Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. J r L Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačujepo 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. ~ Celovec, 3. grudna 1910. ^ _ Štev. 49. Darujte za „Slouensko Stražo" namesto razglednic za Božič io nono leto! Neslouenslta politika. Čudne poti hodi nekaj let sem politika nekaterih slovenskih politikov. Obrača se kakor plašč po vetru; jutri napada to, kar je včeraj z navdušenjem zagovarjala, spreminja se kakor kameleon svoje'barve in očita zraven drugim neznačajnost, dobičkalovstvo in politiko častihlepnosti. Da nastopajo in odstopajo politiki, ki hodijo pot take vetrnjaške politike, se ni čuditi; čudno je le to, da slovenska politična javnost brez ozira na strankarsko stališče s tako politiko in z no-sitelji take politike ne obračuni, kakor bi bilo treba. Zdi se, da so gotovi krogi, ki jih hvala Bogu ni iskati v naših vrstah, izgubili iz same strankarske strasti vso pamet in ves zmisel za slovensko, za narodno politiko, ki jo nosijo samo še na jeziku. Z žalostjo je treba pribiti, da bi bila pred desetletji taka politika med Slovenci nemogoča, dandanes pa, ko dobiva preprosto slovensko ljudstvo vedno jasnejše pojme o narodni, o slovenski politiki; ji dobršen del slovenske posvetne inteligence poje še slavospeve. Politika slovenskih liberalcev je od časa, ko so se jim začela majati tla pod nogami, postajala vedno manj slovenska, vedno manj narodna, a vedno bolj strankarska. Dokler so imeli med Slovenci politično moč v rokah liberalci, se je gibala njihova politika — če ne doma, kakor na Kranjskem, kjer so naredili pogodbo z Nemci — pa vsaj v državnem zboru v narodnih mejah. Ko pa so prišli na krmilo res zastopniki ljudstva, s programom iz ljudstva in za ljudstvo, je bila narodna politika liberalcev omajana. Klicali so podvojeno narodnost in narodnost in sama narodnost, a njihova dejanska politika je postajala čimdalje manj slovenska, manj narodna, dokler se zadnje čase ni spremenila v protislovensko. To je res vsega obžalovanja vredno! Tam kjer tvorijo politiki slovenske ljudske stranke večino v deželi, so morda take politike liberalcev veseli, ker bo liberalce prej ko slej popolnoma ubila. Na Koroškem pa, kjer čutimo udarce nemškonacionalne politike na lastnem telesu posebno hudo, obžalujemo, da so liberalci izgubili zmisel za slovensko narodno politiko! Kadar se ne gre za strankarstvo, ampak za samo slovenske in jugoslovanske koristi, kadar se bije boj zoper sedanjo, Slovencem skrajno sovražno vlado, bi morali liberalni slovenski poslanci stopati isto odločno in ravno pot kakor poslanci „Slovenskega kluba“, ne pa na največje veselje Slovencem sovražnih strank pasti Slovenskemu klubu" in njegovemu vrlemu vodji, dr. Šušteršiču, vhrbetin podpirati tisto vlado, ki ni potrdila liberalca Hribarja za ljubljanskega župana, ki je pustila nekaznovano dejstvo, da se je v Celovcu zapiralo Slovence, ker so govorili slovensko, ki je v središče Slovenije, v belo Ljubljano, poslala za predsednika deželnega sodišča strastnega nemškega nacionalca Elsnerja. Vsem bo še v živem spominu boj, ki so ga začeli in vodili v državnem zboru poslanci Slovenskega kluba" proti skupnemu finančnemu ministru Burianu, ker je hotel z dovoljenjem bosenske agrarne banke izročiti bosenske kmete popolnoma oderuštvu madjarskih Židov. Tedaj so obrnili nàse slovenski zastopniki prvič pozornost širšega sveta in priborili v zbornici našemu narodu primeren ugled. V minolem jesenskem de- legacijskem zasedanju je zopet napravil dr. Šušteršič mojstersko potezo in predlagal, naj se postopanje barona 'Buriana graja tudi v delegaciji, kakor se ga je grajajo prej v poslanski zbornici. S tem je spravil dr. Šušteršič vladne stranke, pa tudi vlado samo v grozne škripce. Njegov predlog ni bil prav ničesar drugega nego predlog krščanskega socialca barona Morseya, ki ga je stavil v državnem zboru in za katerega je glasovala skoro cela zbornica. Dr. Šušteršič je s tem ponovljenim predlogom v delegacijah spravil zlasti nemško krščanskosocialno stranko v precep, ali glasovati za svoj svoječasni predlog in vreči vlado ali pa glasovati zoper svoj lasten predlog. Vsakdo bi menil, da bodo za ta predlog stali vsi slovenski poslanci kakor en mož, brez razločka strankarskega stališča. Toda zgodilo se je drugače. Dvorni svetnik dr. J5loj je glasoval za vlado in proti predlogu dr. Šušteršiča, in poslanec je igral v tej zadevi vse drugo nego slovensko ulogo. Vse pove sledeč brzojav „Slovencu“ z Dunaja, 16. listopada t. L: „Ljubljanski poslanec in župan Ivan Hribar je brzojavil češkemu delegatu dr. Kramafu, naj se Čehi zavzamejo v prilog Burianu. Brzojavka je vzbudila med poštenimi češkimi delegati najmočnejšo pozornost, Hribar je svaril Čehe v svoji brzojavki pred Šušteršičevem predlogom in jih pozval, naj nikar ne pomagajo vreči Buriana, češ, da je v interesu srbskega svobodomiselstva, da Bui lan ostane na čelu bosanske uprave." Torej slovenske in jugoslovanske narodne koristi so postranska stvar, prvo je svobodomiselstvo bosenskih Srbov. Srbskemu liberalizmu naj se žrtvuje slovenski narod! »Slovenski Narod" je celo smešil akcijo dr. Šušteršiča! In slovenska javnost? Ostala je na-pram taki protinarodni politiki liberalnih zastopnikov prav mirna! »Slovenec" je razkril, da tiči Hribarjevo postopanje za neko novo banko v Bosni ... In liberalci so po svojih listih naprej udrihali po dr. Šušteršiču, češ, da uganja osebno politiko, dolžili so ga vladnega klečeplastva in — ker je to tako lahko in ljudje radi verjamejo — valili krivdo na poslance »Slovenskega kluba", da je prišel v Ljubljano Elsner. Vsak političen otrok mora vedeti, da je sramotno imenovanje Elsnerja le en čin sedanjega vladnega sistema, in da bomo Slovenci doživeli od sedanje vlade še mnogo takih ljubeznivosti, ako ostane še na krmilu! Še več! Liberalni vojskovodje so vplivali na češke poslance, da se otresejo »vpliva dr. Šušteršiča na politiko čeških strank". Smatramo to, da je znal dr. Šušteršič najti pri Čehih realno zaslombo za slovensko politiko, kot eno največjih političnih zaslug dr. Šušteršiča. In ta vez naj se pretrga, kljub temu, da je za Slovence krvavo potrebna, ker jo je spletel dr. Šušteršič, ki je »klerikalec". Kaj naj rečemo o liberalnih solzah, ki so se pretakale za koroške Slovence svoj čas! Reči moramo: Imeli so za naše stiske svoj čas vsaj še smisel in