Prikazi in ocene Joseph Bobik Aquinas on Matter and Form and the Elements. A Translation and Interpretation of the 'De principiis Naturae' and the 'De Mixtione Elementorum' of St. Thomas Aquinas. University of Notre Dame Press, Notre Dame, Indiana 1998, 325 str. Leta 1252 so bile, po nekaj deset- letjih prepovedi, v kurikulum fakultete v Parizu vključene »nove« Aristotelove knjige libri naturales, Metafizika in Niko- mahova etika. S tem s e j e znatno razširil tedanji univerzitetni učni načrt, hkrat i pa se je izredno povečalo tudi zanimanje za filozofijo narave. Začel se je proces asi- milacije »nove vednosti« v krščanski uni- verzum, proces, v katerem so bili najbolj dejavni nekateri teologi (Robert Grosse- teste, Albert Veliki, Roger Bacon, Tomaž Akvinski), ki so že šli skozi univerzitetni sistem, so pa bili na neki način primora- ni na novo premisliti »krščanske resni- ce« v luči na novo odkrite vednosti. Po drugi strani p a j e tudi ta, na novo odkri- ta vednost zahtevala temeljito refleksijo in sistematizacijo. V kontekst premisleka in sistematizacije nove vednosti sodita tudi dve kratki delci Tomaža Akvinske- ga, katerih prevod in interpretacijo pri- naša Bobikova knjiga Aquinas on Matter and Form and the Elements. A Translation and Interpretation of the 'De principiis Na- turae ' and the 'De Mixtione Elementorum' of St. Thomas Aquinas. Prvo delo j e nekak- šna sistematizacija prvih dveh knjig Ari- stotelove Fizike in pe te knjige Metafizike (ob zna tnem upoštevanju Averroesovih in Avicennovih komentar jev) , d rugo pa poda ja Akvinčeve nazore o »mešanju« elementov. Vendar pa Bobik Akvinčeve filozo- fije narave ne bere v kontekstu srednje- ga veka (besedila ne pojasnjuje z viri, ne sooča ga z ostalimi srednjeveškimi avtoiji itd.), temveč želi, kot pravi sam, »ponu- diti inteligibilno in terpre tac i jo nazorov Tomaža Akvinskega o naravi fizične real- nosti«, n e da bi pri t em izhajal iz števil- nih že obstoječih interpretaci j . Rečeno drugače , Bobik želi na podlagi besedi l T o m a ž a Akvinskega razviti »kar se d a pristno, n e p o s r e d n o in n e o b r e m e n j e n o filozofijo«. Pri tem ima na jp re j v mislih T o m a ž e v m l a d o s t n i tekst , n a p i s a n za »brata Silvestra« v letih 1252-56, De prin- cipiis naturae, katerega prevod in izčrp- na razlaga težavnejših delov besedila tvo- rita prvi del knjige, in kra tko besedi lce De mixtione elementorum, nap isano okoli leta 1270 ali malce kasneje, katerega pre- vod in in t e rp re t ac i j a tvori ta d rug i del knjige. V t ret jem delu knjige skuša avtor, na podlagi o m e n j e n i h spisov in krajših ali daljših odlomkov iz d rug ih del, ki os- vetl jujejo Tomaževe nazore o materi j i , obliki in e l e m e n t i h , pojasni t i dvoje: v kakšnem razmei ju sta po Akvinskem obe sestavi - sestava mater i je in oblike ter se- stava e lementov - m e d seboj in do fizič- nih substanc, v katerih sta, ter ugotoviti, ali to, kar Akvinski trdi, p renese kri t ično anal izo . Če t r t i de l kn j ige , o k a t e r e m p r e d p o s t a v l j a m , d a n a j b i p o m e n i l »pristno, n e p o s r e d n o in n e o b r e m e n j e - no filozofijo«, p a j e zbir raznih topik, v katerih skuša Bobik pr imer ja t i sodobne fizikalne teorije e lementov in Akvinčeve nazore o nj ih, z »upan jem, da b o d o so- 200 Prikazi in ocene dobni nazori in nazori Akvinskega osvet- lili d rug drugega«. Medtem ko sta prevod in interpre- tacija (skupaj z razlagami nekaterih, za