozarjam parlament na kritične trenotke, ki jih naš narod tam preživlja.    To   vprašanje ni samo slovensko, temveč vsega našega i naroda:   to   je vprašanje   tako Srbov, kakor Hrvatov   in  Slovencev."    Poslanec Kurtovič pravi, da so se Muslimani neprestano   borili proti Avstriji in bodo z enakopravnimi brati Srbi, Hrvati in Slovenci vedno delali v skladu za dobrobit države.
XXXI. velika skupščina Družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se je vršila v nedeljo 19. septembra. Ustanovila se je Družba 1. 1885, da omejuje našo raznoroditev po šolah. j Po ustanovitvi lastne države smo mislili, da I nam ne bo treba več take družbe. Ali motili smo se. Družba je potrebna slej ko prej. V teh časih ima vršiti težavno službo na zasedenem ozemlju in na Koroškem. Slovenci so od nekdaj z veseljem podpirali našo Družbo. V zadnjih letih pa so izdatki vnled obče draginje silno narasli, med tem ko se dohodki niso zvišali v isti meri. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da družbo dalje podpira v višji meri in pripomore tako, da Družba še nadalje izvršuje težavno nalogo za pravice slovenskega naroda v onih krajih, v kterih mu jih naši nasprotniki šiloma odrekajo.