srce, dasiravno so nam dejanski bore malo pomagali, a sedaj nimajo niti tega več. Slepo in nepremišljeno napadajo namesto naših narodnih nasprotnikov stebre koroškega slovenstva, ker so »klerikalni". Kakor da bi bili zavedni koroški Slovenci sploh kdaj kaj drugega kakor zavedni katoličani in zavedni Slovenci! Kakor da bi bilo politično vodstvo koroških Slovencev od Einspielerja sem do današnjega dne spremenilo svoj političen program! Ne, spremenili so se le liberalci! Seveda je moralo z njihovo spremembo spremeniti se tudi stališče koroških Slovencev do slovenskih liberalcev! Povsod vidimo, da slovenski liberalci uganjajo le razdiralno in protinarodno politiko, zlasti pa še čutimo to na koroških, v narodnem oziru tako kakor nikjer drugod vročih tleh! Kljub temu bodo tisti liberalci, ki se štejejo za narodne, ki pa ne znajo sami misliti in mislijo zanje le njihovi listi, še zanaprej upili in govorili o osebnih ambicijah, o vladnem kleče^ plastvu, o politični neznačajnosti slovenskih ^bfe-rikalcev! Z obema rokama podpišemo ta-le stavek mariborske »Straže": »Žalostno je na celem vrišču le to, da se Slovenci, četudi liberalni, veselijo, ako bi kak slovenski politik izgubil na Dunaju vpliv, ki je slovenskemu ljudstvu na korist." Posledice veternjaške liberalne politike se pa že kažejo, najbolj na njihovih organizacijah. »Zveza južnih Slavena" razpada. Izstopili so dalmatinski poslanci Dulibič, Ivaniševič, Perič in Prodan. Poslanci Ivčevič, Biankini in Vukovič so tudi samo še po imenu člani »Zveze južnih Slavena", ker ne obiskujejo sej in hodijo v politiki samosvojo pot. Vse to je obžalovanja vredno, ker taka politika »Zveze južnih Slavena" ne more obroditi za Jugoslovane dobrih sadov. Na eni strani se člani Zveze ne držijo sklepov, ki sta jih naredila »Slovenski klub" in »Zveza južnih Slavena" in tako sami onemogočujejo uspešno politiko nasproti vladi, na drugi strani pa Žveza vsled te needinosti razpada in vsled tega izgublja zadnji ugled in upliv, ki ga je imela. Take politike Slovenci v sedanjem kritičnem položaju, ko smo vladi napovedali vojno, ne vzdržimo. Železna edinost, če treba z žrtvo osebnih nazi-ranj, in disciplina, kakor jo vidimo v »Slov. klubu", so neobhodni pogoj za uspešno vojno proti sedanjemu vladnemu sistemu. Zato kličemo od meje slovenskim svobodo-miselcem: Streznite se, zavijte na ravno pot, na pot brez ovinkov, na pot odločnosti in pot vzajemnosti v zadevah, ki so zgolj slovenskega, narodnega pomena. Pokažite politično zrelost, kakor so jo pokazali še ob vseh važnih trenotkih naši severni bratje Čehi! Koroške novice. Celovčani — Miklavž pride. V nedeljo, 11. grudna t. L, pride ob 8. uri zvečer v hotel Trabesinger Miklavž. Prinesel bo toliko daril, da jih bosta komaj nosila dva angela. Nemškutarje bodo pa nosili v pekel partelni. Da Miklavžu ne bo dolg čas, bodo skrbeli pevci, tamburaši in klavir. Ker je Miklavž baje zelo rad vesel, bo nekdo skrbel za veliko smeha. Revne otroke, ki znajo slovenski moliti, bo letos Miklavž posebno bogato obdaroval. Tiste Slovenke in tisti Slovenci, ki bi radi koga obdarovali, naj kar prinesejo darove v delavsko društvo ali naše uredništvo, da jih izročimo Miklavžu. Miklavževega večera se bodo udeležili vsi celovški in mnogo okoliških Slovencev. Miklavž ne mara vstopnine! „Korošca" je v živo zadel »Mir", ko je pokazal v pravi luči grde napade »Korošca" na najdelavnejše in najzaslužnejše slovenske voditelje, gg. poslanca Grafenauerja, dr. Brejca in dr. Šušteršiča. »Korošec" se strašno jezi in psuje kar na vse strani. Pravi, da »Mir" dela tako, kakor dela v takem slučaju najnižje stoječe člo-veče (poulični fakin!)" Bravo »Korošec" ! Dobro se kosaš v psovanju s »Štajercem"! Taki onemogli jezi se seveda iz srca smejimo! Ker »Korošec" »Miru" ne more odgovarjati stvarno, zato psuje in pravi v svojem odgovoru, da ne mara odgovarjati. Obregne se tudi na urednika Smodeja, ker je govoril na shodu v Svečah v Rožu. Seveda, liberalci ležijo doma za pečjo, ti preklicani klerikalci pa zborujejo in budijo narod; to pa »narodnemu" »Korošcu" seveda ni prav. Ko bi pa urednik »Mira" tako spal kakor spi urednik »Korošca", ki ga še na nobenem slovenskem shodu na Koroškem niti videli nismo, o potem bi rjul in psoval „Korošec“ o strašni lenobi klerikalcev. Se poznamo! Ker je „Korošec“ politični otrok in to kar piše, otročje, se ob izbruhih tega „Narodovega“ dojenčka samo zabavamo. Linhart se sramuje svojega dela. Štajercev" urednik Linhàrt, svoje dni socialni demokrat, zdaj najhujši od Nemcev plačan nemškutar, se v zadnji številki „Štajerca" zaletuje v slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Zakaj? Cankar je imenoval Linharta „nesramnega re-negata" (narodnega odpadnika). Linhart piše v Štajercu", da ni izdal svoje narodnosti, in trdi, da Cankar laže. Torej Linhart se sramuje tega, kar dela! Seveda Linhart ne more utajiti, da dela za narodni odpad. Še nikdar ni pisal Linhart v „Štajercu" za Slovence, ampak vedno le za protestantovske in svobodomiselne Nemce. Vsako nemško oziroma nemškutarsko zmago slavi v Štajercu", urejuje list, ki napada vse, kar je slovenskega, in hvali brezmiselno vsepovprek, kar je Slovencem nasprotnega in za Nemce dobrega. Nazadnje bi pa Linhart še rad bil naroden! Uskok ne more biti patriot, nemškutar ne naroden! V tem pa'ima Linhart enkrat prav, da ga je sram svojega odpadništva! Velikovec. (Kdo plača?) Dne 20. novembra 1.1. je pisal Štajerc", da bodo morali kmetje, ki imajo vložen denar pri naši slovenski posojilnici, plačati sodnijske stroške, kar pa se je zavrnilo že v zadnji številki našega „Mira“. Danes pa vprašamo m i Štajerca", kdo plača obresti vlagateljem, ki so vsled lažnjivega 'hujskanja Štajerca" in njemu sorodnih protestantskih listov dvignili v slovenskih posojilnicah varno naloženi denar? Za celi mesec so po Štajercu" zbegani vlagatelji izgubili svoje obresti. (Od neke posojilnice smo dobili poročilo, da so po Štajercu" nalagani ljudje dvignili 41.500 K nad normalom in to znaša na mesec obresti po 4 Va0/« naravnost 14518 K. Op. ured.) „Štajerc“, ali boš ti povrnil to vlagateljem? Recimo, da so vlagatelji po celem Koroškem dvignili iz slovenskih posojilnic 200.000 K, tedaj znašajo obresti za en mesec 758-32 K. Za te je „Štajerc“ s svojim hujskanjem oropal slovenske vlagatelje. Tak „prijatelj" Slovencev je ptujska „Giftna krota". Zaslepljeni Slovenci, ki niste hoteli verjeti pametnim slovenskim posojilničarjem, zahvalite se za izgubljene obresti Štajercu"! Posojilnice imajo torej dobiček, kmetje pa škodo. Zaslepljenim ljudem se pa godi popolnoma prav, če rajše verujejo lažnjivemu in luterš-,,Štajercu" kakor pa pametnim voditeljem slovenskih posojilnic. Velikovec. (Na dan z imenom!) Zadnji Štajerc" piše v članku „Čegav je denar?" sledeče : „Neki član slovenske posojilnice v Velikovcu nam piše" itd. Dotični „član“ (?) se huduje nad posojilnico, ker je tožila Štajerca", ker bodo po „Štajerčevi“ trditvi morali člani posojilnice plačati sodnijske stroške, ter konča tako-le : „Jaz bom gledal, da svoj denar nazaj dobim in potem garantiram, da me štiri parov konj ne spravi v nobeno slovensko posojilnico. ..