sodobno bralstvo nejasnih mest) Akvin- čevega besedila per t inentna in plavzibil- na, velja za tretji del poleg tega tudi to, d a j e zelo informat iven. V n j e m skuša Bobik na podlagi De principih naturae in De mixtione elementorum ter ostalih rele- vantnih besedil pojasniti, kaj j e Akvinski menil o vlogi elementov v sestavi fizičnih substanc, in ugotoviti ali j e njegova teo- rija, ob predpostavki, da spre jmemo te- mel jna izhodišča Tomaževe filozofije, sprejemljiva ali ne. Vprašanja, k i j ih Bo- bik zastavlja Akvinskemu in na katera skuša s pomoč jo njegovih besedil tudi odgovoriti, segajo od tega, ali mora biti naravna, fizična substanca, k i j e sestavlje- na iz elementov, nu jno sestavljena tudi iz pr imarne materije in substancionalne oblike (in če j e tako, ali so po tem ele- men t i sestavni deli bistva subs tance) , prek problemov z def ini ranjem elemen- tov in njihove vloge v definiciji »mešane- ga« (iz več elementov sestavljenega) te- lesa, vse do vprašanj, ki zadevajo vlogo elementov v stvarjenju. Tako Bobik gle- de vprašanja definicije elementov odgo- varja na vprašanje, ali so ti elementi , ki so telesa, sestavljeni iz materi je in obli- ke. Ce so, ali ima materija vseh štirih ele- mentov kaj skupnega? Ali ima kaj skup- nega oblika vsakega od elementov? Če j e tako, ali ima jo p o t e m s k u p e n rod in skupno specifično razliko? To so vpraša- nja, ki zadevajo e l emen te v splošnem, podobna vprašanja pa j e t reba postaviti tudi posebej za vsakega od teh elemen- tov. Kaj j e materija e lementa zemlje? Kaj j e oblika tega elementa? Na podlagi ci- tatov iz raznih besedil (v katerih j e drob- na sled, ki vodi k odgovoru na zastavlje- no vprašanje, velikokrat umeščena v po- polnoma drug kontekst od obravnavane- ga problema) rekonstruira Akvinčev od- govor na vprašanje. Ce j e tretji del knjige na ravni pri- ročnika zanimiv in informativen, pa to ne drži za četrti del, v katerem skuša av- tor s primerjavo teorij pojasniti tako To- maževe nazore o elementih, kot tudi so- dobne fizikalne teorije. Bobik skuša z Akvinčevim konceptua ln im apara tom elementov, substancialnih oblik, moči elementov, dispozicij, aktualnosti in po- tencionalnosti, »mešanih« teles itd. po- jasniti razmerja, funkci je in delovanje kvarkov, protonov, elektronov, nevtro- nov in ostalih delcev, ki sestavljajo kon- ceptualni aparat sodobne fizike. Tako na primer govori o tem, da substancialna oblika kvarka, ki vstopa v konstitucijo protona, ni dejansko prisotna v protonu, da ima vsak proton svojo substancialno obliko itd. Na podoben način se loti tudi kozmogonije judovskega filozofa Nah- manidesa (Moses ben N a h m a n 1194- 1270) iz njegovega komentai ja Tore(Ge- nesis 1,1), v katerem ta opisuje stanje uni- v e r z u m a v t r e n u t k u n e p o s r e d n o po stvarjenju kot zgoščeno mater i jo »na zelo majhnem prostoru, ne večjem kot zrno gorčice« in n jeno nadaljnjo širitev. Njegove nazore o stvarjenju in razvoju vesolja primerja z Akvinčevimi in ugotav- lja, da ti niso inkompatibilni z Nahmani- desovimi, ampak j ih dopolnjujejo in iz- popolnjujejo, obe teoriji pa razume kot nekakšno anticipacijo sodobne teorije Velikega poka. »Biblija nas bo poučila o resnici fizičnega sveta, znanosti pa bodo to resnico potrdile«, polaga Bobik na je - zik Nahmanidesu. V čem j e zmota pristopa, ki išče ne- kašne prefiguracije sodobnih znanstve- nih teorij v preteklosti, ne glede na to, katera avtoriteta (Tora, Biblija, Nahmani- des, Akvinski...) naj