Marifcorsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dno 20. decembra 1929 je bilo pripeljanih 74 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad od Din 150 do 200; 3—4 mesece stari od Din 350—400; 5—7 mesecev 3tari od Din 450—500; 8—10 mesecev stari od Din 550—850; eno leto stari od Din 1000—1200. En kg žive teže od Din 10 do 12.50; en kg mrtve teže od Din 17 do 18. Prodanih je bilo 45 svinj. Letsšsife viao bo imelo dovolj kupcev. Že sedaj prihajajo iz Avstrije gostilničarji in vinski trgovci po naša dobra letošnja vina v Slovenskih in Ljutomerskih goricah. Ker je bilo vinske^a pridelka razmeroma malo, so kmetske vinske zaloge letošnega vina že po večini razprodane. 3EŁj feo s i3iŁr<mic9. Od več strani smo dobili vprašanja, ali bo trta šroarnica res prepovedana in se vino od »marnice ne bo smelo prodajati. Da ne bo kdo napačno poucen, pojasnjujemo, da je sedanja vlada, oziroma kmetijski minister izdelal zakon o vinu, ki naravnost določa, da se šmarnica ne bo sm?!a več saditi in vino od te trte radi svoje manj vredne in škodljive vsebine ne bo smelo v promet. To se pravi, po gostilnsth in vinskih trgovinah ga pod strogo kaznijo ne bodo smeli več prodajati. Ta določila bodo stopila v veljavo leta 1932. Ali bo po tem terminu res treba trto šmarnico izsekati in ali se tudi za domačo rabo ne bo smelo rabiti šinarnice, o vsem tem se bo gotovo pravočasno uradno vse pojasnilo. Radi tega prezgodnje razburjenje radi šmarnice ni na mestu. Mlade trte bo pač treba precepiti. Hranilne vloge. Po statistiki, ki jo vodi odsek Narodne banke, je znašalo stanje hranilnih vlog pri vseh bankah v naši državi koncem drugega četrtlctja 10.967 milijonov Din, koncem tretjega četrtletja pa so zrastle hranilne vloge na 11.095 milijonov Din. Tukaj pa niso vračunane hranilne vlogo pri kreditnih zadrugah, vloge na čekovnih računih pri poštni hranilnici in žiro računih pri Narodni banki. ReTrizi|a naše carmske tariie. Sedaj se vrše poizvcdbe in razprave o reviziji naše carinske tarife, ki je v veljavi od leta 1925. Revizija jugoslovanske tarife gre za tem, da se izvedejo potrebne poprave v carinskih postavkah industrijskih proizvodov. Drugače pa bo ostalo pri današnjem stanju. Cilj revizije je, da se odpravijo nepotrebne visoke carine tistih industrij, ki v zadnjih štirih letili niso mogle dokazati pravica do obstanka. Na ta način se bodo razbremenili potrošilci in se bo omogočilo, da bodo lažje prenašali morebitno zvišanje carin pri tistih proizvodih, za katere je carinska zaščita danes prenizka* pa so dotične industrije za življenje sposobne. Znižanje bo treba doseči predvsem tam, kjer so preveč obremenjevale našega kmetovalca. Zakonska stabilizacija dinarja. Ob priliki desetletnice Narodne banke ja njen guverner podal zelo zanimivo izjavo o delu banke. Izjavil je tudi, da j6 že prišel čas, ko bo treba izvesti končnoveljavno zakonsko stabilizacijo naše valute. Stabilizacija dinarja ne bo ničesar druzega kot vzakonjenje današnjega stanja s tem, da bo sedanji tečaj dinarja proglasil za zakonsko enakovrednost proti ostalemu tujemu denarju. Stabilizacija se bi torej izvedla pr! sedanjem tečaju od 9.1275 švicarskega franka za 100 Din. S tem bi torej tudi Jugoslavija prišla do zlate valute. Mestna hranilnica v Mariboru obrestuja počenši s 1. januarjetn 1930 hranilne vloge brez odpovedi po 5>i%, vloge proti trimesečni odpovedi pa po 7'A%. Retni davek plačuje hraniinica sama. Z ozirom na preureditev prostorov in vpeljavo novega knjigovodstva, se obresti pripisujejo izjemoma šele s 1. februarjem 1930. — Ravnatelistvo. 