“ Pozivljem tega člana naše slovenske posojilnice, da pride na dan z imenom, če ni zajec, ter da takoj dvigne denar pri posojilnici. Za štajercijance naša posojilnica ni. Če je toliko junaški, da si upa predstaviti se, mu za njegov pogum izplačam iz lastnega žepa 100 K. Torej pogum velja! (Tega ni pisal noben član velikovške posojilnice, ampak je namišljeni dopis izvalilo le uredništvo Štajerca", ki mu cvetoče slovenske posojilnice ne dajo miru. Ured.) Jožef Dobrovc. Velikovec. (Umrl) je tukajšnji priljubljeni mizarski mojster Pavel G o 1 d n e r, ki je zapustil mlado vdovo z neoskrbljenimi otročiči. Bil je mirnega značaja. N. v m. p.! Velikovec. (Nemškonacionalno zaupno zborovanje) so imeli naši „bauernvereinlerji“ in „bauernbundlerji“ pri Lesnaggu dne 23. nov., kjer so se med drugim izrekli tudi zoper skrajšanje šolskega pouka. To so pravi »prijatelji" kmečkega stanu! Št. Rupert pri Velikovcu. (O »Narodni šoli".) Kljub strastnemu nasprotovanju naših narodnih nasprotnikov je ostala naša »Narodna šola" tudi letos na svoji dosedanji višini. Izmed vseh nasprotnikov se je letos posebno odlikoval želinjski nadučitelj, ki je povodom šolskega popisovanja neki materi rekel: „V vsako šolo morete svoje otroke poslati, le samo v št. rupertsko ne." Opravil pa omenjeni nemškonacionalni kul-turonosec ničesar ni; ravno narobe se je tam zgodilo. V št. štefanski župniji, kjer stanuje tudi voditelj nemškonacionalne stranke, je število našo šolo obiskujočih otrok poskočilo od 6 na 14. Kar je pa posebno pomenljivo, je dejstvo, da je naš velikovški okoliš, za katerega je naša šola v prvi vrsti ustanovljena, ostal nam zvest, zakaj samo sedem otrok je odpadlo v nemško mestno šolo v Velikovcu in še od teh so starši od dveh otrok izjavili, da prideta drugo leto zopet nazaj v našo šolo. V prvem razredu je letos 42, v drugem 45, v tretjem 53, v četrtem deškem 20 in v četrtem dekliškem razredu 42 otrok, skupaj 202 otroka, in sicer 74 dečkov in 128 deklic. Po šolskih okoliših je iz velikovškega okoliša 134, iz vovber-škega 35, iz škocijanskega 12, iz šmarješkega 9, iz želinjskega 8, iz doberlovaškega 2, in iz tinj-skega in št. peterskega po eden otrok. Po župnijah je iz št. rupertske 121, iz škocijanske 22, iz vovberške 18, iz št. štefanske 14, iz šmarješke 10, iz klošterske 8, iz velikovške 6, iz dobrolske 2, in iz tinjske in št. peterske po eden otrok. Le naš šolski internat je letos slabše obiskovan, kriva je pač zelo slaba letina v zadnjih dveh letih in tudi letošnje deževno leto ni nič našim kmetom razmer zboljšalo. Vseh gojenk je letos 15, od teh je 5 Korošic, 7 Štajerk, 2 Kranjici in ena Čehinja. Naznanjamo tedaj našim slovenskim kmetom, da morejo naše čč. šolske sestre še več večjih deklic sprejeti v internat. Ako kdo želi dati svojo hčerko učit v kuhanju in ženskih ročnih delih, naj jo nemudoma naznani semkaj. Djekše. Tožno so peli zvonovi dne 19. listo-pada smrtno pesem rajnemu Jožefu K a slu, pd. Potniku na Djekšah. Velika udeležba pogrebcev je pričala, da je bil rajni nekaj posebnega. Rajni je bil zares vzoren družinski oče, veren katoličan, značajen kmet in dober sosed. Bil je brat dne 28. julija 1881. leta umrle Marije Dobernik, roj. Kasl, ki je bila mati sedanjega nemškonacional-nega voditelja in državnega poslanca Dobernika. Ker je bil mož Marije Dobernik učitelj, Cerkvenik in orglavec na Djekšah, je torej Dobernik iz krščanske, slovenske rodbine z Djekš. Stric in njegova mati počivata tukaj. Gospodarski shod v Velikovcu priredi prihodnji pondeljek, t. j. 5. t. m. ob V21. uri popoldne Zadružna Zveza iz Ljubljane. Shod se vrši v prostorih Narodnega doma v Velikovcu. Govorniki pridejo iz Ljubljane in bodo govorili o pomenu zadružništva za gospodarski razvoj kmečkega stanu in o pomenu živinoreje. Pri tej priliki bo se osnoval tudi okrožni odbor za slovenske posojilnice v velikovškem okraju. Slovenski kmetje, pridite v obilnem številu na to zborovanje! Vovbre. Naša novoustanovljena hranilnica je v nedeljo, dne 27. novembra z malim in čisto na tihem začela delovati in bode imela uradne ure ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne. Ka-toliško-narodno misleči Vovberjani, Št. Štefančani in Klošterjani oklenite se tega zavoda in združujte tukaj svoje gospodarske moči v medsebojno pomoč in v prid slovenski stvari! Vovbre. Vse polno plakatov je nabitih po Vovbrah in Grebinju, kateri kmete vabijo na bauernvereinski-lutriš-portugalski zbor v nedeljo. V Grebinju in v Vovbrah bodo svojo modrost prodajali Šumi, Nagele in Hornbogner. Ali se morda v nedeljo začne portugalska šola? Ali pa bi le Zepej rad svojo prejšnjo blamažo povečal z eno novo? Važenberg. Naš občinski odbor je zvišal splošne novce (občinske doklade) od 30 na 35% in po nekoliko tudi doklade pri raznih šolah. To je prvi napredek, odkar je župan važenberske občine g. Roseli, propadli deželnozborski kandidat, ki se da voliti od nemškonacionalnih učiteljev. To je gospodarstvo! Nemški »šulferajn", kateremu naši nemškutarji prodajajo občino, prispeva za občino velike svote, v občinski pisarni imajo nabiralnik tega zagrizenega nemškega društva, a še vse to nič ne pomaga; zvišati so se morale še občinske doklade, dasi ni kakih novih izrednih izdatkov. Kakor je ohče znano, se je sedanji župan nekdaj hudoval nad prejšnjim županom, da dobiva preveč plače. No, sedaj se zavoljo županske plače ne prepirajo, zvišujejo pa občinske doklade. Šmarjeta. O Velikinoči novodošli nadučitelj Pavel Kulnig začel jejvabiti moške in mladeniče za pevsko društvo. Če bi učil, kakor je pred več leti učitelj dobrega spomina Pokeršnig, največ slovenske pesmi, katere pevci še zdaj prav radi