bi anticipirala dolo- čeno sodobno znanstveno teorijo? Ena raven problema j e seveda v tem, da teo- 201 Prikazi in ocene rija Velikega poka o razvoju vesolja, če se o m e j i m s a m o n a ta p r i m e r s o d o b n e znanstvene teorije, o kateri Bobik meni , da s t a j o na podlagi Tore oziroma Bibli- j e nekako razvila že Nahmanides in Ak- vinski (in tako implicira, da Biblija vse- b u j e resn ico o fizični stvarnosti , ki j o mora znanost samo še potrdit i) , seveda ni edina plavzibilna sodobna kozmološ- ka teorija. Ko je leta 1981 slavni kozmo- log Stephen Hawking sodeloval na kon- ferenci o kozmologiji, ki so j o v Vatika- n u priredili jezuiti , j e papež Janez Pavel II. na audienci po končani konferenc i zbrane znanstvenike poučil, d a j e popol- noma v r edu preučevati razvoj vesolja po Velikem poku, da pa ni povsem primer- no , če poskuša jo razumet i sam Veliki pok, k i je t renutek Nastanka in tako delo Boga. Hawking, k i j e na tej konferenc i govoril o možnosti, d a j e prostorčas kon- čen, da pa n i m a mej , kar pomen i , da n ima začetka, oziroma t renutka Nastan- ka, pr ipominja , da g a j e veselilo, da ga, ker papež ni poznal njegovega ekspoze- ja , ni doletela enaka usoda kot Galileja. T o d a bolj kot ta kvazidejstvena ra- ven p rob lema j e p o m e m b n a teoretska n e u t e m e l j e n o s t Bobikovega poče t j a - predpostavlja namreč, d a j e mogoče pri- merjati dva tako radikalno različna kon- ceptualna univerzuma, ko t j e univerzum sholastične filozofije narave z vsem in- s t rumenta r i j em, ki ga ta uporabl ja , in neko sodobno, na popo lnoma drugi epi- steme u temel jeno in razvito kozmološko teorijo. Zakaj v Akvinčevi prvotni, bre- zoblični materiji ni mogoče videti zamet- kov sodobne fizike delcev, ki na j bi se po Bobiku nagibala k t emu, da bi j i m pripi- sovala vse m a n j in m a n j lastnosti, in na j bi se tako nekako u jemala z Akvinčevo prvotno materi jo? Najpre j zato, ker pr- votna, brezoblična mater i ja ni n ikakršna spec i f ika T o m a ž a Akvinskega. Ravno tako bi lahko rekli, če s p r e j m e m o Bobi- kov način mišljenja, d a j e s o d o b n a teo- rija delcev anticipirana v Aristotelovi prvi materij i , ki j o j e Akvinski povzel (ne tr- dim, d a j e Akvinski zgolj aristotelik v krš- čanski preobleki ) . S tem pa p r i d e m o do vprašanja, kdaj j e sploh pe r t i nen tno pri- mer ja t i dve teoriji , kdaj lahko r ečemo, d a j e en avtor ali ena znanstvena teori ja anticipirala drugo? Predvsem takrat, ka- dar ne gre zgolj za zunanje u j eman je ozi- r o m a aplikacijo enega koncep tua lnega univerzuma, enega koncep tua lnega po- lja na drugo , a m p a k za no t ran je , struk- tu rno u j eman je m e d dvema konceptual- n i m a u n i v e r z u m o m a v d o l o č e n i h toč- kah. C a n g u i l h e m j e to p r e g n a n t n o izra- zil v svojem č lanku »Objekt zgodovine znanosti« z nas lednj imi besedami: »Do- kler kri t ična analiza tekstov in del, ki se j i m pribl ižamo skozi hevr isdčno zgosti- tev t ra janja ni j a s n o dokazala, da obsta- j a pri e n e m in d r u g e m raziskovalcu isto- vetnost p o m e n a vodilnih konceptov, is- tovetnost sistema konceptov, iz kater ih p r e d h o d n i dobi jo svoj smisel, p o t e m j e vmeščanje dveh znanstvenih avtorjev v logično sosledje od začetka do dovršitve ali od anticipacije do realizacije ume tno , a rb i t ra rno in neus t rezno av ten t ičnemu pro jek tu zgodovine znanosti.« Matjaž Vesel 202