1576 Nova pivovarna tjostilničarjev draĄske baiisvine. V Laškenj se je že vršil sestanek gostilničarjev iz dravske banovine v svrho ustanovitve gostilničarske pivovarne v Laškem. Izvolil se je nato 12 članski pripravljalni odbor ter širši pripravljalni odbor, v katerega pride še po cn zastopnik gostilničarskih zadrug. Kot osnovni kapital se je določilo 15 do 20 milijonov dinarjev. Tudi se je sklenilo, da se pritegnejo k akciii tudi trgovski krogi iz dravske in savske banovine. Z gradnjo se prične takoj spomladi in bo pivovarna stala ob železniškem tiru v bližini samega mesta. Stavbeni prostor je že zasiguran in bo stal približno 300.000 Din. Kmrtovalci! Emetljska družba f« vaša zastopnlca. Kmetijska družba v Ljubljani je ustanovljena kot kmetijsko stanovsko društvo in kot tako ima dolžnost sprejeti kot člane vse kmetofralce. Vsak izmed njih je ie radi lastne koristi dolžan postati njen član, razen tega pa pridobiti tudi svoje sosede za to. Članarina Je |tak tako nizka kakor pri nobenem društvu, ki izdaja svoje glasilo; znaša letno le 20 Dln. i Največjega pomena za našo kmetijstvo je, Ha šteje Kmetijska družba čim več članov. to pa ne radi nje, ampak radi kmetovalcev eattiih. Če bo štela družba 40.000 članov namesto ledanjih 20.000, bo z mnogo večjim pritlBkom lahko vplivala na oblasti in na zakonodajo kmetijstva in kmetijskega stanu. Čira močnejša bo družba, tem preje bo tudi iSosegla ideal naših kmetov, za katerega se že lako dolgo borijo, to je zakonito uvaževanje njih stanu, oficijelno zastopstvo v kmetijskl gbomici. Potem še le bo tudi naS kmet lahko rekel, da je enakopraven z ostalimi stanovi, ki imajo že davno svojo zakonito zajamčenj« itanovske zbornice. Dokler pa se sam ne bo brigal za svojo družbo, tako dolgo tudl ne toore zahtevati, da bi ga upoštevali merodajnl fiinitelji. To so razlogi, ki silijo kmeta, da pristopl kot član h Kmetijski družbl in prldobl tudl rvoje sosede. da store isto. Samo y skupjiOBti fe raoč. Fobtranje Clanarine za leto 1830. Ker je posebno letos Izredene važnosti, 3s Je jllanarina, kl znaša le 20 Din, čimprej pobrafea In doposlana družbi v Ljubljano, j» KmeJijska družba pozvala vse načelnlk« kmatij|kih podružnic, da nemudoma razglasijo kralu primernim načlnom to nabiranje fianor. Bodisi z razglasom pred cerkvijo ali T oerfcvi, bodisl potom Sole ali potom nalepljenlh jjglasov, bodisi 8 pobiranjem od uda do uda, te naj kmetovalcl pozovejo, da brez oklevan}« plačajo članarino xa leto 1930. Seznam ftlanov ¦benem s članarino vred se mora doposlatl Kmetijski družbl voaj do 15. januarjal Načelniki podruznlc so dolžni sprejetf vsaEega kmetovalca, pa tudi vsako drugo oeabo kot člana Kraetijske družbe. g 5 druzbanlb ijravil pa odloča, kateri lsmed priglaSenlh Je redni, kateri izredni 81an. član Kmetijska drnžbe Je lahko vsaka neomadeževana in samotljpVft** Da oseba, ki se praktlčno ali teoretično bari t kmetijstvom. Člani so redni in lzredni. Za redne člano, katerim izkljufino prfsfo^ •ravica glasovanja na zborovanjih ter aktivna m pasivna volilna pravica v društvene zastope, se sprejemajo le osebe, kl se dejansko baVijo 8 kmetijstvom, bodisi kot lastniki, bodisi kot užitniki ali zakupniki posestev, od katerlh je predpisana zemljarina, ter red« najBnanj eno lastno govedo, In pa osebe, kl so dovršile z uspehom strokovno-kmetijsko ali Jozdarsko srednjo ali visoko šolo ali živinoIdravniško visoko šolo, dokler izvršujejo \zključno svoj strokovni poklic. Vse druge člane je smatrati za izredne 81a»e (§ 5). Podiužnice. Glavni odbor določa, kje naj ae ustanavljajo podružnice. Ustanovltav podružnlca Ja dopn•tna takrat, kadar ima štetl podružnlca najBtanJ 20 člaaov. Ustanovitev podružnice mora glavni odbor »sekakor dopustitl, če se priglasi za podruz•lco najmanj 80 članov. Podružnico je Steti za ustanovljeno, kakor fcltro se je vršil ustanovni občni zbor in bil bvoljen odbor podružnice. podružnice, ki niso samostoine iuridične osebe, imajo nalogo, pospešovati napredek kmetijstva, skrbeti za sredstva v prospeh posaineznih vrst kmetijstva, prirejati v svojem okolišu na svoje stroške kmetijske razstave, napravljati drevesnice in trtnice, dobavljati za svoje člane od glavnega odbora gospodarske potrebščine pod pogoji, ki se objavljajo v družbenem glasilu, ter uporabljatl drutbeno knjlžnlco. (§ 33.) ¦»'VI Podrainlčn! odbor. > j • Redol Elani podružnica volijo ba ob'?nem sboru is svoje srede po predpisih | 88. do S2. pravil oa tri leta odbor, obstoječ \z najmanj potih Clanov, kateri iz svoje srede izvolijo podružničnega predsednika in podpredsednika ter po potrebi tajnika In blagajnlka. Odbor je takoj po Izvolitvi naznaniti glaTnemu odboru. Odbor vodi posle podruznice, upravlja ta podružnlco v Imenu družbt podruSnlCno premožonje, sklicuje občne zbora in j« njlh izvršujočl organ. (§ 86.)