prepevajo, potem bi bilo prav. Če se bo pa učilo samo nemške pesmi, kakor začetek kaže, potem pa veste slovenski pevci, da bi bila za vas sramota in ponižanje, zahajati v tako društvo. Na vabilih je bil znak nemškega »šul-ferajna", iz česar se more sklepati, da bi radi naučili naše ljudi nemških pesmi, katere bi naj potem pri raznih shodih velikovškim purjarjem na čast popevali. Vaje se vršijo v šoli, za katero tudi zavedni Slovenci morajo plačevati dohodke. Dobrlavas. (Družba sv. Mohorja) je pri nas letos glede števila udov malo nazadovala. Vzrok temu je pa največ slaba letina zadnjih dveh let. Lani je bilo pri nas Mohorjanov 124, letos jih je 111. Upamo pa, da dosežemo za prihodnje leto zopet prejšnje število. Letošnje knjige povsod zelo ugajajo in je zato tudi letos vsi udje marljivo prebirajo; nekateri so je prebrali že docela. Pri sprejetju knjig so se pa spomnili naši Mohorjani tudi »Slovenske Straže", za katero so zložili 13 K 50 vin. Večinoma so darovali po 4, 10 in 20 vin., nekaj jih je darovalo tudi po eno krono. Denar je bil izkazan v »Slovencu" z dne 19. m. m. Borovlje. (Konzum.) Promet v našem konzumnem društvu vedno bolj raste, čeravno smo pri zadnjih volitvah vrgli takozvane nemške . odbornike ven, dočim Riegerjev nemški Wirt-schaftsverein trpi na sušici in so morali odpustiti enega komija, ker še za enega ni opravila. Borovlje. (Lovska sreča.) V medbo-rovniškem občinskem lovu v resniških logih je ustrelil zadnjo nedeljo mlad lovec Valentin Krabat dva divja labuda. Redek plen je razstavljen v izložbi našega konzumnega društva in je predmet splošnega občudovanja. Krila razpeta merijo 2-40 m, tehtajo pa okoli 15 kil. Poleg tega smo pa še nastrelili ta dan 1 srnjaka in 5 zajcev. Borovlje. (Eibeln o v regiment.) C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu že skrbi za to, da dobimo na borovsko pošto uradnice, ki so vzete iz najhujših nemškutarskih rodbin in že zavoljo svojega počenega nemštva nočejo ziniti slovenske besede, ali pa iz trdih Nemcev, ki mislijo, ker sami ne znajo več kot edini svoj pre-blaženi jezik, da ga mora znati cel svet. Ljudje bi morali, če hočejo na pošti kaj opraviti, znati vse, nemško in geografijo, poštne uradnice pa — nič. Enkrat ne znajo, da je na Koroškem Žila, drugikrat se spet ne morejo domisliti kaj in kje je Maribor, da, zadnjič celo neka Justi Grili, rojena v Strassburgu v bistroumnosti ni vedela, da je Tultschnig nemško ime za slovenske Čajnče. Krojaški mojster Wieser bi namreč moral g. pro-vizorju v Čajnčah, F. M., zagotovo, v soboto odposlati novo obleko, sicer je ne vzame. Pa je ni mogel, ker naše uradnice v šovinistični napihnjenosti ne morejo več razločevati, kaj je nemško ali pa slovensko. Ko pa zagleda tista suha gospodična ime Tultschnig, zaiskri se njeno nemško oko, ni več videla : Herrn F. M. itd. Jezno vrže vse nazaj in zakriči nad deklico: »Windisch nehmen wir nichts auf." (Bindiš se tu ne sprejema.) In : »Dall die Leut so blod sind und nicht deutsch schreiben!" In dekle je moralo odnesti vse nazaj in krojač ima še danes obleko doma, ker je naročnik ne mara več sprejeti. Kdo bo krojaču povrnil škodo? Kdo bo nosil zdaj tiste hlače? Morebiti nemška gospodična Grili? Naj poskusi! Nam se sploh že čudno zdi, da se te ženske tako daleč upajo na plan in brez strahu kažejo svojo prenapetost. Gospod c. kr. poštar, ali ste od samih Nemcev plačani? Mi vas resno vprašamo, ali ste vi in vaša kompanija za nas tu, ali mi za vas ? Če vi in tista ženska ne znata našega jezika, ne razumeta naših ljudi, pa nista za to mesto sposobna in lahko gresta tja, kjer se moreta z občinstvom razumeti. Če pa sta že enkrat tu — proti naši volji — obnašajta se tako, da ne bosta delala škode ljudem in žalila našega naroda. — Še en slučaj ! Ni še dolgo tega, kar je prišla neka gospodična na c. kr. borovsko pošto in prav vljudno vprašala uradnico po znamkah in koliko se mora plačati poštnine. Vprašala je slovensko; ženska ni ničesar rekla, pač pa tako naglo in jezno zaloputnila durce, da bi ji odtrgala še prst, če ne bi roke hitro odtegnila. Seveda slovenski jezik jih jezi, ne jezi jih pa, da namesto cesarske znamke štemp-Ijajo Bismarkovo! C. kr. poštno ravnateljstvo pa pozivi jemo, da to zadevo preišče (znamke so pri nas na razpolago) in take c. kr. uradnike po zasluženju pohvali. Bismarka namesto cesarja, je seveda samo Nemcem dovoljeno, nas pa so že zavoljo nedolžnih kolekov obsojali. Ali je nemškutar res povsod več nego naš z vsako rečjo zadovoljni Slovenec? Mi nikdar ne pretiravamo, tudi višjim oblastim ne naznanimo vsakega slučaja. Poznamo namreč naše ljudi. Tisti, ki nas najhuje tepta in sovraži, in črez katerega se pritožujemo, se običajno ne kaznuje, pač pa se zapiše v register za »strammer Beamter oder, Lehrer" in se o priložnosti poviša. Mi si raje sami iščemo pravice in naše res že turške razmere izročamo v presojo javnosti. Slovenec, ti pa sodi, kdo je tvoj prijatelj ! (Razume se, da s tem dopisom zadeva še nikakor ni končana ! Op. ured.) Podljubelj. (Miklavž) bo se najbrž prav dobro obnesel. Igra »Tat v mlinu", ki nam jo je izročilo Dramatično društvo v Mariboru in jo je samo igralo z velikim uspehom, obeta poslušalcem mnogo smeha. Začetek ob Va 4. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. Podljubelj. (Slovenski lepaki) so se nam v zadnjem času večkrat potrgali. Mi si tega nismo vedeli razložiti, posebno, ker socij alni demokrati še najmanjšega povoda nimajo, da bi tako nastopali proti nam. Nas veseli, da niso tega delali možje, ampak majhni frkovci, ki še hodijo v šolo, ali pa so pred par tedni zapustili šolsko klop. Mi očetu Satmanu in Nejčku in onemu v Podklancu svetujemo, da pazijo na otroke, sicer pade hujše. Kotmaravas. Poročena sta bila tukaj dne 21. m. m. Andrej Lajčaher, Habnerjev na Eočici, in Julika Rup iz Št. Ruperta pri Celovcu. Bog daj obilo sreče! Kotmaravas. Dva Slovenca iz Kranjskega sta kupila pd. Tomažičevo in pd. Osmačevo posestvo na Brdeh. Obe posestvi sta bili prej v nemškutarskih rokah. Kotmaravas. (Tatvina.) Neznan uzmovič je ukradel 23. m. m. pri Masovnjaku v Trabesinjah obleko v vrednosti 22 K, pri Seksu v Trabesinjah žepno uro, prstan in verižico v vrednosti 30 K. Kožentavra. Naš župan J. Rac je odslovil občinskega tajnika Hohenwarterja. Hohenwarter je bil nepristransk in je skušal vsakemu ustreči. In ravno to mu je nakopalo nemilost županovo, ker ga ni ubogal, da bi šel tudi on proč od Rima, kakor župan, ga je razglasil za „črnega“ in ga odslovil proti volji občanov. Bližajo se nove volitve, takrat je pa treba agitatorja, ne pa človeka, ki se ne briga za županovo politiko! Št. Danijel. (Nemški „Volksrat“) ima tudi v naši občini, kjer nemški jezik po izreku državnega sodišča niti v rabi ni, svoje zastopnike v osebi privandranega štacunarja Stossierja in Fr. Potočnika, pd. Šumnika. Tretji v tej čedni zvezi je vzel slovo ter šel oznanjevat svoj evangelij v Libuče. Zaostala dva ptička pretakata za svojim nezvestim tovarišem baje bridke solze. Naše sožalj e !j Prevalje. (,,Korošec" v službi „Štajer-cijancev11.) Vsa ostudna agitacija brezvestnih nemškutarjev, katere neki nemški pisatelj po pravici imenuje „lumpe“, in vse klobasarije lažnji-vega ,.Štajerca" niso dosegle svojega satanskega namena, da bi bili uničili našo slovensko posojilnico, njene člane oškodovali, sebe pa kolikor mogoče okoristili. Nekateri so šli hujskačem sicer na lim, toda ti že spoznavajo, da so bili le zapeljani in izdatno oškodovani. Zato so začeli nositi vzdignjene vloge nazaj. To seveda boli „Štajercijance“, ko vidijo, da so bile vse njihove laži zastonj in zasmilili so se otročjemu ,.Ko-roščku", da jim je priskočil na pomoč, misleč, da on doseže, za kar se je „Štajerc" zaman potil. „Korošček“ v svoji 23. št. z veseljem poroča, da se je ustanovila tukaj „Občinska hranilnica in posojilnica za občino Prevalje". Ta „Koroščkova“ vest kaže ali veliko nevednost ali pa škodoželjno zlobnost, ko vendar že vsak otrok pri nas ve, da so občinske posojilnice po zakonu prepovedane. Res so govorili nemškutarji in še govorijo, da je njihov „šparkaselc“ občinski, in da jamči za varnost denarja cela občina, a ta laž je bila samo lov na denar, katerega sami krvavo potrebujejo. Ne verjame jim seveda nihče več, ker je v resnici nova posojilnica le last 22 oseb, ki jamčijo samo s svojimi deleži, a ne s celim premoženjem. ,.Korošček“ še poroča, da je v odboru nove posojilnice tudi g. Lahounig, ne pove pa, da so vsi ostali odborniki ali „Štajercijanci“ ali pa zagrizeni Nemci in zastavonoše nemškonacionalnih zastav. Ali morda misli otročji „Korošček“, da je novi „šparkaselc“, ki jesamonemško registrovaninsev njem samonemško uraduje, že zato radikalno slovenski, ker je — žalibog — v odboru tudi Slovenec g. Lahovnik. Poudarjamo pa še enkrat, da nam je nerazumljivo, kako je prišel g. Lahounig v odbor nove posojilnice, katere načelnik je oni Pristov, ki je ravno s pomočjo g. Lahouniga zletel iz odbora slovenske posojilnice. „Koroščk0v“ dopisnik si dovoljuje še laži. da ljudje pri stari slovenski posojilnici še vedno vzdigujejo denar. Resnica pa je, da se v zadnjem času ni izplačala nobena vloga, pač pa so nekateri prinesli svoje vloge nazaj, mnogi jih pa še bodo, ko dodobra spoznajo svoje ^prijatelje". Če so pa prej vlagatelji vzdigovali, ni bil kriv ,,polom nemških klerikalcev", s katerimi nima naša posojilnica nič skupnega, ampak krivi so bili zlobni jeziki naših nemškutarjev, ki so vedoma lagali, da je naša posojilnica včlanjena pri nemški „Central-kasi". „Korošček“ pretaka krokodilove solze, češ da so „slovenski klerikalci zmerjali črez (sic) nekatere odbornike". Povedano mu bodi v brk, da je zmerjanje njegova navada, a ne naša, ki smo vrgli iz odbora nemškonacionalnega kandidata, kakor so ga vrgli ,,Koroščkovi“ pristaši iz podružnice „Ciril in Metodove družbe", kar je bilo edino prav. Ta mož, katerega je svoj čas med vsemi listi najbolj obdelaval ravno „Korošec“, ki je imenoval njegovo pisarno naravnost ekspozituro „Štajerčevo“ — ta mož je župan Pristov, načelnik nove posojilnice, koje ustanovitev „Korošček“ nekako z veseljem pozdravlja. Mož je nameraval dobiti našo posojilnico popolnoma v svojo oblast, pa ni šlo. In ker ni mogel doseči, da bi postala naša posojilnica nemška, ustanovil si je novo nemško posojilnico, katerej načeljuje. „Koroščka“ veseli, da so ljudje dvignili precej vlog in računa to na škodo slovenskih klerikalcev. Privoščimo mu to veselje in želimo nemškutarjem, „Štajer-cijancem" in „Koroščku“ mnogo osebnega dobička, katerega edino iščejo! Narodnost je liberalcem deveta briga! Kakor je videti, se počuti „Koro-šec" prav dobro v štajercijanski družbi. Guštanj - Tolstivrh. Poročil se je dne 21. listopada zaveden slovenski kmet, g. Franc Lačen z gdč. Marico Kokal. Ob tej priliki se je, nabralo za slovenske namene 3 K 20 v. Bilo srečno! Žabnice. No, snega imamo za enkrat že dosti. Padlo ga je v ravnini pol metra, kar je za voznike gotovo že malo preveč. — Nekaj se govori, da dobimo kmalu žendarmerijsko postajo, in ljudje so ji že kar stanovanje izbrali v prenovljeni hiši g. Šojerja. Zavoljo nas je pač vseeno, če jih tudi ni. Mi jih gotovo zase ne potrebujemo, ker smo mirni ljudje, in se nikoli ne pretepamo. — Voda od vseh strani na nas Žabni-čane takorekoč kar teče, a naše gospodinje se morajo vendar toliko truditi, z vodo. Opazilo se je vendar nekaj podjetnosti tudi pri nas. Gosp. Kraner in g. Šluga sta namreč iz hriba speljala vodo v svoji hiši na Filali. To naj bo zgled tudi drugim! -— Letošnje knjige Družbe sv. Mohorja prav pridno beremo. V „Zgodovini slovenskega naroda" smo zapazili nekaj tudi za nas. Tam beremo, da je neki škof Oton skoz leta 1106 pri nas dal sezidati neko kapelico. — Sploh imajo Žabnice gotovo precej zgodovine; ali bi se torej ne mogel kdo najti, ki bi v tem oziru ustregel naši radovednosti? Iskrena prošnja. Zimski čas se nam zopet bliža. Kateri človekoljub bi ne imel sočutja z ubogimi šolskimi otroki, katere tudi v tem hudem času kliče dolžnost v šolo. Nad 200 otrok obiskuje letos zopet našo ,,Narodno šolo" in večina teh otrok so otroci ubogih starišev in nujno potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke. Naznanjamo zato p. n. dobrotnikom naše slovenske šolske mladine, da nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvaterno sredo, dne 14. decembra t. 1. na korist ubogih otrok naše šole običajno božično slavnost. Obsežne priprave za to slavnost se že vršijo. Zaupljivo se tedaj obračamo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da naj blagovolijo tudi letos priti nam na pomoč z obilnimi darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do nameravane slavnosti že zelo kratek in nakupovanje in razvrstitev za toliko otrok naše čč. šolske sestre zelo mnogo časa in truda stane, tedaj dodamo še to prošnjo, da se nam blagovolijo darovi prav kmalu poslati. Za vso naklonjenost in darežljivost se že v naprej iskreno zahvaljujemo. V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 15. novembra 1910. Vodstvo »Narodne šole“. Društveno gibanje. Velikovec. (Miklavžev večer) priredi društvo „Lipa“ na praznik brezmadežnega spočetja, dne 8. decembra. Kakor druga leta, je obljubil Miklavž pridnim otrokom tudi letos prinesti lepih in dobrih darov. Začetek ob 3. uri popoldne v „Narodnem domu". K obilni udeležbi vabi odbor. Dobrlavas. (Mesečno zborovanje) priredi naše slov. kat. izobraževalno društvo zopet v četrtek, dne 8. t. m., t. j. na praznik Brezmadežnega spočetja Marijinega. Začetek točno ob v,3. uri popoldne. Kraj: »Narodni dom". Govor: Zanimivosti iz zadnjega časa doma in na tujem. Vabimo posebno može in mladeniče iz vseh naših vasi. ^ Odbor. Železna Kapla. Odbor slov. kat. izobraževalnega društva vljudno vabi vse ude in prijatelje društva na shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. decembra t. 1. „pri Bošteju" v Železni Kapli. Na sporedu je razen petja tudi igra: „Sv. Neža", igrokaz v dveh dejanjih, in govor o zelo važnem vprašanju. Vstopnina navadna, začetek takoj po blagoslovu. Pridite gotovo! Prevalje. Naše kat, delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 11. decembra, popoldne svoje mesečno zborovanje. Na sporedu je govor, pobiranje mesečnih doneskov in igrala se bo zopet lepa igra »Mlinar in njegova hči". Vstopnina 40 vin., udje polovico ! Slovenci in Slovenke, ki želite poštenega razvedrila, pridite v prav obilnem številu! Ruda. »Izobraževalno, kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico" vabi svoje ude na tretji redni občni zbor, katerega pri ledi na tretjo adventno nedeljo, dne 11. decembra 1910, popoldne ob 3. uri v gostilniških prostorih pri Fišerju v Št. Martinu po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Govori. 6. Slučajnosti. Odbor. Gospodarske stvari. Poučno potovanje kranjskih in koroških kmetov v Švico. (Dalje.) Prihodnji dan 8. julija nas vodi pot nazaj na našo prvo mesto, t. j. Curih, in odtod zopet na drugo stran proti Winterthuru. Ta dan smo imeli v programu, da si ogledamo v Winterthuru zadružno skladišče in odtam gremo naprej proti Gosavu, kjer je vse polno dobro uspevajočih si-raren v zvezi s prašičjerejo. V Winterthuru je namreč zadružna zveza, katera ima pod seboj 158 zadrug z 11.500 udi. Ustanovila se je ta zveza v letu 1887 ter je njen namen, oskrbovati zadruge z različnim blagom, kakor na pr. z umetnim gnojem, raznim semenom, stroji vseh vrst, močnimi krmili itd. Prodaja tudi na svoj račun konzumno blago in dela pri tem krasne dobičke. Pač se v tem velikem skladišču dobi vse, kar si človek le misliti more. Zidanje poslopja je stalo en milijon in zaloge je v tem lepem prostoru tudi za en milijon vrednosti. Tam se nahaja tudi krasna vinska klet, prostorna za 11.000 hi vina in v tej kleti je sod, ki drži 30.5001. Človek bi mislil, da sanja, če ogledava vse to, vendar je gola resnica. Zahvalili smo se nazadnje prijaznemu g. vodji za razkazovanje mogočnega skladišča in se odpeljali z vlakom proti Gosavu. Pred nekaj časom so v tem kraju posestniki obdelovali tudi polje, in ko so skušnje pokazale, da živinoreja zahteva veliko manj dela, a daje lepše dohodke, so poljedelstvo opustili popolnoma ter se poprijeli samega travništva. Posestniki v tem okraju so večinoma mali, imajo po 8—10 ha zemlje, to pa lepo zloženo, ter redijo po 10 krav, par bikov in par konj. Žanimala nas je tukaj poletna paša na travnikih in ta obstoji tako : Travniki oziroma sadni vrtovi so razdeljeni v tri dele. En del se rabi za spomladno pašo, pozneje za košnjo, drugi samo za košnjo, tretji del samo za pašo. Da pa živina kar črez in črez ne leta in ne pohodi vse trave, ogradijo zato en prostor; ko enkrat živina poje tukaj travo, ogradijo zopet naprej tak prostor. Nekateri posestniki imajo za to narejeno premično ograjo. Kar živina trave ne poje, se pokosi in ko poje vso travo drugod, je na prvem mestu že zopet zrastla, pa se jo ogradi tu in tako gre naprej. Našim gospodarjem se bo zdelo čudno in škoda za lepo travo, ali skušnje učijo, da ima to velike prednosti. Prvič odpade košnja zelene krme, drugič ni treba živine krmiti ter ji streči in živina se tako najbolj naravno preživi. Omeniti je še, da je taka paša tudi travnikom koristna, ker se gosti travniška ruša, Ker pa živina travo močno popase, se mora zato tudi močno gnojiti, kar se v tem kraju tudi resnično izvršuje. Marsikdo tega ne bo odobraval, ali tamošnji kmetje se močno hvalijo s tem. Ker smo bili namenjeni ta dan v Št. Galen, odpeljali smo se tja na vozovih in si med j^otom ogledali več siraren. katere delujejo jako dobro in so slično zidane druga drugi, samo z razločkom pri gonilni sili, ker so nekatere na paro, druge zopet s petrolejevo kurjavo itd. Te sirarne so vse zadružne, v rokah jih pa imajo najemniki. Pri vseh je pa zveza s prašičerejo ter jih ima en posestnik po 200—300, katere opita s sirotko, za priboljšek z zmleto koruzo in ječmenom. Krasne so bile te živali in lepo je hoditi po takih svinjakih, ali še lepše je za onega, katerega last so prašiči, ker tako lepe denarje skupi zanje. Vse te prašiče pa nakupijo prej, stare tri do štiri in pol meseca. Izvrstna je gnojnica, ki se nabira od prašičev in jo lastnik prav lahko proda, kajti posestniki jo zelo radi kupujejo; skoraj neverjetno, toda resnično je, da dobijo nekateri črez 2000 K samo za gnojnico. Pri nas se pa pusti vse te dragocenosti, da teče gnojnica po cestah in odtam naprej zopet v kako vodo, da ni nobene koristi od nje. Po teh sirarnah se izdeluje jako okusen sir, katerega se pošilja na vse kraje, še celo v Ameriko ga transportirajo in ga prodajajo 100 kg za 150 K in še dražje. Kar čudno se nam je zdelo, ko smo se peljali nekaj časa, četrt ure ali še ne, pa je bilo treba zopet izstopiti, ker tako gosto skupaj stojijo tukaj sirarne ; zraven pa delujejo vse zelo napredno. Ko smo tako pre- Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Felleijev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama ! Dvanajsterica za poskugnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Peli er v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). gledali te zadruge z velikim zanimanjem, smo se odpeljali naprej proti Witembachu, kjer se nam je razkazala zopet ena sadjarska zadruga, in od tam v Št. Galen. Po večerji v gostilni pri Jelenu smo se podali kmalu k počitku, kajti drugi dan nas je čakalo najhujše na našem potovanju, in to triurna pešpot na planino Parpau. (Dalje prihodnjič.) Vabilo na ki se priredi v proslavo osemdesetletnice Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. u »Narodni soli“ družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Delihuvcu na kvatrno sredo, dne 14. decembra 1910 ob 2. uri popoldne. Spored: 1. Petje: »Božična.« Chlondowski. 2. »Presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. k osem- desetletnici« (Štangl Micka.) 3. Slavnostni govor. (Mesner Juri.) 4. Petje: Cesarska pesem. 5. Deklamacije: d) »Posdrav.« (Arnold Anica.) 6) »Devet korov angelov.« (Mat Micka.) c) »Volitev stanu.« (Uprizorijo učenci 1. razreda.) c) »Koledniki in kuharice.« (Uprizorijo učenci in učenke 2. razreda.) d) »Ubit vrček.« (Škof Pavla.) e) »Novoletna.« (Schweiger Franc.) f) »Kameniti ribič.« (Kuhar Anton, učenec 4^ razr.) 6. Veseloigra: »Dr. Vsesnal in njegov sluga Stipko Tiček.« (Predstavljajo učenci 4. razreda.) 7. Petje: »Domovini« in »Planinarica.« 8. Druga igra: »Sv. Julija.« (Igrajo učenke 4. razreda.) 9. Petje: »Venec narodnih pesmi.« (Sestavil Ferjančič.) 10. Razdelitev božičnih daril. K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske šolske mladine vodstvo »Narodne šole«. Književnost. Ravnokar je izšla v drugi izdaji velezani-miva knjiga: „Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju44. Spisal Anton Kržič. Samozaložba. Prodaja »Katoliška Bukvarna,t. Cena 1 K 60 vin. broš., 2 K v platno vezano, za pošto 20 vin. Knjiga opisuje najimenitnejši predmet v človeškem življenju: »Našo srečo". Saj si pač nihče izmed nas bolj ne želi nobene reči, nego sreče. Knjiga je spisana na zanesljivi podlagi: Zemeljsko srečo si pridobi le oni, ki tako živi, da si služi večno srečo v nebesih; ker je ista pot do časne in večne sreče. Torej je to delo hkrati nekakšna preprosto pisana apologetika. To ime zasluži še tembolj, ker najnevarnejša krivoverstva nove dobe slone uprav na napačnem umevanju človeške sreče. V istem zmislu je nekakšna izpopolnitev »Knjige o lepem vedenju" in »Zlate knjige". Naslov: »Osmero blagrov" je opravičen v tem, ker je vsa tvarina zasnovana in razpre-deljena na podlagi onih čednosti, ki jih je Jezus posebno poveličeval. Knjiga je precej obširna in se je še nekoliko povečala v novi izdaji. Pisatelj je namreč hotel temeljito rešiti ta problem ter se ozirati kar moč na vse, kar se mu je zdelo bistveno potrebno v pojasnilo tega predmeta. Hkrati je pa obravnava tudi zato bolj obširna, ker se nakratko ne da dovolj mikavno pisati. »Sreča" in »veselje" pa se pač mora obravnavati v bolj veseli in prikupni obliki. V to svrho so zlasti dobro došli mnogi zgledi in razne primere, ki blagodejno prepletavajo teoretiške opise. —-Radi pritrdimo besedam, ki jih je zapisal pisatelj v priporočilo drugi izdaji: »Ta knjiga ni, kakor mnoge druge, da bi jo čitatelj kot kako povestico, kar slastno prebravši, vrgel v kot ter se nikjer nikdar več ne zmenil zanjo. Želim, da bi bila nekakšna družinska knjiga, ki naj se opetovano čita iz nje, skupno in posamič, ker šola zemeljske sreče je pač šola, ki se konča šele z zadnjo uro." Kaj je novega po svetu. Za Miklavža se pokupi navadno največ vsakovrstnih koledarjev. Skoro vsak stan ima dandanes že svoj koledar, ki ga pa ne dobiš lahko za par vinarjev, ker založnik zbog malega natisa s tako nizko ceno ne more pokriti nabavnih stroškov. Edino pri takoimenovanem ljudskem koledarju, pri naši »Družinski Pratiki", ki jo dobi vsak, dokler je še kaj zaloge, za borih 24 vinarjev, je to mogoče, ker se tiska v mnogo tisoč izvodih. Dobite jo pri vsakem trgovcu v mestu ali na deželi, kjer je ni, naj se naroči naravnost pri založništvu »Družinske Pratike" v Ljubljani. Za tako mal denar ne dobite nikjer tako vsestransko ustrezajočega koledarja. 40. državno loterijo za civilnodobrodelne namene in se b0 vršilo žrebanje 15. decembra t. 1. Igralni načrt te priljubljene loterije je tokrat posebno bogat in izkazuje 26.738 dobitkov v skupni vrednosti 620.000 K, med njimi glavni dobitek v znesku 200.000 K, nadalje dobitki za 50.000 K, 30.000 K, 20.000 K itd. Vsi dobitki se izplačaje v gotovini. Srečke po 4 K se dobivajo v tobačnih trafikah, loterijskih kolektnrah, menjalnicah itd. Največja trgovina z oblačilnim blagnm =........ :■■■■: V Celovcu. ........ Zaradi poznejše oddaje trgovine redka > prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Hnton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Nemškutarska zmaga. V Slovenski Bistrici na Spodn. Štajerskem so pri občinskih volitvah zopet zmagali Nemci in nemškutarji. Linhart, urednik »Štajerca", je v »Štajercu" trdil, da ni izdal svoje narodnosti. Ob tej zmagi nasprotnikov pa je zapisal v »Štajercu": »Zmaga je torej naša!" Kdo pa je potem izdal svojo narodnost, če ne tisti, ki se veseli zmage najhujših nasprotnikov slovenskega naroda in se še bije ob prsi: »Zmaga je naša!" Tako govorijo narodni odpadniki! Zato imenuje Linhart v »Štajercu" lutrovsko »Allg. Bauernzeitung" bratski list. Gliha vkup štriha ! Po Najvišjem povelju Nj. c. in h. Pp. Veličanstva. 40. c. hr. državno loterija za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 20.728 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 620.000 kron. Glauni dobitek iznaša 200.000 gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne IS. decembra ]910. = Ena srečka stane 4 krone. = Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih kolektnrah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. k. raunateljstua loterijskih dohodkoo (oddelek za državne loterije). Ricmanje zopet v naročja katoliške cerkve. V nedeljo dne 20. m. m. so praznovali v Ricmanjih blizu Trsta znamenito in redko slavje. Kakor znano, so pred 11 leti Rie manj ci izstopili iz katoliške cerkve in hoteli v pravoslavje. Ta korak so povzročili razni tuji podpihovalni elementi, ki so spravili Ricmanjce iz popolnoma drugih kakor verskih in poštenih namenov iz vsakega ravnotežja. V nedeljo so se Ricmanjci povrnili v katoliško cerkev. Kot odposlanec sv. očeta je prihitel med nesrečne zapeljance goriški nadškof dr. Sedej. V cerkvi, ki je bila 11 let zaprta, je krstil 46 in birmoval 156 oseb. S tem je končana zelo mučna afera, ki je vzdignila mnogo prahii. Gotovi krogi so menili, da bodo z zaslep-ijenjem ubogih Ricmanjcev najlažje pričeli s sistematično, protikatoliško agitacijo na našem jugu. Ker je ta propaganda naletela na zdrav odpor, zapustili so ti netilci prepira Ricmanjce in jih prepustili lastni usodi. Sedaj so Ricmanjci spoznali svoje zmote, uvideli so, da se jih je hotelo samo izrabljati in so se vrnili. V letih, ko so živeli Ricmanjci v odpadništvu in niso imeli duhovnika, je opravljal duhovniške posle ricmanj-ski župan Berdon. Krščeval je, poročal je, vodil je pogrebe, z eno besedo: bil je nekak napol-župnik ricmanjski. Sedaj bodo nastale zopet urejene razmererin bo opravljal zopet vse to duhovnik. Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elza-Fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za posknšnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8‘60 franko. Izdelovatelj samo E. V. Feller v Stnbici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). XX XX. državna loterija za civilnodobrodelno namene. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov priredi Najboljše spričevalo za izbornost „pravega: Francka” je, da se na vse načine poskuša izrabiti sloves imena „Franck” za manj vredne proizvode. Zategadelj je dobro paziti na spominsko besedo previdne gospodinje: »Franck z kavnim mlin- 1 čkom”. Oni zabojčki in za- ' v • vi • ! • -v Tovarniška znamka. vojeki kavmih suroga- tov, kateri tega »kavnega mlinčka” nimajo kot znamenje, niso pravi »Franck”. — Zato previdnost pri nakupovanju! ! Podrobne cene pravega »Franckovega” pridatka k kavi: V 72 74 1 s kg zabojčkih 52 28 24 vin. V 74 Ve Vil kg zavojčkih 20 14 8 vin. •1. zeude Y 2583, 10 : 10 I. F. Tržne cene v Celovcu 24. listopada 1910 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica .... 22 14 10 Rž 18 — 18 64 10 86 Ječmen .... Ajda 17 14 17 80 8 38 Oves 17 — 18 5 92 Proso Pšeno .... — 28 57 18 Turščica .... — — 16 80 9 60 Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . — — 8 44 3 80 Deteljno seme . . — Seno, sladko . . 6 7 50 „ kislo . . . 5 6 Slama . . . 4 5 Zelnate glave po 100 ko SOV 8 9 Repa, ena vreča . — — 1 20 — — Mleko, 1 liter . — 24 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) ■ 1 ha 3 — 3 20 Surovo maslo (putar), 1 3 — 3 60 Slanina (Špeh), povou -, 1 n 2 40 2 60 „ „ surova, 1 v 1 90 2 10 Svinjska mast . 1 2 20 2 30 Jajca, 1 par . . — 24 26 Piščeta, 1 , 2 40 2 60 Race 4 — 4 50 Kopuni, 1 . — — 30 cm drva, trda, 1 » i3 . 3 20 3 60 30 „ „ mehka, 1 , 2 80 3 — Počrez 100 kile gramov Živina živevage zaklana O 13 od do od do od do •1 1 V k r o n a h Ph Ph Konji — — — _ Biki Voli, pitani . . 510 580 — — 184 5 4 „ za vožnjo 486 500 — — — 6 4 Junci 374 1 1 Krave .... 300 448 80 — — 40 19 Telice Svinje, pitane . . — — — — 150 160 60 60 Praseta, plemena 26 54 — — 110 60 Ovce Loterijske številke 26. novembra 1910: Gradec 64 76 59 45 44 Dunaj 30 81 7 52 48 Poživljenje krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delo •1 vanja, utrjenje kože proti prehlajenju se doseže, če rabimo Za umivanje glave, ust, oziroma zobov in za olepšanje'polti je neobliodno potrebno Diana-francosko žganja. Baš zdravnik Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Domač prijatelj Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Cena male steklenice K —‘50, srednje steklenice K ISO, velike steklenice K 2’40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3r. Darovi. IV. izkaz darov za „S. D. D.“ Mil. gosp. prošt M. Randl 100 K. Preč. g. dekan Čemer Sim. Velikovec 20. Č. g. Lončarič, Št. Jurij Tab. Štajersko 5. 0. g. Konrad Mente, Št. Jakob v Rožu 5 K. Velikodušnim darovalcem: Bog plačaj! Naj bi se čitatelji ,,Mira“ posebno na dan sv. Miklavža spomnili z darovi tudi „S. D. D.“. Tako bi trenotno svoj dar naslovili na najvrednejši naslov. ,,Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju“ je razdelilo meseca novembra med revne visokošolce 1075 K, v nadi, da se oglasi večje število podpornikov, dobilo je pa letos samo 88 K. Veliko potrebnih prosilcev se je moralo vsled pomanjkanja sredstev odkloniti. Da se beda naših uhogih dijakov vsaj nekoliko olajša, preprosimo vse tiste, kateri so prejeli položnice, a se do sedaj niso odzvali, kakor tudi druge rojake, da pošljejo vsaj malo podpore temu prepotrebnemu društvu. Prosimo torej nujne pomoči! Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident južne železn. v p., Dunaj III. Reisnerstrase 27. Ustnica uredništva. G. A. K. v K. Sem naknadno bral, prej pa ni bilo čuti o zadevi ničesar. Slovenske pozdrave! G. V. na K. Zastarelo, pa o priložnosti se bo uporabilo. Zdravi ! Č. g. Tomaž Ulbing. Potrjujemo, da niste Vi pisali dopisa Dobrlavas. ,,Prihajajo poročila . . .“ v 47. štev. „Mira“. Potrjujemo še več, da z dopisom sploh niste v nobeni zvezi in zanj niti vedeti niste mogli, ker nam je došel od čisto druge strani. Več dopisov smo morali zaradi pomanjkanja prostora odgoditi do prihodnje številke. — Kar ne zastari, pride! Tiskarna Drnžke sv. Mokarja o Celoocu ima sledeče tiskovine na prodaj : Za župnijske urade: Stolni red, slovenski, v velikosti 53X42 cm, iztis Keši dušo ! Spomin na sveti misijon, 16 strani. 1 iztis ...................................... 100 iztisov...................................... 500 iztisov...................................... 1000 iztisov..................................... Angelska služba ali pouk, kako se pri sv. maši streže. 1 iztis.................................. 12 iztisov................................ Litanije presv. Srca Jezusovega s posve-tilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu. 25 iztisov....................................... 50 iztisov....................................... 100 iztisov ‘.................................... Po pošti 10, 20, oziroma 30 vinarjev več. Tri božje čednosti. 100 iztisov 80 vin., po pošti Molitve na čast sveti, s trnjem kronani božji glavi. 25 iztisov....................• . . . . 50 iztisov................................. 100 iztisov................................ Po pošti 20 vinarjev več. K n n n n n n —TO -TO 3‘— 12'— 20’— —TO 1 — ” 2.80 „ 1’— n —'50 „ —'90 „ 1-60 Jožef Božič o Celoocu Beljaška cesta šteu. 14 priporoča svojo trgovino s špecerrskim blagom ter deželnimi pridelki, kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšp postrežbo. Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano olje za večno luč, ^bi